Na podlagi 2. odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. In 58/03-ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice št. 41 z dne 30.10.2003) in predhodnem sklepu Vlade RS o usklajenosti odloka je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 3. izredni seji dne 23.6.2004 sprejel

ODLOK

O spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana

občine Nova Gorica za obdobje 1986-2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 1/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice 22/99) in prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 7/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice 22/99).

1.člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986-2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 1/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice 22/99) in prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine nova Gorica za obdobje 1986-1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št.  7/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice 22/99).

Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na:

- uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin veljavnega  dolgoročnega plana Republike Slovenije,

- določitev novih vodnih virov in vodovarstvenih območij,

- spremembe načinov urejanja s prostorsko izvedbenimi akti,

- programsko zasnovo za UN Površinski kopi Salonit Anhovo,

- programsko zasnovo za LN Črpalna hidroelektrarna hidroelektrarne Avče ČHE,

- določitev tras regionalnih kolesarskih poti,

- 33 individualnih pobud za spremembo namembnosti.

Čistopis besedila sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega  plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990, za območje Občine kanal ob Soči nadomesti prostorske sestavine tekstualnega del dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Nova Gorica, za območje občine Kanal ob Soči.

V kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990 se spremenijo in dopolnijo:

- karte kartografskega dela in se nadomestijo s kartami v merilu 1:25000 za območje Občine Kanal ob Soči,

- karte kartografske dokumentacije v merilu 1:5000 za območje občine Kanal ob Soči.

Spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 1/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine Kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice 22/99) in prostorske sestavine dolgoročnega družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 7/87, 3/90, 1/93, Uradne objave časopis Primorske novice 32/96) ter Občine kanal ob Soči (Uradne objave časopis Primorske novice št. 22/99), postanejo:

PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KANAL OB SOČI ZA OBDOBJE 1986-2000 IN PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KANAL OB SOČI ZA OBDOBJE 1986-1990, DOPOLNITVE 2002.

2.člen

(dolgoročni plan)

USMERITVE  PROSTORSKEGA RAZVOJA

Prikaz razvojnih usmeritev v prostoru po posameznih področjih:

- usmerjanje poselitve: prikaz planske tipologije naselij in njihove razvojne prespektive v okviru  ureditvenih območij naselij in usmerjanje poselitve v odprtem prostoru,

- namenska raba prostora: opredelitev vrst namenske rabe prostora,

- območja za rekreacijo in turizem,

- infrastrukturna omrežja in naprave: prikaz možnosti prostorskega razvoja energetike, telekomunikacij, prometnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter vodnega gospodarstva,

- usmeritve za varstvo okolja: varstvo narave kot prvobitnost in naravna ohranjenost, varstvo naravnih - virov, varstvo človekovega bivalnega okolja in način ravnanja z odpadki,

- varovanje naravne in kulturne dediščine.

ZASNOVE PROSTORSKEGA RAZVOJA

Prikazuje usklajene rešitve  prostorskega razvoja v skladu z namensko rabo prostora in zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru:

- omrežje naselij s funkcijami, velikostjo in medsebojno odvisnostjo,

- razporeditev stanovanj,

- razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti,

- razporeditev proizvodnih dejavnosti: prikaz površin po naseljih,

- infrastrukturna omrežja, objekti in naprave: prikaz obstoječih in predvidenih pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav s področja energetike (elektroenergija, zemeljski plin), prometa (ceste, železnice),

- oskrba z vodo in vodnogospodarske storitve: prikaz pomembnejšega omrežja in vodnogospodarske ureditve,

- zasnova območij sanacije: ohranjanje in izboljšanje kakovosti naravnih virov, zasnova čiščenja odpadnih voda, zasnovo sanacije onesnaženosti zraka, kakovost in sanacija onesnaženosti zraka, kakovost in sanacija onesnaženosti voda, zasnovo sanacije opuščenih kamnolomov,

- območje kmetijskih zemljišč: prikaz območij agrarnih operacij,

- območje gozdov: opredelitev več namenskih in varovanih gozdov,

- območja vodnih virov,

- varovana in preostala varstvena območja: območje raziskovalnega prostora rudnin, območja varstva kulturne dediščine in območja varstva narave.

3.člen

1. KMETIJSTVO

V kmetijstvu je predviden tak način obdelovanja in rabe kmetijskih zemljišč, ki ob tradicionalni kmetijski proizvodnji ohranja tudi ekološko in prostorsko pestrost kultur. Cilj je tudi ohranjanje pestre strukture vseh tipov kmetijskih zemljišč (od intenzivnih njivskih površin do ekstenzivnih travnikov, sadovnjakov in opuščenih površin).

Poiskati bi morali možnost, da se finančna sredstva, ki so namenjena za posege v kmetijski prostor, namenjeno za ohranjanje trajnostnega kmetijstva (tudi ekstenzivne oblike gospodarjenja s košenicami in pašniki), ki v tem predelu tudi ustvarjajo značilno krajino.

Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo povezano z naslednjimi usmeritvami:

- v skladu s ekosistemskim modelom kmetijstva  pridelati hrano na trajnostni način,

-  varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti (zaraščenje, urbanizacija),

- prestrukturiranje kmetijstva v procesu prilagajanja evropskemu trgu,

- z boljšo obrabo obstoječih zemljišč povečati hektarski donos,

- pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih zemljišč povečati hektarski donos,

- pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih zemljišč in izboljšava obstoječih zemljišč s kmetijskimi operacijami v skladu z značilnostmi prostora.

4.člen

2. GOZDARSTVO

- V gozdnem prostoru je zelo malo izjemno poudarjenih socialnih in ekoloških funkcij, zato ni veliko omejitev pri posegih v prostor, zlasti ne vezanih na obvezna državna izhodišča. Gozd je lahko v določeni meri tudi prostorska rezerva, vendar morajo biti morebitni posegi usmerjeni v najslabše gozdove, nikakor pa ne v posamezne ohranjene gozdove strnjene gozdne komplekse.

- Trenutna gospodarska moč gozdov ni velika, glede na sorazmerno dobra rastišča, pa bi bila lahko ta v bodoče ob primernih vlaganjih v nego in odpiranje gozdov bistveno večja. Obstoječi gozdovi so zanimivi za izkoriščanje biomase, seveda če bi se pojavilo zanimanje za večje skupne kotlovnice za posamezna naselja.

- Druge razvojne možnosti na območju gozdnega prostora so npr. predvideni regijski park Trnovski gozd, ki pa se delno izključuje z  intenzivnejšim gospodarjenjem in dolgoročnejšim vlaganjem v gozdove.

- Poleg lesno proizvodne vloge ima pomembno vlogo še lovsko gojitvena funkcija in pridobivanje drugih gozdnih dobrin, ki bi ju bilo mogoče boljše povezati s turizmom.

- Zaraščanje je odvisno od nadaljnjega opuščanja kmetijskih zemljišč. S tem v zvezi namenjajo lovskogojitveni načrti zaradi precejšnih škod prosto živečih divjih živali precej pozornosti usklajevanju  populacije tistih vrst, katerih številčnost se le v zadnjih letih preveč povečala.

Varovalni gozdovi so razglašeni na manjših površinah zardi izjemnih naklonov, skalovitosti ali erodibilnosti tal:

- Vsi večji posegi v varovani gozd praviloma niso dopustni, razen ob izdelavi posebne presoje vplivov na okolje,

- Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne vloge: sanitarna sečnja, sanacije žarišč in usadov in malopovršinska obnova panjevskih sestojev kjer je bila v preteklosti panjevska tradicija gospodarjenja.

- Poleg varovalne vloge opravljajo pogosto ti gozdovi še druge funkcije (hidrološko, biotopsko, kulturno dediščinsko), zato je tudi to potrebno v posegih upoštevati.

Večnamenski gozdovi (lesno proizvodni gozd):

- Gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem  in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi (lesna proizvodna funkcija mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami). Za izvajanje načrta in svetovanje lastnikom ter soglasja za posege v gozdni prostor je pristojen Zavod za gozdove Slovenije.

- Gradnja gozdnih prometnic je možna v skladu s prostorsko zakonodajo. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja, gradijo pa se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Gozdne vlake niso poseg v prostor, če so opredeljene v gozdnogojitvenem načrtu.

- Poseg v gozd oz. gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Primernost prostora se ocenjuje na podlagi ovrednotenih funkcij gozdov.

- V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni, še zlasti za namene razpršene poselitve. Izjema so manjši objekti zaradi gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo.

5.člen

3. VODNO GOSPODARSTVO TER OHRANJANJE

IN IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI NARAVNIH VIROV

Dolgoročni plan občine v prostorskih sestavinah podrobneje določa usmeritve, ki se nanašajo na:

vodne vire ter omrežje in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak,

- vodnogospodarske ureditve,

- nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem naravnega in življenjskega okolja,

- nevarna in ogrožena območja: poplavna območja, erozijska območja ter plazljiva in plazovita območja,

- območja vodnih in priobalnih zemljišč: vodotoki prvega in drugega reda,

- varstvena območja: vodovarstvena območja in območja kopalnih voda.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij obsega zlasti: ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.

Vse komunalne odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morejo preko zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Predvidena je izgradnja ČN Kanal, ČN Ložice, ČN Deskle. Zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morejo biti posebej onesnažene torej eventualne tehnološke odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma prečiščene pred do tiste mere, ki jih sistem dopušča.Na ogroženih območjih: poplavnih območjih, erozijskih območij in plazljivih ter plazovitih območjih je potrebno upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so za navedena območja predpisane. Pred vsakršnim je nujno detajlno raziskati strukturo terena in stabilnostno stanje celotnega območja. Za plazljivo območje je potrebno določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih in hribinskih sestojev.

Na območju vodnih in priobalnih zemljišč in njihove razdelitve v vodotoke prvega in drugega reda je potrebno planirati posege ob upoštevanju omejitev in prepovedi, ki jih za ta območja predpisuje okoljska zakonodaja in podzakonski akti . Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodotokih 1. reda znaša 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa 5 m  od meje vodnega zemljišča.

Na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati pogoje in omejitve sprejetih odlokov o zavarovanju vodnih virov za posamezne pasove. Območja kopalnih voda so določene v Uredbi o območjih kopalnih voda ter monitoringu kakovosti kopalnih voda (Ur. list RS št. 70/03)

6.člen

4. RUDARSTVO

V Občini Kanal ob Soči se nahajajo:

- kamnolom Rodež: težišče pridobivanja mineralnih surovin,

- kamnolom Perunk: v mirovanju, vendar nujno potreben za pridobivanje posameznih komponent mineralnih surovin za pravilno sestavo surovinske mešanice,

- kamnolom Lastivnica: v sanaciji,

- kamnolom Deskle: v sanaciji,

predvidena je postopna širitev in sprotna sanacija pridobivalnih površin kamnoloma Rodež.

7.člen

5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki so zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti v Občini Nova Gorica (Ur. glasilo št. 8/85) in tista, ki so predlagana za razglasitev, so prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Kanal ob Soči.

Za področje kulturne dediščine sta pristojna Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Občina Kanal ob Soči. Strokovna služba za področje naravne in kulturne dediščine je Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Gorica (ZVKND).

Za področje naravne dediščine sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor. Zavod republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica in Občina Kanal ob Soči.

5.1. Naravna dediščina

Obvezna izhodišča za področje varstva naravne in kulturne dediščine so narodni, regijski in krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki:

- regijski park:               Trnovski gozd – 1804 (predlog)

- naravni spomeniki:       Jazben – 23

                                    Brezno na Levpah – 24

                                    Doblarica soteska – 779

                                    Avče: rastišče venerinih lascov – 3307 (predlog)

                                    Soča: korita pri Kanalu – 1652 (predlog)

                                    Babja jama – 3682 (predlog)

Občina Kanal ob Soči mora naročiti pripravo celovitih strokovnih podlag s področja varstva naravne dediščine oz. naravovarstvene smernice bodo vsebovale: varovanje delov narave, ki so spoznani za naravne vrednote, pregled ožjih in širših zavarovanih območij, pregled območij pričakovanih naravnih vrednot in pregled ekološko pomembnih območij.

5.2. Kulturna dediščina

V zbirni register dediščine so vpisani naslednji objekti in območja:

V zbirni register dediščine so pripravljeni za vpis naslednji objekti in območja:

Obvezne smernice za prostorsko obravnavo kulturne dediščine:

- zasnova varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra varstva dediščine,

načela celostnega varstva dediščine je potrebno upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju,

- načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora,

- v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem,

- načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne  prizadenejo varovalnih vrednot in materialne substance dediščine,

- posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene dediščine,

- ohranjati kulturno raznovrstnost  in kulturno identiteto Slovenskega nacionalnega prostora,

- na območju naravne in kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.

Obvezne smernice za varstvo nedediščinskih prostorskih prvin:

- Izogibati se posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanje naravnih virov v ožjem vplivnem območju objektov in območij naravne in kulturne dediščine.

Hidrosfera

Upoštevati je potrebno izjeme, tipične in kompleksne naravno in kulturno pomembne oblike voda.

Antropogeno okolje:

- poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,

- pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in spodbujati programske celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva,

- po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča (ki niso evidentirana kot dediščina), raziskovanja omejiti predvsem na  nedestruktivne metode,

- ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,

- pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,

- usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto,

- na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine,

- za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije.

8.člen

6. PROMET

Obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za področje prometa na Območju Občine kanal ob Soči:

- Glavna cesta G2-103 Peršeti – Ušnik – Plave – Solkan

- Regionalna cesta III. reda št. 604 Ročinj – Lig

- Regionalna cesta III. reda št. 605 Kambreško – Kuščarji

- Regionalna cesta III. reda št. 606 Kanal – Lig – Britof – Mišček

- Regionalna cesta III. reda št. 612 Plave – Gonjače

- Glavna železniška proga II. reda Jesenice – Nova Gorica – Sežana

Varovalni pas, merjen od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran glavne ceste je 25 m in na vsako stran regionalne ceste je 15 m.

Varovalni progovni pas, zemljiški pas na obeh straneh straneh proge je širok 200 m, računano od osi skrajnih tirov.

9.člen

7. LETALSKI PROMET

Območje Občine Kanal ob Soči se nahaja v ˝terminalni kontrolni coni – Ljubljana TMA˝ in ˝˝ kontrolni coni CTA – Dolsko˝.

Obravnavano območje Občine sodi v območje, v katerem se za ovire za zračni promet:

a) med ovire v coni letališča štejejo: objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno;

b) zunaj cone letališča štejejo:

- v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;

- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od  tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov;

- za ovire med zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

- Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino  vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

10.člen

8. ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE

Obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije s področja elektroenergetskega omrežja na območju Občine Kanal ob Soči:

Obstoječi objekti za proizvodnjo, razdeljevanje in prenos električne energije – HE, RTP, daljnovodi:

- HE Doblar,

- HE Plave,

- RTP Salonit Anhovo,

- DV 1x110 kV Doblar – Tolmin,

- DV 1x110 kV Plave – Doblar,

- DV 1x110 kV Plave – Anhovo,

- DV 1x110 kV Nova Gorica – Anhovo,

- DV 1x110 kV Doblar – Nova Gorica,

Predvideni objekti za proizvodno, razdeljevanje in prenos električne energije – HE, RTP, daljnovodi:

- RTP Plave

- ČHE Avče

- DV 2x110 kV Avče – Nova Gorica D-1005

- DV 2x110 kV Doblar – Avče D-1005/3

Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda za napetostni nivo 110 kV znaša 30 m (15m levo in 15m desno od osi DV). Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.

Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GJS prenos električne energije. Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov, je potrebno priložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.

11.člen

9. PLINOVODNO OMREŽJE

Na območju občine do MRP Anhovo poteka visokotlačni plinovod R31. Za posege v nadzorovani pas visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati Energetski zakon (Ur. list RS št. 79/99 in 8/00) in pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list RS št. 60/01 in 54/02) ter pridobiti soglasje upravljalca Geoplin d.o.o. Ljubljana.

Od MRP Anhovo do Salonit Anhovo poteka srednjetlačni plinovod R31. Za posege v varnostni pas visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur. list RS št. 26/02 in 54/02) ter pridobiti soglasje upravljalca Geoplin d.o.o. Ljubljana.

12.člen

10. POSELITEV

Razvoj v naseljih Deskle in Kanal  je usmerjen na osnovi izdelane urbanistične zasnove, ki jo je potrebno ponovno novelirati. V ostalih redkeje poseljenih območjih bo prostorski razvoj potrebno usmerjati na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in njihovo izboljšanje zahteva takšno izrabo, ki sloni tudi na ekoloških načelih. Zasnova poselitve v dolgoročnem obdobju pomeni zgoščevanje naselij, s ciljem doseči višji kvalitetni nivo, revitalizacijo naselij, v podeželskih aglomeracijah  omogočiti gradnjo predvsem za potrebe primarne kmetijske proizvodnje. Cilj zasnove omrežja je predvsem racionalna organizacija dejavnosti v prostoru z ustrezno povezavo med naselij.

Na področju poselitve:

- učinkovitejše delovanje sistema naselij,

- učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

- pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,

- prenovo naselij,

- zagotavljanje lokacij storitvenim in oskrbnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,

- pravočasno pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov,

- oživljanje opuščenih domačij in objektov,

- izkoriščanje stavbnih zemljišč v naseljih z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda,

- sanacijo degradiranih stavbnih območij,

- aktiviranje nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.

Ostala območja poselitve:

- območja z identitetnim vzorcem razpršene poselitve (razpršena ali razložena naselja) nimajo določenega ureditvenega območja,

- območja obstoječe razpršene gradnje, ki degradirajo prostor, se sanirajo s funkcionalnim  in morfološkim zgoščevanjem ter zaokroževanjem,

- nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnjenih dejavnosti kmetiji, zaradi prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja evropskemu trgu (pri tem bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitev podeželja).

13.člen

(srednjeročni družbeni plan občine)

RAZVOJNE NALOGE

V naslednjem planskem obdobju so predvidene naslednje naloge:

poselitev: izdelava prostorskih izvedbenih aktov  in spremembe in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje celotne občine,

kmetijstvo in gozdarstvo: ureditev območij agrarnih operacij,

vodnogospodarske ureditve: rekonstrukcija in dograditev kanalizacijskega in vodovodnega omrežja,

energetika: gradnja črpalne hidroelektrarne, dograditev srednje napetostnega elektro omrežja in naprav,

telekomunikacije: rekonstrukcija in dograditev omrežja,

promet: izgradnja obvoznice mimo Kanala in dograditev občinskih cest,

opremljanje stavbnih zemljišč: program opremljanja stavbnih zemljišč,

območja sanacij: sanacije opuščenih kamnolomov

varstvo naravnih virov: zaščita vodnih virov, nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem naravnega in življenjskega okolja,

naloge medobčinskega sodelovanja; področje urejanja prometnic, elekrovodov, kolesarskih poti, sanacijski program za čiščenje skupnih vodotokov.

NAČIN UREJANJA PROSTORA

- prostorski posegi v ureditvenih območjih naselij se bo prostorske posege urejalo v skladu z prevladujočo namembnostjo in načini urejanja,

- prostorski posegi v odprtem prostoru: opredelitev načina urejanja prostorskih posegov v odprtem prostoru,

- merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih programskih zasnov prostorskih izvedbenih aktov,

veljavni odloki za prostorske izvedbene načrte.

14.člen

PROGRAMDKE ZASNOVE PROSTORSKIH

IZVEDBENIH NAČRTOV

Programske zasnove, ki so sestavni del tega plana so:

- lokacijski načrt črpalna hidroelektrarna Avče

- lokacijski načrt površinski kopi Salonit Anhovo

PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT ČHE AVČE

(Črpalna hidroelektrarne Avče)

1. NAMEN POSEGA

 V Slovenskem elektrogospodarstvu manjkajo objekti za proizvodnjo energije, ki bi omogočili akumulacijo energije v času, ko je energije veliko in je zato cenejša, in njeno izkoriščanje v času, ko je veliko povpraševanje po energiji in je zato dražja.

Predvidena črpalna hidroelektrarna Avče (ČHE) je po svoji pomembnosti v slovenskem energetskem sistemu energetski infrastrukturni objekt državnega pomena.

Po izgradnji hidroelektrarne HE Plave II in HE Doblar II je v obstoječi akumulaciji Ajba neizkoriščena prostornina vode 416.000 m3, ki bi jo lahko izkoristili za črpalno hidroelektrarno. HČA bo omogočila ob izgradnji zgornje pretočne akumulacije pri Kanalskem Vrhu, oz. ob njenem obratovanju tudi racionalnejšo izrabo energije ostalih dolvodnih hidroelektrarn na Soči (Plave in Solkan).

2. OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

Območje lokaijskega načrta obsega obsežne površine za ureditev zgornjega akumulacijskega jezera severno od naselja kanalski Vrh, v severovzhodnem delu Banjške planote do samega roba, ki se prevesi v dolino Soče in je značilno kulturno krajinsko kraško območje.

Nadaljuje se s površino, poraščeno z mladim gozdom, ki zajema ozek pas pobočja nad Sočo za izgradnjo cevovoda in se zaključi z izgradnjo strojnice na površinah ob manjši terasi ob izlivu potoka Avšček v Sočo.

Območje posegov v prostor lokacijskega načrta obsega zemljišča, ki so prikazana v kartografski dokumentaciji znotraj obodne meje predvidenega lokacijskega načrta, na DKN v merilu 1:5000 – meja območja programske zasnove lokacijskega načrta ČHE Avče.

3. PREDHODNO PRIPRAVLJANJE STROKOVNE PODLAGE:

Črpalna elektrarne Avče – idejna zasnova, IBE, d.d. Ljubljana, julij 2001

Okoljevarstvena (strateška) presoja idejne zasnove in presoja vplivov na regionalni in urbani razvoj – Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, julij 2002

Izračun hidravličnih posledic morebitne porušitve pregrade ČHE Avče, Univerza v Ljubljani, FGG-katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem, julij 2002

4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI, ZMOGLJIVOSTI

OBJEKTOV IN NAPRAV

ČHE sestavljajo sledeči objekti in naprave:

- zgornja akumulacija,

- cevovod, strojnica,

- priključek elektrarne na omrežje,

- transportne poti in gradbiščni platoji,

- elektro prenosno omrežje.

Zgornja akumulacija bo urejena severno od naselja Kanalski vrh. Z dveh strani bosta zgrajeni dve pregradi – nasipa, ki bosta povečali prostornino naravno oblikovane akumulacije.

Strojnica jaškastega tipa z jaškom krožnega premera približno 20m s pripadajočimi objekti bo nameščena na trasi na levem bregu Soče na platoju ob spodnjem bazenu – akumulaciji Ajba. Neposredno ob strojnici bodo pomožni prostori, transformatorji, zaprto stikališče na iztočni vtočni objekt.

Cevovod sorazmerno kratkega jeklenega cevovoda bo povezoval preko strmega pobočja strojnico z zgornjo akumulacijo.

Predvidena akumulacija bo 1,35 mio. M3. Po variantnem predlogu s povečanjem prostornine akumulacije na 2,0 mio. M3 pa se pričakuje večjo funkcionalnost in ekonomsko upravičenost ČHE Avče. Instalirana moč ČHE vključno z varianto bo v omrežju med 140 MVA in 200 MVA.

Zgornja akumulacija

Površina akumulacijskega jezera: približno 15 ha (variantno 18 ha)

Prostornina akumulacije: 1,35 mio. M3, variantno 2 mio. M3

Kota polnitve jezera: 620 m na nadmorski višini (variantna 625m)

Kota praznitve bazena: 605 m nadmorske višine

Višina nasipov: južni 12 m (variantno 17m), vzhodni 13m, variantno 19m.

Cevovod

L (dolžina cevovoda): 2150m; pretežni del po nadzemni. Podzemni del v dolžini 700m bo zgrajen kot tunel z betonsko oblogo. Pred strojnico bo cevovod vbetoniran v vertikalni jašek in deloma v poševni tunel v skupni dolžini 142m. Premer cevovoda bo maksimalno 3,5m.

Strojnica

Generator: sinhronski –generator motor 140 MVA (alternativna varianta 200 MVA) bo direktno spojen s turbo črpalko, odvod na 110kV omrežje

Instaliran pretok (turbina:črpalka): 30m3/s: 20m3/s (variantno 40m3/s: 30m3/s)

Hbr (max. Bruto padec- turbinski režim: črpalni režim) 521m.

Elektroprenosno omrežje

Visokonapetostni dvosistemski daljnovod ČHE Avče 2xDV2x110 kV se bo vključil na elektroenergetski sistem Slovenije med stebroma DV 1x110 kV Doblar-Nova Gorica, ki ga bo potrebno dokončno rekonstruirati.

Priključni visokonapetostni daljnovod ČHE Avče bo izveden s pomočjo dveh vzporednih dvosistemskih  110kV daljnovodov. Desni, dvosistemski (gledano od ČHE Avče proti obstoječem DV 110 kV) bo služil za povezavo ČHE Avče – RTP Nova Gorica. Drugi, (levi) dvosistemski  daljnovod bo služil za povezavo v smeri proti HE Doblar. Oba daljnovoda bosta potekala vzporedno na razdalji 30m. Sam daljnovodni koridor je širine 60m, ter dolžine ca 1.5km. Daljnovoda potekata od končnih stebrov, ki bodo locirani v neposredni dolžini ČHE.

Opomba: Vsi tehnični podatki so podani v približnih zmogljivostih in obsegu.

5. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Spodnja akumulacija Ajba je že urejena. Poseg ne bo zahteval posebnih ureditev. Načina obratovanja predvidene ČHE Avče bo prilagojen običajnemu nihanju gladine vode v obstoječi akumulaciji Ajba. Zato ne bo vpliva praznjenja akumulacije Ajba tudi dolvodno priti HE Solkan.

A. Strojnica ČHE bo imela vgrajen en reverzibilni  črpalni aparat moči med 140 in 200 MVA. ČHE Avče bo priključena na omrežje preko predvidene rekonstrukcije obstoječega 110 kV daljnovoda Doblar – izkopan material iz območja strojnice se bo odlagal na začasno deponijo.

B. Cevovod v svojem nadzemnem vidnem delu bo potrebno redno vzdrževati, zato bo vzdolž cevovoda urejena pešpot.

C. Zgornji akumulaciji Kanalski Vrh bo potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti vodotesnost dna in brežin jezera.

Variantni predlog večje akumulacije je sprejemljiv v okolju Kanalskega Vrha, v kolikor se bo izkazala ekonomska in funkcionalna prednost pred manjšo akumulacijo. V fazi izdelave lokacijskega načrta pa bo potrebno razrešiti problematiko dodatnih okoljskih in tehničnih problemov.

6. NAMENSKA RABA POVRŠIN

Osnutek lokacijskega načrta mora znotraj obodne meje v skladu z namensko rabo lokacijskega načrta podrobneje opredeliti območja stavbnih zemljišč, ki bodo potrebna za obratovanje vršne elektrarne.

Trajna sprememba namenske rabe površin:

Zgornja akumulacija Kanalski Vrh bo zasedla približno 15 – 18 ha zemljišč severno od naselja Kanalski Vrh, Akumulacija bo locirana na najboljših kmetijskih zemljiščih najnižjega kakovostnega razreda v nadmorski višini okoli 600m.

Vsi objekti strojnice bodo zasedli zemljišča manjše rečne terase ob sotočju potoka Avšček in Sočo ki so druga kmetijska zemljišča v zaraščanju v obsegu približno 0,60ha. Trasa cevovoda se uredi po celotni dolžini v širini min. cca 10m.

Nove gradbiščne ceste bodo zgrajene okoli vrha hriba Avški Kuk, južno od akumulacijskega jezera in do cevovoda. Obstoječa kolovozna pot južno od akumulacijskega jezera bo razširjena. Večji del teh novih cestnih odsekov in razširitev v površini približno 0,83 ha bo potekalo izven varovalnega gozda.

Gradbišče zgornjega bazena bo locirano neposredno ob bazenu v velikosti približno 0,8 ha na najboljših kmetijskih zemljiščih in bo urejeno kot npr. razglediščni plato za obiskovalce, ipd.

Glavno gradbišče elektrarne bo locirano ob strojnici na širši rečni terasi na desnem bregu Avščka v velikosti približno 4.7ha na drugih kmetijskih zemljiščih in bo delno urejeno kot zemljišče za gradnjo

Začasna sprememba namenske rabe površin:

Začasne gradbiščne površine bo po gradnji vrnjena v prvotno stanje namenske rabe:

- gradbišče cevovoda na koncu tunela obsega približno 0.2ha varovalnega gozda,

- del glavnega gradbišča elektrarne bo urejeno kot drugo kmetijsko zemljišče na višji terasi.

7. ZASNOVA INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA

OBJEKTOV IN NAPRAV

Prometna infrastruktura

Zunanji transport se bo vršil po regionalni cesti Kanal-Avče in obstoječi občinski cesti Bodrež-Kanalski Vrh.

Za potrebe strojnice bo urejen asfaltiran plato pred objekti s parkirišči in zelenico. Dostopna cesta bo speljana naprej preko preko potoka Avšček z nasipom in prepustom, nato po predoru pod pobočjem nad potokom in pod sedanjo cesto Kanal-Avče ter železniško progo.

Ureditev dostopa do zgornje akumulacije bo urejena iz obstoječe dostopne ceste Morsko – Kanalski vrh, ki se prične z odsekom nove obvozne ceste severno od naselja Kanalski Vrh dolžine 350m in širine 4m.

Nadaljuje se po obstoječi dostopni cesti Bodrež – Kanalski Vrh in se z novo dostopno cesto v dolžini 240 m in širini 5,5m in južno od akumulacijskega jezera v dolžini 255m in širini 4m ter razširitev obstoječega kolovoza v dolžini 780m in širini 4m.

8. USMERJANJE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO

IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Z graditvijo cevovoda bo izvršen posek dreves v širini približno 20m.

Potreben bo tudi določen obseg zemeljskih del zaradi vkopa cevovoda in postavitve nosilnih stebrov, kjer bo cevovod potekal nad površino tal. Ob cevovodu bo ohranjena pešpot za nadzor in za potrebe vzdrževanja cevovoda. S smotrnim vzdrževanjem drevja in z ustrezno barvno obdelavo se pričakuje, da bo cevovod ustrezno zakrit.

Večji del strojnice bo pod zemljo, kot tudi del dostopne ceste.

Cevovod bo prečkal železniško progo pod sedanjim mostom, cesto pa s posebnim objektom.

Ureditev dostopnih cest bo  zahtevala posege v sedanjo lokalno cesto Avče – Kanal. Nadzemni pritlični del strojnice bo postavljen na breg akumulacijskega jezera pod cesto Avče-Kanal s površino približno 1500 m2. Neposredno ob strojnici bodo pomožni prostori in transformatorji. Plato pred objekti bo asfaltiran, urejena bo zelenica in parkirišče.

Strojnico in njene pomožne objekte ter cevovod v tem odseku bo potrebno načrtovati tako, da ne bo prizadeta struga in prepadni bregovi Avščka niti sosednji železniški objekti (most in čuvajnica).

Zgornjo akumulacijo je treba urediti tako, da bo pomenila privlačen objekt v krajinskem prostoru, objekt vreden ogleda. S tem bo dan tudi prispevek k kulturni krajini tega dela Banjške planote.

Posebno pozornost je potrebno nameniti ureditvi brežin akumulacije. Potrebno je sodelovanje strokovnjakov za tehnično projektiranje in oblikovalcev. Za to je potrebna ustrezna sestava skupine projektantov ali razpis natečaja za pridobitev tehničnih in oblikovalskih rešitev, ki bi morale upoštevati geomorfologijo  terena, primerno oblikovanje brežin, dna akumulacije in zavarovanje dostopa.

Vzporedno z izdelavo posebnih strokovnih podlag za pripravo lokacijskega načrta ČHE Avče je potrebno izdelati usmeritve za širše območje gornje akumulacije izven obodnih meja lokacijskega načrta tako, da se bodo proučile tudi možnosti za bivalne privlačnosti, turistične in rekreacijske privlačnosti, ki bodo vplivale na turistični razvoj Banjške planote, posredno pa bodo služile tudi razvoju naselja Kanalski Vrh.

Za tovrstne posege bodo na podlagi teh usmeritev izdelane urbanistične in arhitektonske rešitve v okviru posebnega prostorskega akta.

9. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE

NARAVNEGA, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Ozračje in klimatske razmere

Vplivi so zanemarljivi. V času gradnje bo potrebna ustrezna zaščita pred širjenjem prahu iz predora v območje strojnice.

Obremenitev okolja s hrupom

Vplivi so zanemarljivi zaradi nenaseljenosti območja, kjer se bo pojavil hrup v času gradnje (izkop predorov)

Transport in deponiranje izkopanega materiala

Odvečni izkopni material se bo po prvi varianti odvažalo na začasno deponijo na gradbiščni plato strojnice. Od tam se bo odvažal na deponijo v kamnolom Rodež po cesti Avče-Kanal-Anhovo s kamioni, ki ustrezajo nosilnosti obstoječe ceste. Količina izkopnega materiala v razsutem stanju, ki se bo odvažala, je ocenjena na 20.000 m3. Odvoz izkopnega materiala bo organiziran tako, da ne bo oviral običajnih prometnih tokov v naseljih kot tudi izven naselij in ne bo bistveno vplival na  dodatno obremenitev okolja kot so: prah, izpušni plini, vibracije.

Pod rugi varianti bo zaradi relativno majhnih količin odvečni izkopni material ustrezno razporejen po območju gradbiščnega platoja strojnice, tako da ne bo moteč v okolju oziroma bo primerno krajinsko izoblikoval to območje.

Pri izgradnji zgornje akumulacije in predora se bo izkopni material začasno odložil znotraj okoliških površin zgornje akumulacije in tunela. V končni fazi je predvidena izravnava vseh izkopnih in zasipnih količin na teh dveh območjih.

Vpliv na hidrologijo

Sistem črpanja vode v akumulacijo, zadrževanje vode v akumulaciji in njenega postopnega spuščanja na turbino je povsem zaprt sistem, ki nima bistvenega vpliva na hidrologijo.

Vpliv na vodni ekosistem

Zaradi velikega nihanja vodne gladine v gornji akumulaciji ne bo mogoče zagotoviti stabilnega ravnotežja med živimi vodnimi organizmi, predvsem v poletnih mesecih s pojavom toksičnih alg ob mineralni vodni gladini. Zato je potrebno v obratovanje elektrarne vgraditi sistem monitoringa in nadzora v posebnih primerih.

Vpliv na kopenjsko življenjsko okolje

Z izgradnjo zgornje akumulacije se kopenjsko  življensko okolje spreminja. Zato je pri projektiranju potrebno  preučiti potrebo po kompenzacijskih ukrepih, kot so na primer nadomestitev bogatejšega nadomestnega biotopa, ustrezno ureditev brežin, ustrezno ograjo ob akumulaciji, itd.

Vplivi na regionalni in urbani razvoj

Z pojavom akumulacije, oziroma vode, ki bo pritekla na Banjško planoto se bo povečala možnost za razvoj tega območja (turistične dejavnosti) in pričakujemo, da se bodo zaustavili trendi demografskega upadanja naselij na Banjški planoti.

Kmetijska zemljišča

Zaradi škode, ki bo nastala zaradi izgube kmetijskih zemljišč, je potrebno izvesti sledeče ukrepe:

- poravnati ustrezna nadomestila za zemljišča posameznim lastnikom,

- ureditev potrebne infrastrukture v naselju,

- z odvečno živo zemljo, ki bo odstranjena iz zemljišč v bodoči akumulaciji, meliorirati kmetijska zemljišča tam, kjer so plitva.

Možnost alternativnih lokacij zgornje akumulacije

Zaradi spodnje akumulacije Ajba na Soči ki je danost, so bile preučene alternativne možnosti lociranja zgornje akumulacije na nadmorski višini okoli 600m, ki so možne samo nad levim bregom Soče, na robu Banjške planote. Vendar se je izkazalo, da ni drugih uresničljivih in racionalnih alternativ v odnosu do predlagane zgornje akumulacije severno od naselja Kanalski vrh. To pogojuje tudi lociranje predvidenega cevovoda in strojnice.

Dodane strokovne razlage

V fazi priprave posebnih strokovnih podlag za lokacijski načrt ČHE Avče je potrebno:

- upoštevati priporočila in sklepe iz točke št. 3 te programske zasnove,

- izdelati PVO (presojo vplivov na okolje) za območje predvidene elektrarne vzporedno s pripravo osnutka lokacijskega načrta.

10. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

TER ZNAČILNOSTI KAKOVOSTNIH PRVIN KULTURNE KRAJINE

Naravna dediščina

Predlagana akumulacija in del cevovoda sta znotraj meja predvidenega regijskega krajinskega parka Trnovsko-Nanoška planota. Ker gre za zemljišča na samem robi bodočega parka, je treba ob načrtovanju in ureditvi akumulacije ustrezno krajinsko oblikovati.

Varovalni gozdovi

Strmejši deli pobočji, porasli z gozdom, so opredeljeni kot varovani gozdovi. V te gozdove sega predvsem cevovod. V primeru sekanja tega drevja se lahko pojavijo erozijski procesi, zato je potrebno izvesti procese za zaustavitev erozijskih procesov.

Vpliv na kulturno krajino

Izguba znatnega dela doživljajskega območja naselja Kanalski vrh bi se znatno povečala, v kolikor bi bila akumulacija izvedena le kot tehniški objekt, saj bi bil vidno in doživljenjsko izoliran od ostalega vaškega območja.

Zato je potrebno posebne strokovne podlage za ureditveni načrt ČHE dopolniti z rešitvami krajinske ureditve, ki bi tehniške elemente (akumulacijo, cevovod in strojnico) naredila za sestavine nove privlačne in zanimive kulturne krajine.

Varstvo vidnega okolja bo potrebno usmeriti predvsem na vidno izpostavljen cevovod, ki poteka po celotni strmini hriba. Poiskati bo potrebno rešitve da bo cevovod manj viden oz. opazen v širšem prostoru.

Varstvo kulturne kakovosti prostora se nanaša predvsem na graditev cevovoda v območju železniškega mostu in čuvajnice saj ima Bohinjska železnica in njeni objekti že kulturno vrednost.

Zato je potrebno urediti strojnico in njene pomožne objekte tako, da ne bodo prizadete niti naravne kakovosti – struga in pripadni bregovi  Avščka, kulturne kakovosti – železniški most, čuvajnica, oziroma da bodo te kakovosti v kolikor bodo v času gradnje poškodovane, obnovljene.

11. USMERITVE ZA ZAŠČITO

Hidroelektrarne mora imeti izdelan sistem pravočasnega opazovanja in obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami iz ogroženega področja v slučaju nevarnosti naravnih in drugih nesreč kot so morebitna porušitev obeh pregrad akumulacije ob največjem potresu ali precejanje akumulacije.

Ob predpostavljenem scenariju rušitve vzhodne pregrade (tudi v primeru izgradnje večje akumulacije) voda ne bo dosegla hiš v dolini potoka Avščka razen morda dveh najnižje ležečih hiš pri Jakopiču, bi pa bila lahko nevarna za posameznike, ki bi se v tem času nahajali v grapi pobočja pod pregrado. V slučaju porušitve jugozahodne pregrade bi voda dosegla cca 20 hiš z globino 0,1m do 0,6m v naselju Kanalski Vrh. Po ocenah bi povzročila nekaj gmotne škode, vendar ne večjih razsežnosti.

V primeru pojava precejanja bi bilo potrebno praznitev akumulacije skozi dovodni rov in hkrati z alarmom opozoriti prebivalce na nevarnost. V primeru količinsko večjega precejanja , kljub nižanju gladine akumulacije, je potrebno evakuirati prebivalce iz ogroženih območij, za kar bi bilo na razpolago 10 ur časa od začetka precejanja. Posebno pomemben faktor pri zagotavljanju varnosti objekta je zanesljivost dovodnega rova hidroelektrarne, ki omogoča hitro praznjenje akumulacije.

Zaradi varnosti obiskovalcev akumulacijskega jezera bo potrebno omejiti dostop do akumulacije s postavitvijo ovir ali varnostnih ograj in urediti varnost brežin.

PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT

POVRŠINSKIH KOPOV SALONITA ANHOVO

Območje površinskih kopov Salonit Anhovo, leži na levem bregu reke Soče, v višini obeh cementarn Salonita Anhovo in meri znotraj, v grafičnih prilogi nakazanih meja ureditve, 229.17 ha.

Območje zajema del pobočja, ki tvori prehod med dolino reke Soče in Banjško planoto. Meje območja ureditve so sledeče:

- severna meja sledi steni struge potoka Fatanja, vzporedno s strugo, v smeri proti jugu. Oddaljenost od severne meje do potoka  je na začetku poti, ob glavni cesti G2 Nova Gorica – Tolmin, precejšnja, saj znaša 400m, potem pa se v smeri proti vzhodu strugi vedno bolj približuje in na koti +300m, doseže razdaljo cca 80m;

- vzhodna meja se začne cca 150m pod robom ceste, nekategorizirane, ki je bila zgrajena v času 1. svetovne vojne kot povezava med Srednjesoško dolino in Banjško planoto. Vzhodna mejna črta poteka vzporedno z omenjeno cesto, po višinski plastnici na višini 425m, ki poteka pod Jelenkom in pod Hrastičjem do Počivala;

- južna meja se spušča od pod Počivala do področja v Rebru, kjer v ostrem loku zavije proti JV do potoka Gomišček,

- zahodna meja poteka po vzhodnem robu naselja Deskle in nadalje po vzhodni strani glavne ceste G2/301

in tangira naslednje parcele:

Kanal 34

Parcele št.: 4095/1, 715/1, 715/2, 737/1, 4100, 770/1, 770/2, 764, 768, 357/1, 357/2, 802/, 355, 801, 380/1, 386, 800/3, 452/41, 452/40, 452/39, 452/38, 452/37, 452/31, 798/8, 452/35, 798/7, 452/1, 401/1, 798/6, 403, 404, 399, 398

Kanal 44

Parcele št.: 395, 393, 396, 793/1, 793/3, 793/3, 826, 795/2, 824, 802/2, 4101, 803/4, 804, 4101, 797/48, 797/45, 797/81, 797/52, 797/50, 797/53, 4104/3, 797/54, 797/60, 797/58, 797/59, 4104/3, 923/18, 4109/1, 934, 931, 924/1, 934/2, 924/3, 539/5, 539/4, 4113/4, 496/23, 496/22, 496/21, 4113/6, 496/83, 496/82, 496/81, 496/80, 496/79, 4161/4, 496/78, 4118/8, 496/74, 4118/9, 1026/23, 1030, 1026/24, 1026/31, 4118/1, 1026/28, 1339/1, 4161/2, 1332

Kanal 43

Parcele št.: 1336, 4161/1, 4117/1, 1402, 1355, 1429, 1354, 1404, 1409, 1412, 4118/1, 496/89, 1118/10, 492/2, 492/1, 497/1, 4118/1, 498, 500/1, 4164, 496/18, 496/16, 536, 538/2, 496/9, 4113/3, 496/9, 4113/3, 496/7, 576, 585, 584, 585, 4158/2, 603, 316, 612/4, 612/2, 4153/1, 4095/14

Kanal 44

Parcele št.: 4095/14

OPIS STANJA DEJAVNOSTI IN TEHNOLOGIJE

V območju ureditve se danes nahajajo kamnolomi:

- Rodež, trenutno edini delujoč kamnolom, kjer je danes tržišče pridobivanja mineralnih surovin in bo to vlogo tudi bodoče zadržal,

- Prunk, trenutno v mirovanju, vendar je nujno potreben za pridobivanje potrebnih posameznih komponent mineralnih surovin za pravilno sestavo surovinske mešanice,

- Lastivnica, trenutno v sanaciji,

- Deskle, trenutno v sanaciji.

Za pridobivanje mineralnih surovin so danes v rabi naslednji tehnološki postopki:

-  vrtanje,

- miniranje,

- prerivanje z buldožerjem,

- nakladanje na kamione,

- prevoz s kamioni do drobilcev,

- drobljenje,

- transport z gumijastimi trakovi na kup v predhomogenizacijski hali.

Potek pridobivanja mineralne surovine v matičnem kamnolomu Rodež, poteka od spodaj navzgor. Kamnolom je razdeljen na etaže, ki jih sestavljajo etažne ravnine in etažne brežine z naklonom 75S, različnih višin od 15 do 25m.

Širina etažnih ravnin je odvisna od tehnologije izkoriščanja posameznih etaž. Za vrtanje in prerivanje  odstranjenega materiala z buldožerji je potrebna širina etaže 7m, če pa je etažna ravnina namenjena tudi nakladanju in odvozu odpadnega materiala, znaša potrebna širina 40m.

Pridobivanje od spodaj navzgor se začne ob vznožju hriha, kje je lociran tehnično-tehnološki stolp objektov, ki ga predstavljajo: drobilec s homologacijsko halo in transportni tokovi, avtopark s servisno in vzdrževalno enoto, ter objekti, namenjeni delavcem.

S pridobivanjem se rob etaže  pomika v hrib, kar bi pomenilo vse višje etaže. Ker pa znaša višinska razlika etaže max. 30m, je potrebno za nadaljnje pridobivanje obstoječo etažo razširiti levo ali desno, ali pa odpreti novo etažo nad obstoječo, kar pomeni podaljšati tudi transportno pot, ki poteka po desni strani Rodeža. Z odpiranjem novih  viških etaž se spodnje etaže pomikajo globlje v hrib, kjer je spet možno črpanje surovine. Po principu pridobivanja od spodaj navzgor, ki je danes v rabi, so vse etaže stalno aktivne in je možnost sanacije zanemarljiva.

PREDVIDENA ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU

V nadaljnjem planskem obdobju je predvideno pridobivanje mineralne surovine v ureditvenem območju le v kamnolomu Rodež in kot dopolnitev v kamnolomu Perunk.

Osnovna etaža kamnoloma Rodež: postavitev naprav za pripravo agregatov za cestne ustroje.

Kamnolom Lastivnica je predviden za sanacijo in rekonstrukcijo, za kar bo potrebno posebej izdelati projekte. V te kamnolomu se ne bo pridobivalo nikakršnih surovin več.

Kamnolom Deskle je že v postopku sanacije.

S sedanjim načinom pridobivanja je na severni strani glavnega kamnoloma Rodež že dosežena potrjena meja pridobivalnega prostora, zato ta programska zasnova predlaga razširitev pridobivalnega prostora v severni in vzhodni smeri.

Severna, dogovorjena meja sega 30m čez greben in na vrhu in na dnu, dočim znaša v sredini odmik od grebena cca 100m.

Meja pridobivalnega prostorna na vzhodu ne bo presegala kot 410m n.v., dočim je meja območja ureditve (vplivno območje) začrtana na višinski koti 425m n.v.

V tako povečanem območju bi pridobili toliko rudnine, ki bo zadostovala za 30 let proizvodnje cementa.

Glavna transportna komunikacije bo potekala po srednji trasi ceste na desnem Robu kamnoloma Rodež, s posamičnimi odcepi do etaž in sprotnem podaljševanju do višjih etaž.

Način pridobivanja bo potekal od zgoraj navzdol, s sprotno sanacijo.

Princip pridobivanja in sanacije bo potekal takole:

Na vrhu obravnavanega prostora se odpre etaža, do nje je potrebno dovozno in transportno komunikacijo, ki poteka po desnem robu pridobivalnega prostora Rodež.

Tik preden se iz zgornje etaže počrpa vso razpoložljivo surovino, je potrebno opraviti odpiralna dela na etaži, ki se nahaja tik pod njo.

Proizvodnja surovine se tako preseli na spodnjo etažo, zgornja etaža pa se že sanira.

Vse tri aktivnosti odpiranje, pridobivanje in sanacija, se tako selijo od zgoraj navzdol.

Po tem principu se v najslabšem primeru hkrati odpre tri etaže, lahko pa bo pridobivalna etaža imela tako zmogljivost, da bo etaža nad njo že sanirana in bosta aktivni le dve etaži sočasno.

Pridobivanje bo etažno, od kote 400 m n.v. do kote 130m n.v.

Povezava med posameznimi etažami bo z interno cesto, ki bo povezana s posameznimi odvoznimi etažami z etažnimi cestami. Povezave se bodo nadaljevale v vzhodnem delu kamnoloma, kot nadaljevanje že obstoječe ceste.

Način pridobivanja mineralnih surovin se tudi v bodoče ne bo bistveno menjal (vrtanje, miniranje, prerivanje z buldožerjem, nakladanje in odvoz, drobljenje). Vgraditi bo potrebno izpopolnjene tehnološke dosežke, ki bodo zagotavljali čim manj neugodnih vplivov na okolje.

SANACIJA VPLIVOV PRIDOBIVANJA MINERALNIH SUROVIN NA PROSTOR

V prihodnosti sta predvidena za izrabo dva odkopna prostora:

Kamnolom Rodež in kamnolom Perunk. Težišče pridobivanja mineralne surovine ostaja še naprej kamnolom Rodež.

Kamnolom Perunk ostaja vir za zagotavljanje manjkajočih komponent in dodatkov surovinski mešanici, dolgoročno pa kot rezervat za pridobivanje rudnine, po zaključeni fazi pridobivanja v odkopnem prostoru Rodež.

Prelagani sanacijski ukrepi se nanašajo na aktivni del področja, to sta kamnoloma Rodež in Perunk, dočim sta Lastivnica in Deskle že v mirovanju in deloma že v fazi snancije.

Kamnolom Rodež

Sedanju pridobivalni prostor kamnoloma Rodež (41,7ha) zagotavlja možno eksploatacijo  le še za nadaljnih 5 let (Rudarski projekt za izvajanje del na površinskem kopu Rodež, IRGO, maj 1996).

S predlagano razširitvijo območja (19,63 ha) proti severu in vzhodu, bi bila zagotovljena osnovna zahteva, pridobivanje potrebne količine rudnih zalog za obratovanje proizvodnje cementa za 30 let.

Sanacijski ukrepi so vtkani že v predlagano organizacijo dejavnost – način pridobivanja od zgoraj navzdol, s sprotnim saniranjem etaž. Faznost pridobivanja in sanacijskih posegov je razvidna iz grafične priloge (povzeto iz študije IP-154-98 IRGO), ki je v celoti priloga Programski zasnovi za ureditveni načrt površinskih kopov Salonit Anhovo za spremembo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine kanal ob Soči.

Kamnolom Perunk

Površinski kop (10.95 ha), ostaja aktiven le zaradi potrebnih korektivnih količin surovine. Sanacijski postopek je podoben kot pri površinskem kopu Rodež. Odkop od zgoraj navzdol in sprotno saniranje brežin, za kar bi bilo v nadaljevanju potrebno izdelati sanacijski načrt.

Površinski kop Lastivnica

Površinski kop Lastivnica (39.40 ha) je v mirovanju, za sanacijo so že izdelane smernice naravovarstvene službe, ki na osnovi valorizacije geološke dediščine predlaga razglasitev geološkega profila v tem kopu za naravni spomenik.

Površinski kop Deskle

Površinski kop Deskle je že v sanaciji na podlagi izdelane in veljavne dokumentacije.

USMERITVE ZA VARSTVO KRAJINE, IZBOLJŠANJE

IN VAROVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Tehnološki postopki pridobivanja surovin, opisani v predhodnih poglavjih, so tisti viri, ki direktno vplivajo na okolje. Kot priloga in podlaga programski zasnovi je izdelana študija oz. presoja vplivov na okolje razširjenega kamnoloma kamnoloma Rodež (Institut Jožef Štefan, EC SEPO Ljubljana, IJS DP-788 L) iz katerega so povzeti bistveni zaključki.

Varstvo krajine

Površinski kopi predstavljajo poseg v reliefno zgradbo prostora, zato so sanacijski ukrepi predvideni že s sprotnim pridobivanjem od zgoraj navzdol. Predvidena je izdelava podrobnih eksploatacijskih  in krajinskih načrtov, ki bodo posebej pozorni na: značilne smeri grebenov, vrhov, strmine, spremenljivosti nagiba terena, relativne višinske razlike, da bi bilo sedanje stanje po sanaciji čim bolj podobno stanju pred posegom. Za varovanje krajine je potrebno izdelati tudi hortikulturnne  načrte površinskega zelenega pokrova.

Varstvo zraka

Za varstvo zraka v luči novih razmer, ob povečanju pridobivalnega prostora preko grebena, citiramo mnenje iz  izdelane Presoje vplivov na okolje (Institut Jožef Štefan, EC SEPO Ljubljana, IJS DP-788 L) in sicer:

Sprememba reliefa, profila doline, bo namreč na celotno odprtost doline Soče zanemarljivo majhna in torej ne more priti do drugačne prevetrnosti v tej dolini.

Za omilitev škodljivega vpliva prahu, ki nastaja predvsem ob vrtanju in miniranju, pa so predvideni ukrepi: prekrivanje transportnih trakov, čiščenje asfaltnih in betonskih surovin, odsesavanje ob vrtanju, izbira časa za miniranje glede na vreme (v času izrazito suhih dni naj nebi minirali).

Varstvo pred hrupom

Razmere so tudi s premikom meje območja proti severu ne bodo bistveno spremenile, zato ostaja v veljavi: Ocena hrupa (SEPO, julij  1997), iz katere izhaja, da zaradi oddaljenosti kamnoloma od naseljenih območij, ni neposredne ogroženosti bivalnega okolja od prekomirnega hrupa, ki ima izvor v pridobivanju surovin v površinskih kopih Salonita Anhovo. Ohranjanje se priporoča glede načina miniranja z zakasnilci in prekrivanje detonirajoče vrvice z zdrobljenim materialom iz vrtine za zmanjšanje zvočnega udara.

ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ IN NAPRAV

Območje je opremljeno z prometnimi napravami, kanalizacijo in vodnogospodarskimi objekti za odvodnjavanje zalednih padavinskih voda, vodovodov, elektroenergetskimi in TT omrežjem. Glede na prevladujoči obseg primarne rabe so v obratovalnem prostoru obstoječe komunalne naprave, enako kot to velja za zazidavo, skoraj v celotnem obsegu le na njegovem zahodnem robu. Razen glavne ceste G2-301, ki poteka po zahodnem robu in priključitev obstoječe stanovanjske pozidave, je vsa zgrajena komunalna oprema v povezavi z rudarsko dejavnostjo.

15.člen

Ureditveno območje kompleksa tovarne Salonit Anhovo (Bivše območje ureditvenih načrtov Anhovo Polje in Anhovo Skale), se bo urejalo z dopolnjenimi oz. spremenjenimi prostorskimi ureditvenimi pogoji po Odloku o prostorski ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 9/87 in 11/87).

16.člen

(končne določbe)

Po sprejetju in objavi tega odloka v Uradnih objavah veljajo, do sprejetja novih ali dopolnjenih prostorsko izvedbenih aktov občine za posege v prostor, obstoječi načini urejanja na območju Občine Kanal ob Soči.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih objavah.

Številka: 352-03/03/2002-2004

Kanal ob Soči, 23. junija 2004

Župan občine Kanal ob Soči

Miran Ipavec