Na
podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: ZPNačrt) in 16. člena
Statuta Občine Cankova
(Uradni list RS, št. 91/13) je Občinski svet Občine Cankova na 19. redni
seji dne 25. 10. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in namen Občinskega
prostorskega načrta Občine Cankova) |
|
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 –
ZureP-2) (v nadaljevanju: SPRS) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije
(Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZureP-2) (v
nadaljevanju: PRS) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Cankova (v
nadaljevanju: OPN). |
(2) OPN je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz
državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih
zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine,
načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji
umeščanja objektov v prostor. |
|
2. člen |
|
(sestavni del OPN) |
|
(1) Sestavni deli OPN so: |
– tekstualni del: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne
določbe, priloga; |
– grafični del: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi
izvedbenega dela; |
– priloge: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz
stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, Obrazložitev
in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo
z dodatkom za varovana območja in Dodatne priloge. |
(2) OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. |
(3) V strateškem delu OPN se za celotno območje Občine Cankova (v
nadaljevanju: občine) določijo: |
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
– zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij
naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve, |
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– zasnova območij s posebnimi usmeritvami, |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(4) V izvedbenem delu OPN se določijo: |
– enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP); |
– podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: pEUP); |
– območja podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP); |
– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju:
GJI); |
– prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP); |
– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN). |
|
II. STRATEŠKI DEL OPN |
|
3. člen |
|
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine) |
|
(1) OPN temelji na usmeritvah iz SPRS in PRS. Dejavnosti v prostoru
občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za
prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno
povezanost ter kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se
racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim
načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna
stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. |
(2) V občini, predvsem pa v občinskem središču naselju Cankova, se
spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne
migracije. Zagotavlja se kvalitetno bivalno okolje z ustrezno in
racionalno infrastrukturno opremljenostjo, razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do javne družbene infrastrukture,
ustrezna oskrba s pitno vodo, varstvo ljudi, premoženja, kulturne
dediščine in okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo
naravne in druge nesreče. |
(3) Občina leži na skrajnem jugozahodu pokrajine imenovane Goričko in s
svojo zahodno mejo meji na sosednjo Republiko Avstrijo. Na jugu občina
meji na Občino Tišina, na vzhodu na Občino Puconci in na severu na
Občino Rogašovci. Občina meri cca 31 km2 in šteje 1.831
prebivalcev. Vključuje 8 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane
katastrske občine. Občina je nastala z delitvijo Občine Cankova – Tišina
v letu 1999. Z ustanovitvijo samostojne občine je naselje Cankova bilo
opredeljeno kot občinsko središče, ki zadovoljuje upravne, centralne,
oskrbne in druge funkcije. |
(4) Območje občine je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več
vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja vedno manj
prebivalstva. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali
dopolnilno) obdelovanje zemlje in reje živine. Demografski kazalci v
občini so zaskrbljujoči, zato je občina tudi uvrščena med demografsko
ogrožena obmejna območja.V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest,
zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v regijsko središče
Mursko Soboto in sosednjo Republiko Avstrijo. Območje občine je zaradi
odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter lege v dokaj
naravnem okolju in krajinskem parku, kvalitetno bivalno okolje. To je
tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi pogoje za razvoj
turizma, obnovljivih virov energije, podjetništva, primarnega kmetijstva
in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. |
(5) Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje
Krajinskega parka Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko), kjer se že
izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega. |
(6) Naselja v občini so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V
nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna ali gručasta, razporejena
ob lokalnih cestah, v dolini potoka Ledave predvsem v smeri sever–jug. V
gričevnatem delu so strnjeni deli naselij razporejeni po slemenih,
vrhovih in dolinah. Tukaj prevladuje razpršena poselitev, ki na celotnem
območju Goričkega, kakor tudi v občini, predstavlja avtohtoni
poselitveni vzorec. Občinsko središče občine je naselje Cankova, ostala
naselja pa so pretežno podeželska naselja. Poseben tip poselitve
predstavljajo vinske kleti in počitniške hišice ter romski zaselki.
Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru
oziroma t.i. razpršeno gradnjo. |
(7) Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega
bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje
mineralnih surovin. |
(8) Cilji prostorskega razvoja občine vključno s cilji KP Goričko so: |
– zagotoviti delovna mesta v občini, |
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih
površin, |
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo
predvsem s kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo, |
– zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva, |
– ohraniti prostorsko identiteto naselij, |
– zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih
dejavnosti, |
– zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske
ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v
območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena
GJI, |
– izvajajo se ukrepi trajnostne mobilnosti primerni za podeželski
prostor in spodbuja fizična integracija prometnih podsistemov, |
– zagotoviti ureditev romskih naselij, |
– spodbujati rabo obnovljivih virov energije, |
– ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine, |
– ohranjati raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma
izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč
na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje
tradicionalnih načinov rabe), |
– skozi delovanje KP Goričko povečevati utrip v razvoju podeželja in na
ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja, |
– ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje
Goričkega, |
– cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru KP Goričko in
temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih
možnostih prebivalstva. |
|
4. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine in
določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje
in razpršene poselitve) |
|
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve so vsa strnjena naselja
oziroma njihovi deli, predvsem pa občinsko središče naselje Cankova.
Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na
nove površine, kjer se racionalno izrabi izgrajena GJI, to so proste
površine med in ob obstoječo pozidavo. Poselitev naj se usmerja izven
območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov
varovanih vrst. |
(2) Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v
OPN opredeljena naselja. Centralno naselje v občini je občinsko
središče, naselje Cankova, ki je opredeljeno kot lokalno središče, ki se
razvija v občinsko središče in zagotavlja prebivalcem naselja in
njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. Naselje Cankova predstavlja enotno oskrbovalno
središče na zahodnem Goričkem. Cilji prostorskega razvoja lokalnega
središča naselja Cankova so: |
– omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z
zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in
območij za rekreacijo, |
– zagotoviti opremljenost naselja z GJI, |
– ohranjati in krepiti prostorsko identiteto naselja, |
– ohranjati urbani center naselja, |
– zagotoviti delovna mesta v naselju, za katere je treba rezervirati
nove površine in |
– povečati ponudbo oskrbnih dejavnosti. |
Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja. Nekatera izmed
njih imajo poudarjeno posamezno funkcijo, in sicer naselji Krašči in
Korovci sta opredeljeni kot podeželski naselji s poudarjeno turistično
funkcijo ter naselje Skakovci kot podeželsko naselje s poudarjeno
proizvodno funkcijo. Ostala naselja so podeželska naselja, ki so
namenjena bivanju s kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno
preskrbo, servisne dejavnosti, obrt, turizem in rekreacijo. |
(3) Gričevnato območje občine je območje razpršene poselitve s
posameznimi večjimi ali manjšimi zaselki ter posamičnimi domačijami,
kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se
poselitev usmerja na prosta nepozidana stavbna zemljišča, katerim se
priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih
vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena GJI. |
(4) Na gričevnatem območju občine je opaziti tudi vinograde, ki pa niso
strnjeni v večje komplekse, zato so tudi vinske kleti opazne kot osameli
objekti na prisojnih legah. V občini območja za gradnjo vinskih kleti
niso definirana. Ti objekti so opredeljeni, kot del podeželskega naselja
oziroma kot območja razpršene poselitve. |
(5) Na območju občine se nahaja posamični romski zaselki. Nekateri izmed
njih so povsem ločeni od ostale poselitve. Romska naselja so, razen
enega, dokaj urejena. Opredeljena so kot razpršena gradnja, zato so v
OPN opredeljena kot območja razpršene gradnje, za katera je predvidena
sanacija. |
(6) Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na proste in
novo priključene površine ob obstoječih območjih opredeljenih, kor
gospodarska območja. V naselju Cankova in ostalih naseljih se spodbuja
razvoj obstoječih dejavnosti in zagotovi razvoj servisnih in obrtnih
dejavnosti. |
(7) Razvoj centralnih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko
središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in
dopolni urbani center. Obstoječa območja centralnih dejavnosti v
preostalih naseljih se ohranjajo in razvijajo v skladu s svojimi
prostorskimi možnostmi in omejitvami. |
(8) Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Nove večje
kmetije, kmečka gospodarstva, farme ipd. se umešča izven naselij. |
(9) Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že
določene in nove površine v inizven naselij. |
(10) Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo
izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju
celotne občine. Občina načrtuje izrabo geotermalne vode v turistične
namene (Korovci). Turizem, s poudarkom na sonaravnem turizmu, se
spodbuja predvsem na območju KP Goričko. |
(11) Pri načrtovanju in poseganju v prostor se ohranjanja kulturne
značilnosti prostora. Objekti in območja kulturne dediščine naj bodo
poleg naravnih danosti KP Goričko smiselno vključeni v razvoj
sonaravnega turizma na območju občine. |
(12) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
potekajo po obstoječem cestnem omrežju, ki potekajo pretežno v smeri
sever–jug in tudi vzhod–zahod. |
(13) Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj
temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona
razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega
ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja,
zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste
višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogočajo
dostop do lokalnega središča ter istočasno tudi do naselij v domači in
sosednjih občinah. |
(14) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju
potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne
ceste, ki prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim
regijskim prostorom in sosednjo Republiko Avstrijo in tudi Madžarsko. |
(15) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju
potekajo v smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega
pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega
pomena, mestoma Ljutomer in Lendava (Madžarska) in sosednjo Republiko
Avstrijo in Madžarsko. |
|
5. člen |
|
(zasnova GJI lokalnega pomena) |
|
(1) V zasnovi GJI lokalnega pomena je poseben poudarek namenjen oskrbi
prebivalstva z neoporečno pitno vodo, saj se celotno območje Goričkega
in s tem občina nahaja na vododeficitarnem območju. Vzpodbuja se
povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in
strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi občina pristopila k
pripravi in izvedbi celovite vodooskrbe Pomurja. Občina naj skladno s
prepisom o oskrbi s pitno vodo zagotovi oskrbo prebivalcev iz javnega
vodovodnega sistema z rekonstrukcijo in novogradnjo javnega vodovodnega
sistema na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na
poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na
dan. Vodni viri, ki trenutno niso v funkciji zaradi priključitve na
regionalni vodooskrbni sistem Pomurja, se naj vzdržujejo kot rezervni
(nadomestni) vodni viri za primere izrednih razmer in za potrebe požarne
varnosti. Občina mora zagotoviti, da imajo vsi prebivalci občine dostop
do zdravstveno ustrezne pitne vode. |
(2) Zaradi povečanih potreb po pitni vodi narašča tudi potreba po
čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij
načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Na območju
razpršene poselitve pa se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi.
Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je
padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji
ali pa se spelje v površinske odvodnike (potoke). Občina mora
zagotoviti, da se na območjih, ki so določena z operativnim programom
odvajanja in čiščenja komunalnih voda, komunalna odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Na območjih,
ki niso določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja
komunalnih voda, morajo lastniki stavb odvajati komunalno odpadno vodo v
ustrezno malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. Take
objekte je treba evidentirati, izvajalec javne službe pa mora
zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč iz teh objektov na
ustrezni čistilni napravi. |
(3) V zasnovi GJI lokalnega pomena je poudarek na ureditvi lokalnih cest
za izboljšanje prometne varnosti. Država načrtuje ureditev državne ceste
R3-717/5614 Cankova–Gerlinci. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih
pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za
pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih,
tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi
lokalnega javnega potniškega prometa. Na območjih bistvenega povečevanja
prometnih obremenitev na glavnih regionalnih prometnicah, na območju
občine, se izvedejo ukrepi za umirjanje prometa v naseljih. V okviru
izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti primernih za podeželski prostor
se pristopi k izvajanju ukrepov, kot so npr. izgradnja primerne
infrastrukture za pešce in kolesarje znotraj naselji in med njimi
(zlasti v naseljih, skozi katera potekajo regionalne ceste) in njihova
ustrezna navezava na prometna vozlišča (avtobusne postaje), vzpostavitev
učinkovitega javnega potniškega prometa, vzpostavitev alternativnih
oblik javnega prevoza, kot so organizacija prevoza »na klic« z minibusi
ali kombiji, združevanje posebnih linijskih prevozov z rednimi
linijskimi prevozi (npr. s šolskim ali delavskim avtobusom se lahko
peljejo tudi drugi potniki), brezplačen prevoz za starejše občane ipd..
Občina naj spodbuja in promovira ostale alternativne oblike prevozov,
kot je npr. sopotništvo, ter pomaga pri organiziranju prevozov manj
mobilnih skupin prebivalcev. Spodbuja se razvoj mreže privlačnih,
urejenih, varnih in redno vzdrževanih kolesarskih poti znotraj naselij
in med njimi, ki se naj med drugim ustrezno navezuje na prometna
vozlišča (avtobusne postaje). Na pomembnejših avtobusnih postajališčih
ter pomembnejših javnih površinah se naj uredi zadostno število varnih
in pokritih parkirišč za kolesa, vzpostavijo se naj območja za
postavitev brezplačnih servisnih delavnic po sistemu »popravi si sam«
ipd.. Pristopi se k promociji kolesarjenja npr. s spodbujanjem nakupa
službenih koles, organiziranja vodenih kolesarskih izletov, osveščanjem
javnosti v lokalni skupnosti ipd.. |
(4) Preko območja občine potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v
prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem
določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o
letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 in 46/16). V primeru vpliva
objektov na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti
ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno
označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev
najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi
povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Tako
je na območju občine predvidena ureditev optičnega kabla za
širokopasovni internet. Območje občine je solidno pokrito tudi s signali
mobilne telefonije. |
(6) Na območju občine je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in
izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer: 20 kV DV Gornji
Črnci–Pertoča (d-047)-obnova, 20 kV kablovodi (KBV): KBV Cankova
2–Skakovci Šinko, KBV Korovci Rojko, KBV Korovci Sončne Terme, KBV
Gerlinci meja, KBV Gerlinci meja–Korovci Kosmatice in transformatorske
postaje 20/0,4 kV (TP): TP Korovci Rojko, TP Korovci Sončne terme, TP
Gerlinci meja, TP Mlajtinci igrišče. Za potrebe rezervnega napajanja
treba povečati prereze obstoječih glavnih vodov, ki potekajo preko
Goričkega. V ta namen je treba predelati na prerez Al/Fe 70/12 mm2 vode
na relaciji Gornji Črnci–Pertoča–Motovilci (sedaj prereza 25/4 oziroma
35/6 mm2) v skupni dolžini približno 6,3 km. |
(7) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo in energijo
biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase
(odpadkov) iz kmetijstva in gozdarstva. |
(8) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje
in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to
odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz
obnovljivih virov. Vzpostavi se register nelegalnih odlagališč odpadkov,
ki se ga redno posodablja. Sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov
in preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Prednost pri sanaciji
nelegalnih odlagališč odpadkov imajo nelegalna odlagališča odpadkov s
prisotnostjo nevarnih odpadkov. Pristopi se k izvedbi projektov za
večanje ozaveščenosti lokalnega prebivalstva na področju odlaganja
odpadkov. |
(9) Občina
načrtuje izgradnjo GJI na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna
zemljišča ter povezovalne vode med njimi. |
|
6. člen |
|
(usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo) |
|
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj in širitev. V občini je
razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je
zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč in širitev občinskega središča
za stanovanjske in gospodarske dejavnosti. Poselitev se ne širi na
območja naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov, habitatnih tipov
in habitatov varovanih vrst. |
(2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih
stavbnih zemljišč v vrzelih v strnjenih delih naselij. Proste vrzeli so
pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v
območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov. |
(3) Prenova v naseljih je omejena na prenovo GJI. S prenovo naselja se
izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne,
gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu
naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj
naselja. Predvidena je prenova zadružnih farm in posameznih opuščenih
objektov. |
(4) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za
gradnjo stanovanj. Načrtno se širi le lokalno središče Cankova, kjer je
tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi zagotoviti
površine za stanovanja. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska
naselja, kjer niso predvidene večje širitve naselij, pač pa gre v teh
naseljih za zarobitve in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je tudi
izgrajena GJI. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom
možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične
parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna
infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za
prostorsko zaokrožitev oziroma zapolnitev meje naselja ali razpršene
poselitve. V podeželskih naseljih, ki imajo poudarjeno posamezno
funkcijo in sicer naselji Krašči in Korovci s turistično funkcijo ter
naselje Skakovci s proizvodno funkcijo se spodbuja razvoj navedenih
dejavnosti. |
(5) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna
zemljišča, zato občina načrtuje povečanje gospodarske cone v Cankovi.
Predvidene so tudi povečave funkcionalnih zemljišč ob obstoječih obrtnih
dejavnostih Skakovci. V ostalih naselij je predvidena pretežno
stanovanjska gradnja, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo
stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih
dejavnosti v skladu s cilji KP Goričko. |
(6) Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen pretežno v
občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani
in dopolni urbani center. Ohranja se obulična pozidava, ohranja se
zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske
površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska
gradnja se usmerja v centralni del naselja Cankova. |
(7) Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe
kmetijske, turistične in športno-rekreacijske dejavnosti. Večje kmetije
(farme) se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve.
Omeji se razpršena gradnja, obstoječa območja in objekti razpršene
gradnje se sanirajo. |
(8) Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje
obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova
obstoječih, tudi zapuščenih domačij, ponovna gradnja zakonito zgrajenih
objektov ter novogradnje, ki predstavljajo zapolnjevanje prostih površin
med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov ali območij razpršene
poselitve s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena
območja v skladu z usmeritvami SPRS. |
(9) Zelene površine so v čim večji možni meri v javni funkciji ter
dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. Površine za šport in rekreacijo
naj bodo urejene na način, da bodo zagotavljale dostopnosti do športa in
rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva. V čim
večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska
infrastruktura. |
|
7. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V občini
so to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni
viri (nafta, plin, geotermalna voda). V krajini se spodbuja sonaravno
naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov
energije. |
(2) Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami KP Goričko. Na
gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih vzpodbuja razvoj
vinogradništva in sadjarstva, v nižinah pa predvsem poljedelstva. |
(3) Agrarne operacije in podobni ukrepi se izvajajo na celotnem območju
občine. |
(4) Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna
funkcija, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih
zaraščanja. Ohranjajo se vse gozdne površine (zaplate, obmejki,
biokoridorji v kmetijski krajini ipd.). Zaradi velikega deleža
gozdnatosti se v občini izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za
gospodarstvo in tudi za pridobivanje toplotne energije. V ta namen je
potrebno zagotoviti mesta za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob
poselitvi se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselij. |
(5) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene (Ledavsko jezero), pri čemer se
zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se
varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno
pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi
ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav,
predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje
večje protipoplavne varnosti. |
(6) Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve
nastanitvenih objektov. Celotna občina je v KP Goričko, kjer se z
razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo
in širitvijo razpršene poselitve vzpodbuja rekreativni in kmečki
turizem. |
(7) Spodbuja se nadaljnji razvoj mreže pohodniških, kolesarskih,
jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno navežejo na regionalno,
državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oziroma
njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v
nasprotju s conacijo gozdnega prostora ter naravovarstvenimi zahtevami
in usmeritvami KP Goričko. |
(8) V vseh namenskih površinah je dopustno načrtovanje prostorskih
ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij iz 44. člena
ZPNačrt-a. |
|
8. člen |
|
(posebna območja, prepoznavne kvalitete
in vrednote) |
|
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi
predpisi. To so območja varstva narave, območja in objekti kulturne
dediščine ter druga območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot
obvezna izhodišča za razvoj prostora. |
(2) V občini so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih
značilnosti prostora že določena in zavarovana s KP Goričko. Kot posebna
območja so opredeljena še območja naravnih vrednot, območja in objekti
nepremične kulturne dediščine, območja Nature 2000, ekološko pomembna
območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). |
|
9. člen |
|
(usmeritve za razvoj območij za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter
območij za obrambo) |
|
(1) Poplavna območja v občini so ob potoku Dobel v Skakovcih in potekajo
vzdolž levega in desnega brega potoka vse od pričetka nižje terase
oziroma ravnine pa do meje z Občino Tišina. Kot poplavno območje je
opredeljeno tudi Ledavsko jezero, kjer je poselitev zavarovana z
visokovodnimi nasipi. Podatki o poplavnih območjih so pridobljeni iz
javnih evidenc in se jih obvezno upošteva pri pripravi OPN. Poplavna
območja so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, v naseljih
Skakovci in Krašči pa tudi stavbna zemljišča, na katerih ni predvidena
sprememba rabe. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne
načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dopustni so le
posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in
posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. |
(2) Severovzhodni del območja občine se nahaja na erozijskem območju. Na
erozijskih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti
ustrezne običajne in zahtevnejše protierozijskeukrepe.Na erozijskih in
plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(3) Območje občine se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti
po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal,
ki znaša 0,100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših
objektov in pri izvedbi ostalih posegov. |
(4) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne
ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna
ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o
požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v
izvedbenem delu OPN. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska
društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. |
(5) V občini ni posebnih območij za potrebe obrambe. Prav tako občina
nima izdelanega občinskega načrta za obrambo. |
(6) Občina ima definirano območje za ruševine na območju čistine naprave
v Cankovi, kjer se nahaja tudi center za ločeno zbiranje odpadkov ter
deponijo za gradbeni material na območju gospodarske dejavnosti v
Skakovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj
so v naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v
primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v
občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na
območju čistilne naprave v Cankovi, od koder se jih odvaža na farmo
Nemščak. Prostori za množično zbiranje ljudi in namestitev v primeru
nesreče so v šolskem objektu in vaško – gasilskih domovih. |
(7) Na območju občine ni evidentiranih vojnih grobišč. |
|
10. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč) |
|
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin
planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na
stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna
zemljišča in druga zemljišča. |
(2) PNRP se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi
načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč je le v
lokalnem središču naselja Cankova in večjih podeželskih naseljih več
območij različnih PNRP, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni le
centralni objekti (pretežno so to vaško – gasilski domovi, kapele) ter
rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V lokalnem
središču naselja Cankova se površine za individualno gradnjo opredelijo
kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z območji za centralne
dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za
proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine
podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno
kmečka gospodarstva se opredelijo kot površine razpršene poselitve.
Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin. |
(3) V izvedbenem delu OPN se območja osnovne namenske rabe delijo na
PNRP glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve: |
– v
lokalnem središču s pripadajočim območjem se PNRP določi z upoštevanjem
obstoječe namembnosti površin; |
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj
lokalnega središča naselja Cankova se opredelijo kot stanovanjska
območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi; |
– ostala naselja se opredelijo pretežno kot podeželska naselja z
možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti; |
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob že
urejene tovrstne cone in se opredelijo kot površine gospodarskih
dejavnosti; |
– turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja. |
(4) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest
(regionalne ceste) ter občinske ceste (lokalne ceste in javne poti), ki
se opredelijo kot območja prometne infrastrukture. Kot prometna
infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. |
(5) Kmetijska zemljišča pokrivajo največji del površja občine. Občina na
kmetijskih zemljiščih tudi v prihodnosti načrtuje intenzivno rabo. V
izvedbenem delu OPN se kmetijska zemljišča opredelijo kot najboljša
kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(6) Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem. Gozdovi so
povzeti po prostorskih sestavinah planov občine, po dejanski rabi
zemljišč in po gozdnogospodarskih načrtih. |
(7) Vodotoki in Ledavsko jezero (akumulacija) se na območju občine v
izvedbenem delu OPN opredelijo kot območja celinskih voda. Posebej se
kot območja vodne infrastrukture označijo vodnogospodarski objekti pred
obstoječo akumulacijo – Ledavsko jezero in pred zadrževalnikom v
Korovcih. |
(8) Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe
okoljske, telekomunikacijske in elektroenergetske infrastrukture. |
(9) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo
občina vključila določeno območje z PNRP kot območje mineralnih surovin.
Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno
pripraviti in sprejeti OPPN. |
|
11. člen |
|
(usmeritve za določitev PIP) |
|
(1) PIP določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po
posameznih EUP glede na osnovno namensko rabo prostora ali PNRP. EUP se
določijo glede na značilnosti prostora. |
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva
značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi
individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost
zazidave na stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij
(pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in
ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v
gričevnatem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine. |
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in
območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja. |
(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo
parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. |
(5) V vseh območjih, ki bodo obdelana s OPPN, se upošteva gradbena
linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi
bližnji objekti, potoki, ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu OPN
zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to
pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter
nepozidani deli parcel. |
(6) Ohranja se naravne (travniki, ipd.) in ustvarjene (ekstenzivni
sadovnjaki, ipd.) krajinske elemente ter ostale zelene površine, ki
soustvarjajo podobo naselij in odprto krajino. Razpršena gradnja se
opredeli kot fundus oziroma zemljišče pod stavbo. |
|
12. člen |
|
(koncept prostorskega razvoja lokalnega
središča) |
|
(1) Prostorski razvoj lokalnega središča naselja Cankova je usmerjen v
izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev
urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj
gospodarske cone. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev
nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih
območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami.
Tako se območja namenjena bivanju odpirajo postopoma v skladu s
potrebami. Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji
del naselja Cankova, na proste nepozidane stavbne površine. Gospodarske
dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega
proizvodnega obrata. |
(2) V koncept prometnega omrežja v lokalnem središču se vključuje
predvsem naslednje usmeritve: |
– rekonstruira se obstoječa regionalna cesta, |
– uredijo se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja, |
– ob
javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč, |
– uredijo se kolesarske steze, |
– uredijo se nove ceste oziroma ulice na novih stanovanjskih območjih, |
– spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa. |
(3) Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: |
– razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, |
– ohraniti in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi, |
– vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja, |
– nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko
gradnjo, |
– proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj ali ob robu naselja in v
manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti. |
Ob
glavni regionalni cesti, v osrednjem delu naselja Cankova so starejši
objekti višji gabaritov, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov
višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja. |
(4) Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju.
Dolgoročno se načrtuje razširitev rekreacijske cone ob nogometnem
igrišču. Med stanovanjsko zazidavo in poslovno-obrtno cono se uredi
vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se pešpoti ob vodotokih in jarkih
ki se jih tudi obsadi. Obstoječe poti oziroma ulice v naselju se
povežejo z okoljskimi, ki vodijo skozi naravno krajino. Ozelenjena bodo
tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na
namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih
površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih
in centralnih površin. |
(5) Območje potoka Kučnice, ki poteka mimo naselja Cankova je zajeto v
ekološko pomembnem območju (v nadaljevanju: EPO). Samo območje
urbanističnega načrta se potoka ne dotika, pač se mu približa do 50 m,
zato je potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju
voda pred odvajanju odpadnih voda. Ob potoku se nahaja čistilna naprava,
ki čisti odpadne vode naselja Cankova, katera se ob priključitvi novih
naselij po potrebi razširi. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva
po koriščenju virov energije, predvsem za ogrevanje, ki najmanj
onesnažujejo okolje. Na območju urbanističnega načrta je potrebno
upoštevati občinski predpis o ravnanju s komunalnimi odpadki in slediti
naslednjim ciljem: |
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje odpadkov, |
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov, |
3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastanka, |
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo, |
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in |
6. uveljavitev načela »stroške nosi povzročitelj«. |
(6) Za alternativne vire energije so v občini ugodni pogoji, zato se
spodbuja investicije v izkoriščanje teh virov. Občina že koristi biomaso
(les) in s tem ogreva poleg osnovne šole, občine, vrtca, gasilskega
doma, župnišča, telovadnice, cerkve, trgovine Mercator še 10
individualnih stanovanjskih objektov. Predvidena je priključitev
dodatnih 10 individualnih objektov, ki bi se lahko ogrevali s tovrstno
toplotno energijo. Cilji lokalnega energetskega koncepta občine so: |
– zagotoviti trajnostni energetski razvoj lokalne skupnosti, |
– pripraviti strategijo in akcijski načrt za oskrbo in rabo energije, |
– zagotoviti racionalen in učinkovit razvoj energetskih omrežij, |
– uporabiti lokalne energetske vire in izvesti distribuirane sisteme
oskrbe z energijo, |
– zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah. |
(7) Naselje Cankova je dobro opremljeno z GJI. Vodovodni sistem je
izgrajen. Urejena je tudi vsa ostala infrastruktura, ki se jo obnavlja
in dograjuje predvsem na mestih, kjer se bodo širila poselitvena
območja. Plinovoda na območju občine ni in se ga tudi ne načrtuje. |
(8) PNRP se določi glede na dejansko stanje in glede na predvidene nove
ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev na centralni del,
stanovanjski del in poslovno-gospodarski del. |
|
III. IZVEDBENI DEL OPN |
|
1. Splošni skupni pogoji |
|
13. člen |
|
(skupni PIP) |
|
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v
območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene
poselitve določajo: |
– namembnost in vrsto posegov v prostor, |
– lego, velikost in oblikovanje objektov, |
– parcelacijo, |
– priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, |
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb, |
– varovanje zdravja ljudi, |
– drugo. |
(2) V vseh EUP in pEUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih
zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno
območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi: |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali
njegovega dela, |
– sprememba namembnosti objekta, |
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, |
– vzdrževanje objekta in naprav, |
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni
odstavek: posegi). |
(3) Pri gradnji in določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih
objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov. Kot pomožni objekti se štejejo objekti, kot so: terasa,
garaža, kurilnica, kotlovnica, letna kuhinja, ropotarnica, shramba,
klet, prostor za orodja, drvarnica, pralnica, sušilnica in podobni
objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta. |
(4) V EUP in pEUP so na površinah PNRP dopustne gradnje nezahtevnih in
enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in
določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1: Nezahtevni,
enostavni (ki so dopustni za posamezno območje osnovne namenske rabe
prostora oziroma PNRP) ter pod pogoji iz Priloge 1, če ni v posameznih
členih odloka za posamezno vrsto objektov izrecno določeno drugače. |
(5) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi »Prikazi
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«,
kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem
koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev
območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev
naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka
predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni
infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
(6) Kot območja prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene kot prometna infrastruktura z oznako
PNRP PC, PO, PŽ in so del druge PNRP in so razvidne iz: |
– grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN na kartah »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako DP, LC
in OP (kot obstoječe ali predvidene), |
– prilog OPN v Prikazu stanja prostora na kartah »Prikaz gospodarske
javne infrastrukture«, |
– zemljiško katastrskih prikazov, |
– evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti ipd.), |
– digitalne topografske karte ali |
– kategorizacije občinskih cest. |
(7) Za območja in objekte gradbenih inženirskih objektov (območja
prometnih površin, območja energetske infrastrukture, območja okoljske
infrastrukture in območja komunikacijske infrastrukture), ki so del
pretežne PNRP ali so prikazani v izvedbenem delu v »Prikazih območij
enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako
iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list
RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: Pravilnika o pripravi
OPN) ter za območja vodnih površin in vodne infrastrukture se smiselno
upoštevajo PIP, ki so za tovrstne objekte in naprave (z oznako PNRP PC,
PO, E, O, VC, VI) predpisani v 23. členu tega odloka. |
(8) Poleg PIP za posamezno EUP, pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor
upoštevajo tudi skupni in splošni PIP, če v posameznih členih tega
odloka ni določeno drugače. |
(9) Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega odloka. Kot obstoječe dejavnosti pa se štejejo
dejavnosti, ki so obratovale pred uveljavitvijo tega odloka. |
(10) Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes. |
(11) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je
podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena
(Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05), Priloga 1: CC-SI – Struktura ali
njene spremembe. |
(12) Pri oblikovanju objektov se upošteva tradicionalna arhitektura in
tipologija zazidave na območju občine in elementi tradicionalne
arhitekture. |
(13) OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. |
(14) Pregled EUP in pEUP v občini: |
Oznaka
EUP / pEUP |
Ime
EUP / pEUP |
PNRP znotraj
EUP / pEUP |
Režimi*
v EUP / pEUP |
Način urejanja |
PIP v členu |
Naselje SKAKOVCI |
SK 1 |
Naselje Skakovci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
proizvodnjo
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest |
varstvo KD
(EŠD: 6831),
poplavno območje |
|
14. |
SK 1/1 |
Naselje Skakovci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
|
|
14. |
SK 1/2 |
Naselje Skakovci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
|
|
14. |
SK 1/3 |
Naselje Skakovci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
|
|
14. |
SK 1/4 |
Naselje Skakovci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
|
|
14. |
SK 2 |
Gospodarska cona »Wolf« |
IG-gospodarska cona |
|
|
17. |
SK 3 |
Kmetijska proizvodnja »Kuzma« |
IK-površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
|
|
18. |
SK 4 |
Gospodarska cona »Šinko« |
IG-gospodarska cona |
|
|
17. |
SK 5 |
Turistično območje Mlin |
BTm-površine za turizem E-območje
energetske infrastrukture |
varstvo KD
(EŠD: 6869) |
|
19. |
Naselje TOPOLOVCI |
TO 1 |
Naselje Topolovci |
SK-površine podeželskega naselja PC-površine
cest |
varstvo KD
(EŠD: 21443),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
TO 2 |
Pokopališče Topolovci |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče |
erozija (OZU) |
|
16. |
TO 3 |
Kmetijska proizvodnja »KG Rakičan« |
IK-površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
|
|
18. |
TO 4 |
Domačija Pitz |
BTm-površine za turizem |
varstvo KD
(EŠD: 15518),
HMO |
|
19. |
Naselje DOMAJINCI |
DO 1 |
Naselje Domajinci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest |
varstvo KD
(EŠD: 20339),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO,
erozija (OZU) |
|
14. |
DO 2 |
Domajinski Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
14. |
DO 4 |
Romski zaselek Domajinci |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
pOPPN |
21. |
DO 5 |
Romski zaselek Borovje |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
pOPPN |
21. |
DO 6 |
Pokopališče Domajinci |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
16. |
Naselje KRAŠČI |
KR 1 |
Zaselek na Domajinskem Vrhu |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
14. |
KR 2 |
Zaselek »Domačija Vratuša« |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
14. |
KR 3 |
Zaselek Krašči – jezero Vzhod |
SK-površine podeželskega naselja
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(NV (2015), EPO,
Natura 2000, ZN),
poplavno območje,
erozija (OZU) |
|
14. |
KR 5 |
Turistično območje I ob Ledavskem jezeru |
BT-površine za turizem
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(NV (2015), EPO,
Natura 2000, ZN),
poplavno območje,
erozija (OZU) |
|
19. |
KR 6 |
Naselje Krašči – jezero Zahod I |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti,
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport,
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo KD
(EŠD: 286, 6767),
varstvo narave
(NV (2015), EPO,
Natura 2000, ZN)
poplavno območje,
erozija (ZZU) |
|
14. |
KR 6/1 |
Naselje Krašči – širitev kmetije |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
14. |
KR 7 |
Romski zaselek Kraški Vrh |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU) |
pOPPN |
22. |
KR 8 |
Pokopališče Krašči |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
16. |
KR 9 |
Zaselek Krašči – Domačija Kous |
SK-površine podeželskega naselja
BT-površine za turizem
ZS- površine za oddih, rekreacijo in
šport |
varstvo KD
(EŠD: 11051),
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
14. |
KR 11 |
Naselje Krašči – jezero
Zahod II |
SS-stanovanjske površine |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
14. |
KR 12 |
Turistično območje II ob Ledavskem jezeru |
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport |
varstvo narave
(NV (2015), EPO,
Natura 2000, ZN), erozija (OZU) |
pOPPN |
22. |
Naselje GORNJI ČRNCI |
GČ 1 |
Naselje Gornji Črnci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
erozija (ZZU) |
|
14. |
GČ 2 |
Naselje Gornji Črnci – Romsko društvo |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
erozija (ZZU) |
pOPPN |
22. |
GČ 3 |
Romski zaselek – Prelogi |
SS-stanovanjske površine
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
pOPPN |
22. |
GČ 4 |
Pokopališče Gornji Črnci |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
16. |
Naselje CANKOVA |
CA 1 |
Romski zaselek Cankova |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
pOPPN |
22. |
CA 2 |
Naselje Cankova – Jug |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo KD
(EŠD: 8935),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
CA 3 |
Naselje Cankova –Center |
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih
dejavnosti
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
BC-športni center
ZP-park
PC-površine cest
E-območje energetske infrastrukture |
varstvo KD
(EŠD: 2915, 6853,
6794),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
15. |
CA 3/1 |
Naselje Cankova –Cerkev |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti |
varstvo KD
(EŠD: 2915),
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
15. |
CA 3/2 |
Naselje Cankova – Vrtec in gasilski dom |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti |
varstvo KD
(EŠD: 2915),
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
15. |
CA 4 |
Gospodarska cona »Skledar« |
IG-gospodarska cona
O-območja okoljske infrastrukture |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
17. |
CA 5 |
»Nova« poslovno obrtna cona |
IG-gospodarska cona
BD-površine drugih območij
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
pOPPN |
22. |
CA 6 |
Igrišče Cankova |
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
20. |
CA 7 |
Pokopališče Cankova |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
16. |
CA 8 |
Naselje Cankova – Vzhod |
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih
dejavnosti |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
pOPPN |
22. |
CA 9 |
Naselje Cankova – Zahod |
SK-površine podeželskega naselja PC-površine
cest |
varstvo KD
(EŠD: 2915),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
CA 9/1 |
Naselje Cankova – Zahod |
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo KD
(EŠD: 2915),
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
CA 10 |
Soseska »Kolarnica« |
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
pOPPN |
22. |
CA 11 |
Naselje Cankova – Sever |
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
CA 12 |
Naselje Cankova – Severovzhod |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
CA 13 |
Čistilna naprava- širitev |
O-območja okoljske infrastrukture |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
23. |
CA 13/1 |
Čistilna naprava |
O-območja okoljske infrastrukture
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
OPPN
(UO pomurskih občin, št. 14/92 in URL RS,
št. 47/12) |
21. |
CA 14 |
Turistična točka na meji |
BT-površine za turizem |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
19. |
Naselje KOROVCI |
KO 1 |
Naselje Korovci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest |
varstvo KD
(EŠD: 6827),
varstvo narave
(NV (7527), EPO, ZN),
HMO
poplavno območje (IDZ) |
|
14. |
KO 1/1 |
Naselje Korovci – Center |
CU-osrednja območja centralnih
dejavnosti |
varstvo narave
(EPO, ZN)
poplavno območje (IDZ) |
|
14. |
KO 2 |
Zaselek Gornji Kotrman |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
14. |
KO 3 |
»Sončne terme« Korovci |
BT-površine za turizem
PC-površine cest
O-območja okoljske infrastrukture
E-območja energetske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
OPPN
(URL RS,
št. 101/08, 47/12) |
21. |
KO 4 |
Pokopališče Korovci |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave
(EPO, ZN),
HMO |
|
16. |
KO 6 |
Del zaselka Gornji Kotrman |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
14. |
Naselje GERLINCI |
GE 1 |
Naselje Gerlinci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih
dejavnosti proizvodnjo
PC-površine cest
O-območje okoljske infrastrukture
E-območja energetske infrastrukture |
varstvo KD
(EŠD: 21444, 21445),
varstvo narave
(NV (7005), EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU, ZZU) |
|
14. |
GE 1/1 |
Naselje Gerlinci – kmetija |
SK-površine podeželskega naselja |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
14. |
GE 2 |
Zaselek Sombotel |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
14. |
GE 3 |
Zaselek Mačka Gasa |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU, ZZU) |
|
14. |
GE 4 |
Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Sever) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
14. |
GE 5 |
Gomilno grobišče »Kovač« |
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozd |
varstvo KD
(EŠD: 10661),
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
23. |
GE 6 |
Pokopališče Gerlinci |
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
ZK-pokopališče |
varstvo KD
(EŠD: 3226),
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
16. |
GE 7 |
Igrišče Gerlinci |
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
20. |
GE 8 |
Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Jug) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K2-druga območja kmetijskih zemljišč |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
14. |
GE 9 |
Gomilno grobišče »Gomila« |
G-gozd |
varstvo KD
(EŠD: 6754),
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
23. |
GE 10 |
Turistično območje ob meji |
BT- površine za turizem |
varstvo narave
(EPO, ZN) |
|
19. |
GE 11 |
Turistično območje |
BT- površine za turizem |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
19. |
ODPRTA KRAJINA Občine CANKOVA |
EU 1 |
Odprta krajina – varovana območja narave |
BT-površine za turizem
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in
šport
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
O-območja okoljske infrastrukture |
varstvo KD
(EŠD: 2915, 6767,16791),
varstvo narave
(EPO, NV (29 OP,
2015, 7527), |
|
23. |
|
|
E-območja energetske infrastrukture
A-površine razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
VI-območje vodne infrastrukture |
Natura 2000, ZN),
poplavno območje,
poplavno območje (IDZ)
HMO,
erozija (OZU, ZZU) |
|
|
EU 1/1 |
Odprta krajina – parkirišče ob Ledavskem jezeru |
PO-ostale prometne površine
ZD-druge urejene zelene površine |
varstvo narave
(NV (2015), EPO,
Natura 2000, ZN),
erozija (OZU),
poplavno območje |
|
23. |
EU 1/2 |
Odprta krajina – parkirišče v naselju Gerlinci |
PO-ostale prometne površine |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
23. |
EU 1/3 |
Odprta krajina – kmetija v Gerlincih |
IK-površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
HMO |
|
23. |
EU 1/4 |
Odprta krajina – kmetija |
A-površine razpršene poselitve |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
23. |
EU 1/5 |
Odprta krajina – kmetija v Gerlincih |
IK-površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
23. |
EU 2 |
Odprta krajina – izven varovanih območij narave (Topolovci,
Skakovci) |
O-območja okoljske infrastrukture
PC-površine cest
A-površine razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode |
varstvo KD
(EŠD: 15518, 21443),
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
poplavno območje,
HMO,
VVO (3),
erozija (OZU) |
|
23. |
EU 4 |
Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Krašči) |
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN)
poplavno območje,
erozija (OZU) |
|
23. |
EU 5 |
Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Skakovci) |
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
- |
|
23. |
EU 6 |
Odprta krajina – zadrževalnik Korovci |
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča
VI-območje vodne infrastrukture |
varstvo narave
(NV (7527), EPO, ZN)
HMO
poplavno območje (IDZ) |
|
23. |
TVH 1 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
27. |
TVH 2 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
27. |
TVH 3 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
27. |
TVH 4 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (OZU) |
|
27. |
TVH 5 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN) |
|
27. |
TVH 6 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
27. |
TVH 7 |
Trajno varovani habitati |
K2-druga kmetijska zemljišča |
varstvo narave
(EPO, Natura 2000, ZN),
erozija (ZZU) |
|
27. |
*Pomen izrazov: |
– KD
(EŠD) – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (evidenčna
številka), Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register
nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, avgust
2017; |
– EPO –
ekološko pomembna območja, ARSO, april 2014; |
– NV –
naravne vrednote (evidenčna številka; OP oznaka pri
evidenčni št. naravne vrednote pomeni, da gre za predlagano naravno
vrednoto s strani ZRSVN OE MB, september 2015), ARSO, april 2015; |
– Natura
2000 – posebna varstvena območja Nature 2000, Uradni list
RS, št. 21/16; |
– ZN –
zavarovana območja narave – Krajinski park Goričko, ARSO, marec 2012; |
– poplavno
območje – poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte
poplav, ARSO, januar 2011; |
– poplavno
območje (IDZ) – potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti
na podlagi idejne zasnove »Protipoplavni ukrepi za naselje Korovci«,
IDZ, št. II/1/2/2/2 C-1344; Inštitut za vode RS, Ljubljana, januar 2009; |
– HMO –
območja hidromelioracij, MKGP, januar 2018; |
– VVO
(3) – vodovarstveno območje določeno na občinskem nivoju (tretji
vodovarstveni pas), ARSO, januar 2015; |
– erozija
(OZU, ZZU) – erozijsko ogrožena območja (običajni zaščitni ukrepi,
zahtevni zaščitni ukrepi), ARSO, januar 2014; |
|
2. PIP za načrtovanje prostorskih
ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih
EUP in pEUP |
|
14. člen |
|
(PIP v območjih podeželskih naselij) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP SK 1, TO 1, DO
1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 9, GČ
1, CA 2, CA 9, CA 12, KO 1, KO 2, KO
6, GE 1, GE 2, GE 3, GE 4 in GE 8, so
dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– eno- in dvostanovanjske stavbe in sicer stanovanjske hiše, kmečke hiše
in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe, stanovanjske
stavbe, kjer se nahajata dve stanovanji in dvojčki), |
– stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti – lahko tudi samostojne: |
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), |
– upravne in pisarniške stavbe (le v primeru drugih poslovnih stavb
namenjenih lastnemu poslovanju podjetja ali poslovanju s strankami v
sklopu dejavnosti ali v/ob stanovanjskem objektu), |
– trgovske (trgovske stavbe do 200 m2 prodajne površine) in
druge stavbe za storitvene dejavnosti vključno z delavnicami iz skupine
industrijskih stavb (razen tovarn in delavnic (ki presegajo predpisano
stopnjo hrupa za to območje)), |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice so dovoljene le
v EUP GE 1, GE 2, GE 8, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, DO 2 ob pogoju, da ima
investitor v lasti in obdelavi vinograd v površini 900 m2, |
●
gradbeni inženirski objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških
objektov), |
– objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge1. |
(2) V EUP in pEUP CA 9/1, CA 11 in KR 11, na
območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS in SSm,
so dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– eno- ali dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih
hiš), |
– stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladne
s predpisano stopnjo hrupa na območju: |
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), |
– pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti), |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali
znotraj stanovanjske stavbe razen avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe –
obstoječe se lahko rekonstruira, spremeni namembnost, vzdržuje in
odstrani), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne
(na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s
pripadajočo opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(3) V EUP SK 1, DO 1, KR 6, GČ 1, KO 1 in GE 1 na območjih
stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski
dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako PNRP CD, so dopustni
posegi za naslednje vrste objektov: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in
avtomehaničnih delavnic, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– upravne in pisarniške stavbe, |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe), |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(4) V
pEUP KO 1/1 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za
centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina ipd.), z oznako
PNRP CU, so dopustni posegi za naslednje vrste objektov: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– eno in več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš,
vil), |
– stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, v katerih so dopustni
stanovanjski deli v skladu s klasifikacijo: |
– gostinske stavbe (razen hotelov in motelov), |
– upravne in pisarniške stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in
avtomehaničnih delavnic, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(5) V
EUP SK 1 in DO 1, na območjih športnih površin, ki so
namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC, so
dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, |
– gostinske stavbe (bife v sklopu dejavnosti na območju), |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti
in odlagališča odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(6) V EUP KR 3 in KR 9, ki sta namenjeni za turistične
dejavnosti, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi za objekte: |
●
stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (namenjene izključno
dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje): |
– enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služijo turistični
dejavnosti, |
– počitniške hišice, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe, |
– upravne, pisarniške, trgovske, storitvene, družbene stavbe (naštete
namenjene izključno turistični ponudbi), |
– druge nestanovanjske stavbe. Kmetijske le za turistične namene. |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti
in odlagališča odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(7) V EUP SK 1, DO 1, KR 3, KR 6, KR 9 in KO
1, na območjih zelenih površin, ki so namenjene oddihu, rekreaciji
in športu, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na
območju in so montažne izvedbe, kot so nadstreški za igralne površine,
shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobe,
sanitarije in podobni objekti, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
–
drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč
odpadkov), |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
Ne
glede na določila tega odstavka je v EUP KR 3, z oznako PNRP ZS,
dopustna le rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječega
igrišča in naprav pod pogojem, da se nivo terena ne spreminja. |
(8) V EUP GE 1, na območju okoljske infrastrukture, namenjene za
izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s
pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,
z oznako PNRP O, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(9) V EUP GE 1, na območju energetske infrastrukture, z oznako
PNRP E, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(10) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del
druge PNRP, ter na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC, in
na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasov, so dopustni
posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: |
–
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
–
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
–
drugi gradbeni inženirski objekti, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(11) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K2 v EUP GE
8, so dopustni posegi kot je določeno v 23. in 29. členu tega odloka
za območja kmetijskih zemljišč. |
(12) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, v EUP KR 3,
so dopustni posegi, kot je določeno v 23. in 30. členu tega odloka za
območja gozdov. |
(13) V EUP SK 1/1, SK 1/2, SK 1/3, SK 1/4, KR 6/1 in GE
1/1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja podeželskih
naselij namenjeni umeščanju objektov za kmetijsko proizvodnjo, z oznako
PNRP SK, so dopustni posegi za objekte: |
●
stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– v
EUP KR 6/1 je gradnja stanovanjskih stavb možna le v primeru predhodne
ali istočasne gradnje kmetijskih objektov, |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki
izhajajo iz kmetijske dejavnosti, |
– industrijski objekti za predelavo kmetijskih pridelkov (oljarna,
pekarna, predelava lesa ipd.), |
– v
EUP KR 6/1 je gradnja nekmetijskih stavb možna le v primeru predhodne
ali istočasne gradnje kmetijskih objektov, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne
(na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(14) V EUP KR 6 na območjih stavbnih zemljišč, ki so druge
urejene zelene površine z oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za
objekte: |
●
gradbeni inženirski objekti – namenjeni dejavnosti na območju ali
kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva obstoječi koncept zazidave v naselju in
ob umeščanju kmetij se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (gostinske, upravne
in pisarniške, družbene, trgovske in storitvene) se gradi ob cesti.
Objekte za kmetijsko proizvodnjo, delavnice, obrtne, nezahtevne,
enostavne in pomožne objekte se gradi v notranjost parcele, razen na
območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna,
kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji oziroma
v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Na
parcelah v notranjosti se lahko umešča tudi gostinske, upravne in
pisarniške, trgovske in storitvene objekte. Stanovanjske objekte se na
parcelah v notranjosti lahko gradi le, če so v drugi vrsti že
stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki je
odmerjena. Ne glede na določbe tega odstavka se nadstreški, garaže,
terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem objektu ob
upoštevanju gradbene linije. |
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija oziroma vzorec pozidave, ki
sta določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih
objektov in ni zaznane gradbene linije, se nove objekte locira max. v 10
m odmiku od ceste. Samostojne kmetijske objekte se umešča min. v 20 m
odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni prostorskih
možnosti. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica
tlorisa objekta vzporedna z ulico oziroma je usklajena z vzorcem
obstoječih objektov (če je smer enotna ali izrazita v naselju). |
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je
manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v
primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave
obstoječega objekta in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj
izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni
(tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo
intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge
pogoje. |
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se
lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali
na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda
so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik
nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno
višino. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu
dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje
parcele. |
c) Pogoji glede
velikosti |
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma do
K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih
gabaritov nad urejenim terenom). Višina nestanovanjskih objektov je 10 m
nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Višina objektov se lahko
poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni
gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Stolpni silosi so
lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih,
vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). Pri
določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit EUP
tako, da novi objekti po višini izrazito ne izstopajo iz celotne podobe
naselja oziroma glede na ostale objekte in krajinske prvine, ne smejo
predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo
gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v
sklopu ureditve npr. opazovalni stolp na turističnih območjih, gasilski
stolp, sakralni objekti ipd. |
č) Pogoji glede
oblikovanja |
(1) Objekti
morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja.
Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podložnega tlorisa, ki je
lahko lomljena. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski,
gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko
oblikovno prilagodi namenu in tehnologiji oziroma funkciji objekta.
Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki,
stolpiči, okrogli izzidki ipd.). |
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapne, z nakloni od 30º do
45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojene smeri
slemena sosednjih objektov oziroma prilagodi splošni
podobi obcestnega/obuličnega niza. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi
ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne, lahko
krite tudi s slamo. Štirikapne strehe, naklona od 15º do 30º, so lahko
na javnih in stanovanjskih objektih, slednje pod pogojem, če gre za
zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s
štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Kot
dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Ravne
(razen na kmetijskih objektih) in enokapne strehe ter strehe z manjšimi
nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na
večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen
gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti
oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne ali enokapne strehe so
možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih
objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 del objekta dvokapna streha ter
max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je
vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti
nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno
prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave
(smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno
bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Streha
osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali
manjšem naklonu. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi
nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi
(dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z
arhitekturno tipologijo območja. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni.
Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob
straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni
smeri ter strešna okna. |
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu.
Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih
poševnin, ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso
skladni z arhitekturno tipiko prostora. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri
zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina ali visokodebelno sadno
drevje. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z
nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in
da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči
zamakanje sosednjih zemljišč. |
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo
varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in
ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah
se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po
javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv,
zidovi in okrasne betonske ograje. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
(8) Za nezahtevne in enostavne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robu stavbnega zemljišča, veljajo PIP (gleda oblikovanja,
odmikov, lege) EUP ali pEUP ter PNRP pripadajočega stavbnega zemljišča. |
(9) Ob ureditvi območja v EUP KR 3 in KR 9 z oznako PNRP BT se izdela
načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporablja pretežno
avtohtona vegetacija. |
d) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov, tlorisne zasnove, tipologije zazidave
in predpisanih odmikov. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto.
Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v
skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti širine
najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina
parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri
cesti najmanj 18 m. Pri novogradnjah se zagotovi dostop tudi v
notranjost parcele. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
SK 1, TO 1, DO 1, KR 6, KR 9, CA 2, CA 9, CA 9/1, KO 1 in GE 1 se
upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene
pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
(2) V EUP in pEUP TO 1, DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 6/1, KR
9, KR 11, GČ 1, CA 2, CA 9, CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1, KO 1/1, KO 2, KO
6, GE 1, GE 1/1, GE 2, GE 3, GE 4 in GE 8 se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega
odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje
narave. |
(3) Zaradi uničenja dela površin z narcisami v EUP KO 2 z oznako PNRP
SK, se ob posegih gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del
iste ali sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na
sosednje parcele s podobnimi ekološkimi pogoji. Nadzor naj vrši
naravovarstveni nadzornik (oziroma KP Goričko). Na teh površinah se
občina zaveže k vzdrževanju, zavezo lahko občina preloži na
investitorja, na KP Goričko ali drugo inštitucijo. |
(4) V EUP SK 1, KO 1, KO 1/1, KR 3 in KR 6, ki se nahajajo (delno ali v
celoti) na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(5) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP TO 1, DO 1, CA 2, CA 9,
CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1 in KO 2 se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na
nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
(6) EUP DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 9, GČ 1, GE 1, GE 1/1, GE
2 in GE 3 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz
34. člena tega odloka. |
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z
javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in
poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami
morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 7.
poglavja tega odloka. |
|
15. člen |
|
(centralni del naselja Cankova) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako PNRP CD, CU v
EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 so dopustni posegi za objekte: |
●
stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (razen na območju CD): |
– eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš), |
– večstanovanjske stavbe, |
– stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe, |
– upravne in pisarniške stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic
in avtomehaničnih delavnic) ter druge delavnice iz skupine industrijskih
stavb (pekarne, tiskarne in druge obrtne stavbe), |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP CA 3, na območju stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske
površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS,
so dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– eno ali več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih
hiš), |
– stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladni
s stopnjo hrupa na območju: |
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), |
– pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti), |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali
znotraj stanovanjske stavbe, razen avtopralnic in avtomehaničnih
delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne
(na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s
pripadajočo opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(3) V EUP CA 3, na območjih športnih površin, ki so namenjena
igriščem in športnim objektom ob osnovni šoli in vrtcu v Cankovi, z
oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(4) Na območjih stavbnih zemljišč v parku znotraj centralnega dela
naselja, ki je opredeljeno kot zelena površina, z oznako PNRP ZP (park)
v EUP CA 3, so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– paviljon, stojnice (začasne ob prireditvah) (če služijo dejavnostim v
okviru preživljanja prostega časa), objekti, ki so vezani na program
parka, kar dopolnjuje program zasnove parka in je usklajen z avtorjem
zasnove parka, vendar mora delež zelenih sestavin prostora po obsegu
prevladovati, |
● gradbeni inženirskih
objektov: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(5) Na območjih energetske infrastrukture, z oznako PNRP E, v
EUP CA 3, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
energetske infrastrukture oziroma , če s posegom soglaša upravljavec
tega objekta. |
(6) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del
druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC, in
na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni
posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in
regulacijske linije. Ob ulici, cesti se upoštevata gradbena linija, ki
je določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestnem nizu se nove
objekte locira tako, da sledi vzorcu pozidave obstoječih objektov. Pri
novogradnjah se zagotovi dostop tudi v notranjost parcele. Nadstreški,
garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem
stanovanjskem objektu ob upoštevanju gradbene linije. |
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je
manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v
primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave
obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča
ali če je za območje značilno, da se objekti stikajo. Odmik objekta od
sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta.
Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo
varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in
zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati
ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih
inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v
odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj, ali na parcelno
mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je
najmanj 4 m, lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob
cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih
površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih
površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. |
c) Pogoji glede
velikosti |
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej. |
(2) Višina objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim
objektom znotraj območja centralnih dejavnosti oziroma največ do K+P+2+M
nad urejenim terenom. Pri določanju višine objektov je potrebno
upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne
izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. |
(3) Višina enostanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M.
Večstanovanjski objekti, ki se lahko gradijo le v EUP CA 3 (bloki), so
lahko višine do K+P+3. Višina se lahko poveča, če se poleg predpisanih
dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa
obstoječih stavb v EUP. |
č) Pogoji glede
oblikovanja |
(1) Stanovanjski
objekti so lahko podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico
vzporedno s cesto. Javni objekti pa tudi kvadratne oblike. Prepovedani
so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. |
(2) Strehe na objektih so dvokapnice, v naklonu od 30º do 45º, na javnih
objektih lahko štirikapnice v naklonu od 15º do 45º. Streha osnovnega
objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem
naklonu. Smer slemena je po daljši stranici objekta. Kritina v opečni,
rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Štirikapne strehe so lahko na stanovanjskih objektih,
če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva
objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne.
Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.
Enokapne in ravne strehe oziroma dvokapne strehe z manjšimi nakloni so
možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen samostojnih
gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti
oblikovano skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na
eno in več stanovanjskih objektih in tudi nestanovanjskih, ki so ožji od
10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 dela objekta dvokapna streha ter max.
1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je
vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti
nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno
prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave
(smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno
bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so
strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami,
podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to
območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo
območja. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim
zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v
vertikalni smeri ter strešna okna. |
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu.
Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih
poševnin ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso
skladni z arhitekturno tipiko prostora (večkotni izzidki, stolpiči,
okrogli izzidki ipd.). |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona
vegetacija. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje je 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo
varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in
ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah
se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po
javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv
in okrasne betonske ograje. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradi. |
d) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Širina
parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt
in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina parcele za samostojne
stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri cesti najmanj 18 m. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se upoštevajo določila 26. člena tega
odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska
identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so
ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. |
(2) V EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega
odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje
narave. |
(3) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP CA 3 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
16. člen |
|
(območja pokopališč) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za
umrle, z oznako PNRP ZK v EUP TO 2, DO 6, KR 8, GČ
4, CA 7, KO 4 in GE 6, so dopustni posegi: |
●
gradbeni inženirski objekti – namenjeni izključno dejavnosti na
območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje
le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
–
drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo pokopališča in drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(2) Na zemljiščih z oznako PNRP CD v EUP TO 2, DO 6, KR
8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6 so
dopustniposegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge nestanovanjske stavbe: cerkve, kapele, kulturni
spomeniki, mrliške vežice ter spremljajoče stavbe, |
●
gradbeni inženirski objekti – namenjene izključno dejavnosti na
območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje
le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
–
drugi gradbeni inženirski objekti, razen objektov za šport in
rekreacijo, vojaških objektov in odlagališč odpadkov, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na
območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PO in na vseh
prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni
posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: |
–
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
–
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
–
drugi gradbeni inženirski objekti, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Mrliško
vežico se locira na mesto obstoječe oziroma na površini z oznako PNRP CD.
Objekt se po potrebi podaljša na območje opredeljeno z oznako PNRP ZK. |
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od meja
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih
objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od
sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem
soglaša sosed. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od
najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti
tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge
pogoje. Odmiki od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so
manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od
navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od
vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin
in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin
mora znašati najmanj eno drevesno višino. |
(3) Objekti so pritlični. Velikost se prilagodi namenu. Pri oblikovanju
objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja in elementi
tradicionalne arhitekture. |
(4) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali
območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(5) Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v
obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti
tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu ter pod
pogoji upravljavca. |
c) Ureditev parcele |
(1) Dopustna
je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih
površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine
na območju PNRP ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali
travnate. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna
vegetacija. Ograja je lahko žična in mora biti obsajena z avtohtono
striženo živico. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na
parcelno mejo v soglasju s sosedom, zasaditev se izvede znotraj parcele.
Višina ograje ne sme presegati višine 2 m. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
č) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
V
EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
območju kulturne dediščine (EŠD 3226) v EUP GE 6 so prepovedane ureditve
in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto
kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se upoštevajo določila
26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(2) V EUP DO 6, KR 8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6 se pri načrtovanju
posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje
narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila
27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe
za varovanje narave. |
(3) V EUP DO 6 in KO 4, kjer so izvedene hidromelioracije, kjer se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(4) V EUP TO 2 in GE 6, ki se nahajajo na erozijskih območjih z
zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi 6. poglavja tega
odloka. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
17. člen |
|
(gospodarske cone) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju, ki je namenjeno za gospodarske dejavnosti, z oznako PNRP IG, v
EUP SK 2, SK 4 in CA 4, so dopustni posegi za
objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe v sklopu proizvodnih objektov in sicer
okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne, kavarne, bari,
bifeji in ipd., |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti, |
– druge nestanovanjske stavbe, |
●
gradbeni inženirski objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških
objektov), |
– energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(2) V
EUP CA 4, na območju okoljske infrastrukture, namenjene za
izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s
pitno vodo, s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z
oznako PNRP O, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo
dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8 in v predpisanih
odmikih. Višina objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki
morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se
oblikujejo kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji
prostora. Pri novogradnjah proizvodnih in skladiščnih objektov se ob
gradbeno linijo ob cesti umešča upravni (pisarniški) del, v notranjost
pa proizvodne objekte in naprave ter skladišča. V kolikor upravnega dela
objektov ni, se proizvodni in skladiščni objekti lahko umestijo v
gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na
sosednje objekte oziroma podobo naselja. |
(2) Oblika objektov in streha je prilagojena namenu/tehnologiji/funkciji
objekta. Na strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Kritina v opečni, rjavi ali
sivi barvi. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Ravne strehe so lahko
ozelenjene. |
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m, lahko je
manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru
dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave
obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj
izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni,
da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v
notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo
orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi
objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki
od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko
gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na
parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali
poti je 4 m, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov
ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec
ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih
vodnih površin 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora
znašati najmanj eno drevesno višino. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti
ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade
objektov. Območja se lahko ogradijo. V primeru transparentne ograje se
le-ta obsadi. Pri zasaditvi okolice se uporabijo listavci oziroma
avtohtona drevnina. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(6) Fasade so sive, sivo zelene ali svetle v ubitih ali pastelnih
odtenkih. Lahko se jih obdela z različnimi materiali. Prepovedani so
dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli
izzidki ipd.). |
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
(8) Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski načrt,
ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt. |
c) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti
načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
č) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP CA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti
pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
18. člen |
|
(kmetijska proizvodna območja) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
V
EUP SK 3 in TO 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so
območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko
proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske zgradbe
s pomožnimi objekti: |
– enostanovanjske zgradbe le v EUP SK 3, |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– pisarniške stavbe namenjene dejavnosti na območju, |
– trgovske (za prodajo kmetijskih pridelkov/izdelkov) in druge stavbe za
storitvene dejavnosti namenjene dejavnosti na območju, |
– industrijske in skladiščne stavbe namenjene predelavi, zbiranju in
skladiščenju kmetijskih proizvodov, |
– druge nestanovanjske stavbe namenjene kmetijski dejavnosti, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo opremo in
inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
● ostalo: |
– objekti
iz Priloge 1. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upoštevata gradbena linija, ki je določena z
linijo obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Upravni, trgovski
deli kmetijskih gospodarstev ob novogradnji se umešča ob cesto. Silosi
ne smejo biti umeščeni na izpostavljenem robu območja ali ob cesti, kjer
bi bili vidno izpostavljeni. |
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m. Odmiki
objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega
prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje
stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča,
vendar ne manjši od 1 m. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru
dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave
obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj
izpostavljenega dela objekta. Ventilacijske odprtine in okna na
proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom
ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno
osončenost sosednje parcele. Kmetijske/gospodarske objekte v EUP SK 3 ob
stanovanjski hiši se umešča na parcelah v notranjosti. Ne glede na
določbe tega odstavka, pa se gospodarski objekti lahko nahajajo ob javni
občinski cesti ali poti, če prostorski pogoji ne omogočajo gradnjo v
notranjost parcele. Novogradnje samostojnih kmetijskih objektov se
umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem
objektu ni drugih prostorskih možnosti. Odmiki od ceste so najmanj 4 m,
lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki
od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko
gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na
parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so
manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od
navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od
vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin
in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin
mora znašati najmanj eno drevesno višino. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
c) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
(1) Kmetijski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu/tehnologiji/funkciji. Višina
objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti
zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo
kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji prostora.
Objekti naj bodo med seboj oblikovno in barvno usklajeni. Objekti ne
smejo izstopati iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine
oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva
naj se tradicionalno tipologijo gradnje značilno za to območje. |
(2) Strehe na kmetijskih objektih, ki so širši od 12 m, so lahko v
naklonu od 12º do 45º, ostali ožji gospodarski objekti pa v naklonu od
20º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno,
sivo ali rjavo bravo kritine. Strehe na posameznih
kmetijskih/skladiščnih objektih, kot so silosi, lagune, ipd. se
oblikovno prilagodijo namenu. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša
na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Strehe na pomožnih,
nezahtevnih in enostavnih objektih so lahko tudi enokapne ali manjšega
naklona od predpisanega. Na strehah je dopustna namestitev sončnih
sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu
strehe. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični
za to območje), sestavljene dvokapnice oziroma elementi, ki niso skladni
z arhitekturno tipologijo območja. |
(3) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih, sivih, zelenih odtenkih,
obdelava je glede na namembnost objektov poljubna. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti
ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade
objektov. Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred
pogledi in ne umeščajo ob meji s sosednjim stavbnim zemljiščem razen, če
je v soglasju s sosedom. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ne sme presegati višine 2 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
č) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
d) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
e) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
Za
EUP veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
f) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
19. člen |
|
(turistična območja) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP SK 5, TO 4, KR 5, CA 14, GE 10 in GE
11, ki so namenjena za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT in BTm,
so dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– enostanovanjska stavba, za upravljavca ali lastnika območja. Gradnja
samostojnih stanovanjskih stavb je možna le v primeru predhodne ali
istočasne gradnje turističnih objektov, |
– počitniške hišice, namenjene izključno turistični ponudbi – možna je
postavitev mobilnih hišk, in sicer le v KR 5, CA 14, GE 10 in GE 11, SK
5 in TO 4 (slednji dve pod pogoji in soglasju kulturnovarstvene službe), |
●
nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti –namenjene izključno
turistični ponudbi lahko s stanovanjem za lastnika ali upravljavca, če
gradnja samostojnega stanovanjskega objekta ni predvidena: |
– upravne, pisarniške, trgovske in storitvene stavbe, |
– gostinske stavbe z nastanitvijo ali brez, |
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji, društveni objekti ipd.), |
– druge nestanovanjske stavbe in sicer nestanovanjske kmetijske stavbe,
le za namene turizma, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(2) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, v EUP KR 5 so
dopustni posegi, kot je določeno v 23. in 30. členu za območja gozdov. |
(3) V EUP SK 5, na območju energetske infrastrukture, z oznako
PNRP E, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upoštevata gradbena linija, ki je določena z
linijo obstoječih objektov oziroma se upošteva vzorec pozidave in odmike
od javnih cest. Stanovanjski, upravni, pisarniški, trgovski deli
turistične dejavnosti se umešča ob cesto. |
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m. Odmiki
objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega
prostorskega reda, zagotavlja požarnovarstvene zahteve in vzdrževanje
stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča,
vendar ne manjši od 1 m. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri
od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih
inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v
odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno
mejo, če s tem soglaša sosed. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši,
če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in
vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov
2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati
najmanj eno drevesno višino. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
c) Pogoji glede
velikosti objektov |
Višina objektov je od K+P+1 ali do K+P+M. Objekti ne smejo izstopati iz
okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine oziroma ne smejo
predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo
gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v
sklopu ureditve npr. opazovalni stolp. |
č) Pogoji glede
oblikovanja objektov |
(1) Oblika
objektov je podolžna, lahko je lomljena, dvokapne strehe v naklonu od
30º do 45º, kritina sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite
s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Streha
osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali
manjšem naklonu. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
Enokapne in ravne strehe oziroma dvokapne strehe z manjšimi nakloni so
možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih
objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več
kot 10 m). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot
osnovni objekt. Ravne strehe so možne, pod pogojem, da je min. 2/3 dela
objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni
ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z
dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del
strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec
obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Ravni deli streh so lahko
ozelenjeni. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so
objekti lahko tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim reliefom ter
prekriti z zemljo in ozelenjeni. Na strehah je dopustna namestitev
sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih
virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu
strehe. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni,
slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni
le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z
arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam
objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.). V EUP iz
prvega odstavka a) točke tega odloka se ob ali za osnovnim objektom
lahko za namene turizma postavijo mobilne hiške, ki so lahko lesene in
imajo lahko ravno streho. |
(2) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Letve
lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade iz brun so prepovedane,
kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin ipd. Balkoni niso
dopustni. Dovoljene so odprte in zaprte lože. Prepovedani so večkotni
(dovoljeni le pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z
arhitekturno tipologijo prostora. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi okolice turističnih objektov se
uporablja avtohtono sadno drevje (viskodebelno) in druga avtohtona
drevnina. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(5) Ob ureditvi območja v EUP GE 11, z oznako PNRP BT, se v sklopu
projektne dokumentacije izdela načrt krajinske arhitekture. V primeru
EUP SK 5, TO 4, KR 5, CA 14, GE 10 se načrt krajinske arhitekture izdela
le, če se izvajajo kompleksnejše ureditve. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
d) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj EUP TO 4 in
SK 5, se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
(2) V EUP KR 5, CA 14, GE 10 in GE 11 se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega
odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje
narave. |
(3) Zaradi uničenja dela površin z narcisami v EUP GE 11, z oznako PNRP
BT, se naj gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali
sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje
parcele s podobnimi ekološkimi pogoji ali na površine trajnih
ekstenzivnih travniških površin (EUP TVH 1 do TVH 7). Nadzor naj vrši
naravovarstveni nadzornik (oziroma KP Goričko). Te površine je občina
dolžna vzdrževati, zavezo lahko občina, v skladu z dogovorom, preloži na
investitorja, na KP Goričko ali drugo institucijo. |
(4) V EUP KR 5, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju,
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z
navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti
vodno soglasje. |
(5) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP TO 4 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
(6) EUP KR 5 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje
iz 34. člena tega odloka. |
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
20. člen |
|
(rekreacijske površine – igrišča) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP CA 6 in GE 7, na območjih športnih površin, ki so
namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC,
so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, |
– gostinske stavbe (bife, okrepčevalnica v sklopu dejavnosti na
območju), |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(2) V EUP CA 6 in GE 7, na območjih zelenih površin, ki so
namenjene oddihu, rekreaciji in športu, z oznako PNRP ZS, so
dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na
območju in so montažne izvedbe, kot so nadstreški za igralne površine,
shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobe,
sanitarije in podobni objekti, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč
odpadkov), |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(3) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del
druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC in PO, in
na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja
prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni
posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
b) Pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je
podolžnega tlorisa, ki je lahko lomljen. Prepovedani so dodatki k vsem
vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).
Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi do P+M in je lahko tudi
v montažni ali tipski izvedbi. Tribune in podobni športni objekti se
višinsko in oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Streha dvokapna v naklonu, enokapna ali ravna, kritina v opečni,
rjavi, sivi barvni izvedbi. Ravni del kritine ja lahko ozelenjen.
Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah ali
tribuni je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so strehe z
nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani,
prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma
elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti
ozelenjena. Pri zasaditvi se uporabi listavce. Uredi se lahko
razsvetljava območja ali igrišča. |
(4) Varovalna ograja je lahko višine do 4,5 m, ograja ob parcelni meji
pa do 1,2 m. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(6) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred
požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo
sanitarne in druge pogoje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na
predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje
parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed.
Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj
izpostavljenega dela objekta. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši,
če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih
odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in
vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov
2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati
najmanj eno drevesno višino. |
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
c) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
č) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
Za
vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 24., 25. in 41. člena tega
odloka. |
d) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
(1) V
EUP CA 6 in GE 7 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter
pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
e) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz
7. poglavja tega odloka. |
|
3. Območja OPPN |
|
21. člen |
|
(območja veljavnih OPPN) |
|
V
območjih EUP, kjer veljajo OPPN, se upošteva prostorske
ureditvene/izvedbene pogoje iz teh prostorskih načrtov: |
– za
EUP KO 3: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
»Sončne terme« Korovci (Uradni list RS, št. 101/08, 47/12). Pri
spremembah in dopolnitvah prostorskega akta se upošteva podrobno
namensko rabo iz tega občinskega prostorskega načrta z oznako PNRP BT.
Območje je namenjeno za turistično dejavnost, v EUP je tudi
transformatorska postaja z oznako PNRP E –energetska
infrastruktura. EUP se lahko deli na več pEUP, za katere se pripravi
posamične spremembe obstoječega akta oziroma nove prostorske akte.
Sprejme se lahko tudi povsem nov akt, ki bo razveljavil obstoječega. |
– za pEUP CA
13/1: Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije
in čistilne naprave v naselju Cankova (Uradne objave pomurskih
občin, št. 14/92, 47/12). |
|
22. člen |
|
(območja predvidenih OPPN) |
|
(1) V EUP DO 4, DO 5, KR 7, KR 12, GČ 2, GČ
3, CA 1, CA 5, CA 8 in CA 10 je
predvidena izdelava OPPN. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni
posegi razen posegov iz drugega odstavka tega člena. |
(2) Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na
območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve
dopustni naslednji posegi: |
– vzdrževanje, rekonstrukcija, sprememba namembnosti (skladna z
namembnostjo območja), nadzidave in dozidave ter odstranitev obstoječih
objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja kulturne
dediščine, je treba pridobiti soglasje ZVKDS), |
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave,
zgrajene pred sprejetjem tega akta in so v skladu z predvideno
namembnostjo OPPN-ja, |
– za
posege iz prve in druge alineje tega odstavka v območju OPPN se smiselno
upoštevajo PIP predpisani za EUP ali pEUP iste PNRP v naselju ali
bližini, |
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN in za potrebe priključevanja obstoječih objektov v
skladu s PIP predpisanih za posamezno GJI, |
– gradnja enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov ob obstoječih
objektih iz Priloge 1 za PNRP, ki je predvidena za posamezno območje
OPPN oziroma skladno z namembnostjo območja. V EUP CA 8, ne glede na
Prilogo 1, je možna postavitev rastlinjakov. Posegi v skladu s PIP
predpisanih za posamezno PNRP enake namembnosti. |
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, |
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
(3) Pri izdelavi OPPN načrtov se po posameznih EUP in pEUP upoštevajo
naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
– EUP DO 4, DO 5, KR 7, GČ 2, GČ 3 in CA
1 (romski zaselki), so namenjene bivanju in spremljajočim
dejavnostim, z oznako PNRP SS, ZS, BC in PC. |
– V
EUP DO 4, z oznako PNRP SS, se pri umeščanju novih
objektov z varovanimi prostori umešča v prostor najmanj 10 m od roba
cestišča regionalne ceste. |
– EUP CA 10 je namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z
oznako PNRP SSm in prometnim površinam, z oznako PNRP PC.
Na območju melioracij mora Občina Cankova zagotoviti, da ne bo prišlo do
morebitne poškodbe na melioracijskih objektih. Pred izdajo gradbenega
dovoljenja za pozidavo mora Občina Cankova z upravljavcem melioracijskih
objektov dogovoriti: |
– odvodnjo meteornih vod iz parcel in |
– zagotoviti nemoteni dostop do melioracijskih jarkov in poti. |
– V
EUP CA 5, z oznako PNRP IG in BD, so zemljišča
namenjena gospodarski coni za obrtne, proizvodne, industrijske,
skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti. Objekti v EUP CA
5 naj ne predstavljajo višinske dominante v prostoru. Upošteva naj se
tipologijo gradnje značilne za to območje. Agresivne industrijske
dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja,
niso dopustne. Na območju, z oznako PNRP BD, je možna gradnja objektov z
manj hrupnimi dejavnostmi. Ti objekti naj bodo orientirani na način, da
bodo imeli funkcijo protihrupne ograje napram stanovanjskemu območju
naselja Cankova. Pri načrtovanju v EUP CA 5 se na robu Obrtne cone
Cankova načrtuje zeleni pas drevesne in grmovne vegetacije, ki bo
predstavljala vizualno zeleno bariero napram čistemu stanovanjskemu
območju naselja Cankova. Zasaditev se naj izvede z neformalno zasnovo in
z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Zasaditev se naj izvede v
vseh horizontalnih slojih (grm, drevo), priporočljive so rastlinske
vrste z gosto krošnjo. V sklopu projektne dokumentacije se izdela načrt
krajinske arhitekture. |
– EUP CA 8 je namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,
kmetijam in centralnim dejavnostim, z oznako PNRP SK in CU.
Na območju z oznako PNRP CU je poleg bivanja možna ureditev
trgovskih, storitvenih, upravnih, servisnih dejavnost, družbenih,
obrtnih dejavnosti in površin javnega značaja (park, trg, igrišča ...).
Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. V sklopu projektne
dokumentacije se izdela načrt krajinske arhitekture. |
– EUP KR 12 je namenjena turistično rekreacijski dejavnosti, z
oznako PNRP BT in ZS. Območje OPPN-ja se lahko razširi na
Ledavsko jezero z okolico. Na območjih EUP KR 12, z oznako PNRP BT in
ZS, objekti ne smejo izstopati iz okolice, glede na ostale objekte in
krajinske prvine oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v
prostoru, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje.
Izjeme so posamezni deli objektov v sklopu ureditve npr. opazovalni
stolp. Na območju EUP KR 12, z oznako PNRP BT in ZS, se v sklopu
projektne dokumentacije izdela načrt krajinske arhitekture. |
b) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja |
(1) Na
območju EUP CA 5, z oznako PNRP IG, je faktor zazidanosti 0,8, na
območju EUP CA 8, z oznako PNRP SK, je faktor zazidanosti 0,4 in na
območju EUP CA 8, z oznako CU, je faktor zazidanosti 0,6. |
(2) Na območju EUP CA 5, z oznako PNRP IG, kjer je predvidena gradnja
obrtno servisnih objektov, se oblikovanje območja in objektov prilagodi
funkciji objekta. Poudari se oblikovanje zelenih površin z vključitvijo
gospodarske cone v krajino. Na 3 parkirna mesta mora biti zasajeno eno
visokodebelno drevo. Okolica objektov mora biti ozelenjena. |
(3) Pri pripravi OPPN se določi tudi število parkirnih mest in pogoji
glede ureditve parkirnih mest. |
c) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP DO 4, DO 5, KR 7, KR 12, GČ 2, GČ 3, CA 1, CA 5, CA 8 in CA 10 se
pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti,
upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in
soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
(2) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP CA 8 in CA 10 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(3) V okviru priprave OPPN se na območju posega, ki zapade pod Uredbo o
posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
izvede predhodna arheološka raziskava za oceno potenciala zemljišča. |
(4) EUP KR 7, KR 12 in GČ 2 so v erozijsko ogroženem območju zato se
upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka. |
|
4. PIP na območjih krajine |
|
23. člen |
|
(območja urejanja na območju krajine,
razpršene poselitve in urejanje infrastrukture) |
|
a) Pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP
in pEUP GE 5, GE 9, CA 13, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU
1/3, EU 1/4, EU 1/5, EU 2, EU 4,EU 5 in EU 6 so
območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni
poselitvi ter se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K1,
ostala kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K2, na gozdna
zemljišča, z oznako PNRP G, na vodna zemljišča, z oznako PNRP VC, na
območja vodne infrastrukture, z oznako PNRP VI, na površine cest,
z oznako PNRP PC, na ostale prometne površine, z oznako PNRP PO,
na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako PNRP A, na
površine za turizem, z oznako PNRP BT, na območja okoljske
infrastrukture, z oznako PNRP O, na površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, na površine za športne
centre, z oznako PNRP BC, na površine za oddih, rekreacijo in
šport z oznako, PNRP ZS, nadruge zelene površine, z oznako PNRP ZD, in
na območja energetske infrastrukture, z oznako PNRP E. |
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki
so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustne
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve naslednjih objektov
ali posegov v prostor: |
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni
kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije), |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža), |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, |
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica), |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v skladu s Pravilnikom o vrstah začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi, |
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije ceste, |
– objekti iz Priloge 1, |
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh). |
(3) Večji del območja odprte krajine je v območjih varstva narave. Na
teh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska
raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. |
(4) Na kmetijskih zemljiščih, ki so tudi poplavna območja, so posegi
dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in
priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost
sosednjih območij. |
(5) Na kmetijskih zemljiščih je dopustno dodatno izvajanje lokalnih
kmetijskih operacij (namakanje, agrooperacije, komasacije) za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo v skladu z zakonodajo. |
(6) Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi,
nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter
naprave na teh zemljiščih. |
(7) V EUP, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske operacije
za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih posegov iz
tega člena vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovno odvodnjo s
kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(8) Dopustni gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti,
katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski
izvedbi, lahko pa tudi v zračni izvedbi ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih v čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih
kmetijskih površin, robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno
mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno
stanje. Pomožne kmetijsko- gozdarske objekte se po opustitvi objekta
poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje. |
(9) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo OPN in pod pogoji kot dopušča zakonodaja. |
(10) Za EUP in pEUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še
skupni in splošni pogoji iz 29. člena tega odloka. |
(11) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost, je poleg primarne rabe dopustna gradnja naslednjih
vrst objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah
objektov glede na zahtevnost: |
●
gradbeni inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni
objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine
22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega
zemljišča, |
● ostali
posegi: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in
drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot
so paintbol, adrenalinski park ipd., objekti iz Priloge 1 in drugi
posegi v soglasju z Zavodom za gozdov. Za EUP na območju gozdov z oznako
PNRP G veljajo skupni in splošni pogoji iz 30. člena tega odloka in
določila tega odloka za gradnjo gradbenih inženirskih objektov. |
(12) Na območju EUP GE 5 in GE 9, z oznako PNRP G,
so gozdne površine namenjene parkovni ureditvi, kjer se ohranja osnovna
namenska raba gozd, z namenom predstavitve kulturne dediščine (gomil).
Na območju gomil se lahko izvedejo posegi, ki bodo skladni z Zavodom za
varstvo kulturne dediščine, Zavodom za varstvo narave in Zavodom za
gozdove, ter bodo na načrt, ki ga mora izdelati pooblaščeni krajinski
arhitekt v sodelovanju s prej naštetimi zavodi, izdana ustrezna
soglasja. |
(13) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del
druge oziroma pretežne PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z
oznako PNRP PC in PO in na vseh prometnih površinah iz
šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in v
pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na
območju: |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, |
● objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta. |
(14) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge oziroma
pretežne PNRP in na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC,
na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in
posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda ter posegi: |
●
objekti GJI in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda, |
●
objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
●
objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije ter |
●
objekti iz Priloge 1. |
Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna so
opredeljene po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja
celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva
dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode
obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in
omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
(15) Na območju okoljske infrastrukture, ki je del druge oziroma
pretežne PNRP ali z oznako PNRP O, namenjene za izvajanje
gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in
s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O,
so dopustni posegi za: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(16) Na območju energetske infrastrukture, ki je del druge oziroma
pretežne PNRP ali z oznako PNRP E, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
–
objekti prometne infrastrukture, |
–
prenosni in distribucijski cevovodi, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev
nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt
energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
(17) Na območju vodne infrastrukture, ki so del druge oziroma pretežne
PNRP ali z oznako PNRP VI, ki je namenjeno vodnim in zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno,
so dopustni posegi v skladu z Zakonom o vodah in njegovih podzakonskih
predpisih ter objekti iz Priloge 1. V EUP EU 6, ki je posebna EUP, je
predvidena izgradnja suhega zadrževalnika, Na območju z oznako PNRP VI
je predvidena izgradnja pregrade oziroma nasipa, na območju kmetijskih
in gozdnih zemljišč pa je predvideno zadrževanje voda. Do izgradnje
zadrževalnika se na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih lahko
izvaja primarna raba in posegi, ki so predpisni za PNRP z oznako K1,
G in VC ter ceste, ki so del pretežne namenske rabeter le
tisti gradbeni inženirski objekti in ureditve, ki so dovoljeni za
posamezno namensko rabo na območju in bodo služili nameravani ureditvi.
V fazi priprave projektne dokumentacije se za mnenje zaprosi tudi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sektor za urejanje
kmetijskega prostora in zemljiške operacije. Prav tako se upoštevajo
pogoji iz trinajstega odstavka f) točke tega člena. |
(18) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A,
so dopustni posegi za objekte: |
●
stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno stanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš); |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– upravne in pisarniške stavbe, |
– trgovske (do 150 m2), družbene, gostinske stavbe ter druge
stavbe za storitvene dejavnosti vključno z drugimi delavnicami iz
skupine industrijskih stavb, |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da
ima investitor v lasti in obdelavi vinograd v površini 900 m2), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne, kolektorji (na
strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo in
drugi objekti za prosti čas), |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(19) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za turistične
dejavnosti, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi za objekte: |
● stanovanjske stavbe
s pomožnimi objekti: |
– počitniške
hišice, |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– upravne, pisarniške, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični
ponudbi), |
– gostinske stavbe, |
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji, društveni objekti ipd.), |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
– druge nestanovanjske stavbe (nestanovanjske kmetijske stavbe, le za
namene turizma), |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(20) Na
območjih stavbnih zemljišč v EUP EU 1/3, EU 1/5, ki so območja
proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko
proizvodnjo, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(21) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja športnih površin in so
namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako PNRPBC, so
dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe: |
– športne dvorane (klubski objekti, tribune, slačilnice s sanitarijami,
garderobami in skupnimi prostori ter podobno), |
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali služijo javni rabi, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne, kolektorji (na
strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo,
turizem in drugi objekti za prosti čas), |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(22) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja zelenih površin,
namenjena športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni
posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe splošnega družbenega pomena in sicer objekti za šport,
društveni objekti ipd. v montažni izvedbi, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov), |
● ostalo: |
– objekti
iz Priloge 1. |
(23) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so območja drugih zelenih površin, z
oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za objekte: |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
●
ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(24) Na
območjih stavbnih zemljišč v EUP EU 1/4, na območju razpršene
poselitve z oznako PNRP A, je območje namenjeno objektom za
kmetijsko proizvodnjo, kjer so dopustni posegi za objekte: |
● nestanovanjske
stavbe s pomožnimi objekti: |
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
● gradbeni inženirski
objekti: |
– prometna infrastruktura, |
– prenosni in distribucijski cevovodi, |
– komunikacijska omrežja, |
– elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah
objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo
opremo in inštalacijami, |
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske
proizvodnje, |
● ostalo: |
– objekti iz Priloge 1. |
(25) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve
objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le
kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v
prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, sprememba namembnosti,
rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave (slednje le z namenom izboljšanja
bivalnega standarda ali za povečanje obstoječe dejavnosti) ter
odstranitve. Pritlični objekt se lahko nadviša za eno etažo, zazidalna
površina objektov se lahko poveča za 30 %. Za izvedbo zgoraj naštetih
dopustnih gradenj, se smiselno uporabljajo PIP, glede na namen objekta,
določeni z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, določen
v uradnih evidencah, ki so navedeni za območje PNRP z oznako A. Možna je
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru funkcionalnega
zemljišča obstoječega objekta iz Priloge 1 in sicer za vrsto posegov, ki
veljajo za PNRP – razpršena poselitev z oznako A. Izven funkcionalnega
zemljišča ali gradbene parcele, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja, se
lahko gradi objekte in naprave, ki so v Prilogi 1 opredeljeni na
kmetijskih, gozdnih in vodnih površinah, prav tako v skladu s PIP, ki so
predpisani za območje razpršene poselitve z oznako PNRP A. |
(26) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan (kot
fundus) v kartografskem prikazu izvedbenega dela OPN na kartah 3. Prikaz
območij EUP ter osnovne oziroma PNRP, zanj veljajo enake določbe kot za
prikazane objekte. |
b) Pogoji glede lege
objektov |
(1) Nove
objekte na območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega
zemljišča, z oznako PNRP A, IK, BC, BT, ZS, ZD. Pri umeščanju
objektov se upošteva obstoječi koncept zazidave v zaselku/poselitvi. Ob
umeščanju kmetij se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov
na parceli. Stanovanjske in javne objekte (gostinske, upravne in
pisarniške, družbene, trgovske in storitvene) se gradi ob cesti. Objekte
za kmetijsko proizvodnjo, delavnice, obrtne, nezahtevne, enostavne in
pomožne objekte se gradi v notranjost parcele, razen na območjih, kjer
je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti
prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji oziroma v zahtevku za
izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Na parcelah v
notranjosti se lahko umešča tudi, gostinske, upravne in pisarniške,
trgovske in storitvene objekte. Ne glede na določbe tega odstavka, se
nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob
osnovnem objektu ob upoštevanju gradbene linije. |
(2) Ob cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo
obstoječih objektov oziroma upošteva vzorec pozidave. Ob cestah, kjer ni
obstoječih objektov in ni zaznane gradbene linije se nove objekte locira
max. v 10 m odmiku od ceste. Samostojne kmetijske objekte se umešča min.
v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni
prostorskih možnosti. |
(3) Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica
tlorisa objekta vzporedna z ulico oziroma je usklajena z vzorcem
obstoječih objektov (če je smer enotna ali izrazita v naselju). |
(4) Ne glede na določila glede upoštevanja gradbene linije, vzorca
pozidave ter lege objektov, se v zaselkih in območjih razpršene
poselitve, kjer regulacije niso izrazite, objekte lahko locira prosto v
prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov,
osončenosti, predpisanih odmikov, dostopa ipd. |
(5) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je
manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v
primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave
obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj
izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni
(tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča
intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge
pogoje. |
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se
lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali
na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda
so 15 m v odprti krajini 40 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2.
reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati
najmanj eno drevesno višino. Ventilacijske odprtine in okna na
proizvodnih in kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti
bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo
zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. |
c) Pogoji glede
velikosti objektov v območjih razpršene poselitve |
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki
so višine do K+P+1, je prostor pod streho lahko izkoriščen, kolenčni zid
je največ 50 cm, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na
objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna.
Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov, ki se lahko
prilagodijo namenu, ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru
oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Eventualna dominanta
mora biti vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen kadar gre za
dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju
(kapele, razgledni stolp ipd.), kar mora biti utemeljeno in prikazano v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem se
upošteva ostale objekte in krajinske prvine, upošteva naj se tipologijo
gradnje značilne za to območje. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0
m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem
robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju
domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov
naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.
Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). |
č) Pogoji glede
oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve |
(1) Pri
oblikovanju, velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in
krajinske značilnosti širšega območja. |
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od
30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Streha
osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali
manjšem naklonu. Kritina z opečno bravo kritine, na gospodarskih
objektih lahko tudi sive in rjave barve. Strehe so lahko tudi krite s
slamnato. Štirikapne strehe so lahko na javnih objektih ali
stanovanjskih objektih, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli
je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za
območje/naselje značilne. Dvokapne strehe z manjšimi nakloni so možne na
nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Enokapne in ravne strehe
so lahko na nezahtevnih in enostavnih objektih za lastne potrebe.
Pomožni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični
za to območje) sestavljene dvokapnice oziroma elementi, ki niso skladni
z arhitekturno tipologijo območja. Frčade so z dvokapno ali ravno
strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, so zaključena s
stranskim zidcem v vertikalni smeri. Kritine ne smejo biti svetleče
oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih
sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu
dvokapne strehe. Smer slemena stavb na gričevnatem delu naselja naj bo
vzporedna s cesto, razen kadar je prevladujoč vzorec drugačen. Strehe so
lahko tudi ozelenjene. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v
teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim
reliefom ter prekriti z zemljo ter ozelenjeni. |
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) niso dopustne.
Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Letve
lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade iz brun so prepovedane,
kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin, ipd. Balkoni niso
dopustni. Dovoljene so odprte in zaprte lože. Prepovedani so večkotni
(dovoljeni le pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z
arhitekturno tipologijo prostora. |
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja
avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. Na območjih gradbenih
inženirskih objektih je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. |
(5) Možna je postavitev ograj okrog objektov vendar samo do višine 1,2 m
in pod pogojem, da ob cesti ne zastirajo pogledov, ki se postavi znotraj
meje ali na mejo, če se tako sporazumeta soseda. Žive meje okrog domačij
morajo biti iz avtohtone vegetacije in listnate. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo
namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo. |
(7) Postavitev oglasnih veleplakatov oziroma velikih reklamnih panojev
izven območij strnjenih naselij ni dopustna. Objekti za oglaševanje
morajo zagotavljati neoviran pogled na krajino. |
(8) Ob kompleksnejši ureditvi območja v EUP EU 1 z oznako PNRP BT se
izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporablja pretežno
avtohtona vegetacija. |
d) Pogoji in merila za
parcelacijo |
(1) Velikost
in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti
načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave.
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel.
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz skupnih in splošnih PIP. |
e) Pogoji glede
priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Pomožne
infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih
zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven
sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče
vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) GJI se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno
občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva
na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(3) Pri gradnji objektov in pri večjih posegih na parceli se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo
ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z
zadrževanjem. |
(4) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni
upravljavec. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 5.
poglavja tega odloka. |
f) Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP GE 5, GE 9, EU 1 in EU 2 je več enot kulturne dediščine. Na objektih
so dopustni posegi v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem.
Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine,
kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova,
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica objektov. Gradnja novih gozdnih vlak na območju z oznako
PNRP G v EUP GE 9 z oznako spomenika Gerlinci – Gomilno grobišče Gomila
(EŠD_6754) in v EUP GE 5 na območju spomenika Gerlinci – Gomilno
grobišče Kovač (EŠD_10661), ni dopustna. |
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje
se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
(3) V EUP EU 1, pEUP EU 1/1, EU 6 na območju naravnih vrednot, so
dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo sonaravno in tako,
da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminja se količina vode,
hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka,
oblika in dno struge vodotoka. Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le
zaradi vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Kakršni koli drugi
posegi morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti
ustrezna soglasja. |
Zaradi uničenja dela površin z narcisami v pEUP EU 1/3 z oznako PNRP IK,
se ob posegih gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali
sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje
parcele s podobnimi ekološkimi pogoji. Nadzor naj vrši naravovarstveni
nadzornik (oz. KP Goričko). Na teh površinah se občina zaveže k
vzdrževanju, zavezo lahko občina preloži na investitorja, na KP Goričko
ali drugo inštitucijo. |
(4) V EUP in pEUP CA 13, GE 5, GE 9, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 1/3, EU
1/4, EU 1/5, EU 2, EU 4 in EU 6 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega
odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje
narave. |
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem
se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij.
Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in
ponovno vzpostavlja obmejke in živice. |
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju kvalifikacijskih habitatnih tipov
(EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki
predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(7) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih
procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. |
(8) Na delih EUP in pEUP EU 1, EU 1/1, EU 2, EU 4, EU 6, ki so tudi
poplavna območja, so posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega
vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne
povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. Na zemljiščih, ki se
nahajajo na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še
niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, sprememba
namembnosti, odstranitve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(9) Na območju izvedenih hidromelioracij v posameznih EUP EU 1, EU 1/3,
EU 2 in EU 6 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme
ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih
v največji možni meri varuje. |
(10) V EUP EU 1 in EU 2 je možna izvedba agrarnih operacij (na območju,
ki je prikazan v strateškem delu OPN Cankova na kartografski prilogi
214_02 Usmeritve za razvoj krajine). Ob izvedbi novih agrarnih operacij
je treba z avtohtono vegetacijo zasaditi posamezne manjše zaplate
zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih
naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr.
deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo
»ostanke« pri parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih
parcelnih oziroma lastniških mejah. Ob izvedbi novih agrarnih operacij
je treba ohraniti žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, grmišča
in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja. Zlasti se naj ohranja obrežna
vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov
in povečujejo mozaičnost kulturne krajine. Ohranja naj se tradicionalne
smeri parcelacije v prostoru. |
(11) Na območju varstvenega pasu vodnih virov v EUP EU 2 se pri vseh
posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih
črpališč. |
(12) EUP in pEUP GE 5, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 2 in EU 4 so v erozijsko
ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka. |
(13) Ob ureditvi suhega zadrževalnika z visokovodnim nasipom na Fuksovi
grabi v Korovcih naj bodo posegi v vodotok in na priobalna zemljišča v
čim večji meri omejeni. Izvedeni naj bodo tako, da bodo struga, brežine
in vodni ekosistemi čim manj prizadeti in da bo omogočeno delovanje
naravnih procesov na vodotoku in ob njem. V primeru potrebnega
utrjevanja brežin na območju zemeljske pregrade zadrževalnika se naj te
urejajo čim bolj sonaravno z uporabo lesa in kamenja. Na poplavnem
območju Fuksove grabe do izgradnje suhega zadrževalnika (okrog 500 m
gorvodno od naselja Korovci) gradnja novih objektov ni dopustna. |
Za
namene izgradnje suhega zadrževalnika na namenski rabi z oznako PNRP K1,
G in VI je določena posebna EUP EU 6 za katero velja: Na območju
kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za suhi
zadrževalnik v Korovcih potrebno izvesti meritve ničelnega stanja
kmetijskih zemljišč. Po pričetku obratovanja zadrževalnika je za območje
razlivnih površin potrebno izvajati monitoring z vidika onesnaženosti,
fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih
zemljišč. Monitoring je dolžan izvajati upravljalec pregrade in sicer po
potrebi (po večjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 %
projektiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. Vse
podatke monitoringa mora upravljalec predstaviti javnosti vsakih 10 let
v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del gradbenega
dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo
obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč je
upravljalec dolžan zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki bodo
preprečili nadaljnje slabšanje stanja. |
Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, se po končanih
gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Pri izvedbi načrtovanih ureditev
se preprečita onesnaženje in mešanje horizontov tal. Ves rodoviten del
tal se predhodno odstrani, ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno
uporabi pri ureditvah in rekultivacijah. Investitor je dolžan ohraniti
oziroma nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje
zadrževalnika, kakor tudi po njej. V skladu z veljavno zakonodajo so
uporabniki kmetijskih zemljišč upravičeni do odškodnine v primeru
škodnih dogodkov. |
(14) Na območju visokovodnega nasipa Ob Ledavskem jezeru, kjer je HT
Črnojelševje, se ga v največji možni meri ohranja. |
(15) Na območju PNRP z oznako ZS, ob domačiji Pitz, se lesna vegetacija
HT Hrastova-belogabrovja v največji možni meri ohranja. |
(16) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka. |
g) Pogoji glede
varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak poseg v vodovarstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti
vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega
inšpektorata. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 7.
poglavja tega odloka. |
|
5. Skupni in splošni PIP glede
priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro |
|
24. člen |
|
(območja opremljanja zemljišč in splošni
pogoji za izgradnjo opreme) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov GJI in drugih objektov, ki za
izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen, če je z drugimi
predpisi določeno drugače. |
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna
tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih: |
– če
se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih
zemljišč po pogodbi o opremljanju oziroma je vključeno v proračun
občine, |
– če
investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto
komunalne opreme. |
(3) Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen
dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvajanje odpadnih voda, zagotovljeno
pitno vodo in zagotovljeno priključitev na elektroenergetsko omrežje. Če
nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(4) Če v posameznih EUP in pEUP komunalna oprema še ni zgrajena, če
njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v
okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba
o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, si lahko
investitor zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga OPN ne določa,
če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo
in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko
uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to GJI in najpozneje do
opremljanja stavbnega zemljišča z GJI v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja. |
(5) Vso predvideno GJ se načrtuje v skupnih koridorjih, če to dopuščajo
odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi, pri čemer je treba
upoštevati osnovne zahteve glede varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to
določajo veljavni predpisi. V skupnih koridorjih se GJI načrtuje
predvsem naobmočjih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter tako, da se v
največji možni meri ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in
da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Umešča se jih na robove
večjih kompleksov. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno
z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji GJI ne sme ovirati ali
ogrožati delovanja vodov in obratno. Pri načrtovanju GJI se predvidi čim
manjše število prečkanj vodotokov. |
(6) GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi
predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami. |
(7) Trase omrežij komunalne opreme ter trase omrežij GJI je treba
medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje
vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno
nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
(8) Omrežja komunalne opreme ter omrežja GJI se prednostno načrtujejo po
javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali
drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven
javnih površin upravljavec infrastrukturnega objekta pridobi, od
lastnika zemljišča, pravico graditi. |
(9) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme načrtuje praviloma v
podzemni izvedbi, razen v primerih, poseganja na zavarovana območja ali
območja režimov, kjer tak poseg ni možen ali ni drugih prostorskih
možnosti. Nadzemni vodi in naprave morajo biti načrtovani izven območij
vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov
na kakovost krajinske slike. |
(10) Vsi posegi na GJI se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavcev
posamezne GJI. |
(11) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo
določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena
tvorijo omrežja, ki so grajena v javno korist. |
|
25. člen |
|
(pogoji priključevanja na GJI) |
|
(1) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi prikazi
območij EUP, pEUP in GJI, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in
se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter
pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za
razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17) lahko
izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe
infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt
navedeni v tem odloku. |
(2) Oblikovanje nadzemnih objektov in naprav GJI se prilagodi namenu.
Upoštevajo se tudi pogoji, ki so za posamezni objekt predpisani v
odloku. |
a) Vodovodno omrežje |
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. |
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se
priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje
priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode.
Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba
vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih
količin vode iz javnega vodnega vira. |
(3) Do okoljske infrastrukture je treba zagotoviti dostopno pot, ki je
lahko tudi poljska pot in izgradnjo druge infrastrukture, objektov in
naprav, ki zagotavlja delovanje, izboljšanje distribucije in kvaliteto
pitne vode. |
(4) Varovalni pas voda za vodovod znaša, merjeno levo in desno od osi
skrajnega voda, 3 m. |
b) Kanalizacijsko
omrežje |
(1) Vse
objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi
tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih
komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic v skladu z
zakonodajo. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih
naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod
pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma
predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše
pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
ureja občinski odlok. |
(2) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin in se izvaja
v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na
območjih, kjer je že izveden mešani sistem. |
(3) Odvajanje odpadne vode se lahko začasno ali stalno zagotovi z
uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna
naprava ali nepretočna greznica) v skladu z zakonodajo in je v soglasju
z izvajalcem javne službe. |
(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi
ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno
ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da
se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar
pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost
onesnaženja, se padavinske vode odvede preko lovilcev maščob. Tehnološke
odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom biti očiščene do
predpisane stopnje. |
(5) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih
zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih
voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in
plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge
potoka oziroma v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode,
ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih. |
(6) Odvajanje in zbiranje gnojnice ter drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) oziroma
v skladu z zakonodajo. |
(7) Zbiranje, odvoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske
javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na
vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi
zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so
dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno
od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje
zakonodaja. |
(8) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo
biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
(9) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se izvaja
v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode na območju občin. |
(10) Varovalni pas GJI znaša, merjeno levo in desno od osi skrajnega
voda za kanalizacijo, merjeno od osi skrajnega voda 3 m. |
c) Elektroenergetsko
omrežje |
(1) Objekte
se gradi in priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi
podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije
elektroenergetskih objektov. |
(2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako
stran od osi elektroenergetskega voda oziroma zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje in znaša: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m, |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m, |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m, |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m in |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 0,4 kV |
– 2
m. |
V
navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih
pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi
njihovo soglasje. |
(4) Za vsak poseg v koridorje elektroenergetskega omrežja je potrebno
pri obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodih pridobiti pisne
projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri
načrtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10)
označene z »–« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in
predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora
znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih,
zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski
ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in
skladiščni dejavnosti. |
(5) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo
biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz
kmetijstva. V vseh EUP oziroma pEUP je možna (na strehah objektov)
postavitev zbiralnikov sončne energije in sončne svetlobe. |
(6) Za nove transformatorske postaje, ki se bodo gradile kot samostojni
objekti ali v sklopu drugih objektov, se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov in se izvedejo
z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike. Pri postavitvi le teh je treba
upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave. |
(7) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti
tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da
sevanje ne ogroža uporabnikov objekta oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami. |
(8) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna
razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju,
obvezno pa v novih prostorskih enotah. |
(9) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost
presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom
izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. Kot alternativni viri se štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke in |
– drugi viri alternativen energije, določeni v Energetskem zakonu. |
č) Elektronsko
komunikacijsko omrežje |
(1) Vsi
objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo
teh objektov. |
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih
povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski
kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove. |
(3) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega
telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja. V primeru premestitve
TK naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih
objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne
infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca TK omrežja.
K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja
upravljavca TK naprav. |
(4) TK antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP in pEUP. Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij je
potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja. |
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je
treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij.
Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je
dopustna v EUP in pEUP s PNRP z oznako IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2 in
G. Znotraj stavbnih zemljišč s PNRP z oznako SK, CD, CU, BT, BC in A je
možna postavitev baznih postaj, razen antenskih stolpov, v/na
nestanovanjskih stavbah oziroma skladno s predpisi in v soglasju z
lastnikom objekta. Ob graditvi vseh objektov mobilne telefonije,
predhodno izda soglasje občina. V vseh EUP in pEUP je postavitev
antenskega stolpa mobilne telefonije možna ob soglasju pristojnega
občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
(6) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in
naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri
preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je
vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje
na antenskih stebrih je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri
umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da
skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
(7) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske
stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter
otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne
pasove. |
(8) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako,
da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev
antenskega stolpa mobilne telefonije v prostor se v projektni
dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi preuči vpliv na vidne
kvalitete prostora tako, da bo vpliv čim manjši ali predlaga drugo
lokacijo. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge
obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi
tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
(9) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba
ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti,
da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa
odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. |
(10) Objektov
in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana
območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove
in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na
podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je
takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše
lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih
je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na
podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove. |
(11) Kadar
je v EUP in pEUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje,
nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno
dovoljenje ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas
gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim
stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma
njeno postavitev uskladi z določili tega odloka. |
(12) Varovalni pas TK voda znaša, merjeno levo in desno od osi skrajnega
voda, 3 m. |
d) Prometne površine
in parkirni normativi |
(1) Varovalni
pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri
prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne
projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša: |
– pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri
državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali
postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije RS za
ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni
pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih
komunalnih vodov znaša 1,2 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih
komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7 m nad cestiščem ob
največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti
enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste. |
(2) Varovalni pas pri lokalnih cestah je 10 m na vsako stran od cestnega
sveta, pri javnih poteh 5 m in pri javnih poteh za kolesarje 2 m. Posegi
v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o
gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o
občinskih cestah |
(3) Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in
notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča
državne ceste odmaknjeni najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem
soglaša upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo. Zaradi dokončne
prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi
gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in
prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na
cestnih priključkih in križiščih. |
(4) Za vsak objekt oziroma dejavnost je treba zagotoviti naslednje
najmanjše število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo
in kapaciteto objektov, in sicer: |
Dejavnost |
Število parkirnih mest (PM) na enoto |
Stanovanjski objekti |
1–2 PM na stanovanje |
Večstanovanjski objekti |
2 PM na stanovanje (dodatno 10 % za
obiskovalce) |
Dom za ostarele |
1 PM na/5–8 postelj (dodatno 75 % za
obiskovalce), minimum 3 PM |
Osnovne šole |
1 PM/na učilnico + 1 PM na oddelek za
kratkotrajno parkiranje staršev |
Vrtci |
2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za
kratkotrajno parkiranje staršev |
Poslovne dejavnosti/pisarne/javni prostori |
1 PM na 30 m2 neto površine ali
1 PM m2 etažnih površin (dodatno 20 % za obiskovalce) |
Prodajni prostori |
1 PM na 30 m2 koristne prodajne
površine ali
1 PM na 60 m2 etažnih površin od
tega najmanj 75 % PM za obiskovalce in ne manj kot 2 PM za
obiskovalce na zgradbo |
Butiki, specializirane trgovine |
1 PM m2 koristne prodajne
površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Večnamenske dvorane |
1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM
za obiskovalce |
Kinematografi, šolske dvorane |
1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 %
PM za obiskovalce |
Cerkve |
1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 %
PM za obiskovalce |
Športne dvorane |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Javna zunanja kopališča |
1 PM na 200–300 m2 površine
območja |
Javna pokrita kopališča |
1 PM na 5–10 obiskovalcev |
Obrt, servisi in proizvodni objekti |
1 PM/na 50 m2 površina ali 1 PM
na 3 zaposlene od tega najmanj 20 % PM za obiskovalce |
Bencinski servis z osebjem |
1 PM/25 m2 stavbe, ne manj kot 3
PM za obiskovalce |
Avtopralnice |
3–5 PM na 1 pralno mesto |
Gostinski objekti |
1 PM na 10 sedežev od tega najmanj 75 % PM
za obiskovalce |
Gostišča/objekti s prenočišči |
1 PM na 4 ležišča + 1 PM na 10 sedežev + 1
PM za avtobus |
Zdravilišča |
1 PM na 2–4 postelje od tega najmanj 25 %
PM za obiskovalce |
Turistične – nastanitvene stavbe |
1 PM na 2–6 postelj in 1 PM na 8–12 sedežev
v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Športnega igrišča in naprave |
1 PM na 250 m2 |
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma
gledalci |
1 PM na 10–15 prostorov |
Za športne dvorane brez obiskovalcev |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Čolnarne |
1 PM 2–5 čolnov |
Igrišča ta tenis |
4 PM na igrišče |
Kegljišče, bowling |
4 PM na stezo |
Pokopališča |
1 PM/600 m2 površine, ne manj
kot 10 PM |
(5) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu,
ki je namenjen javnosti, za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena
mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM.
Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina (premer
odraslega drevesa x 0,8). Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem,
turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu prepovedana. Okolice
trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene
na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta. |
(6) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem
gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih, storitvenih,
družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti, mora
investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj
kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer: |
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali |
– na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči
za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. |
(7) Prostorske
ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne
zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih
površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez
grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb v
skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. |
(8) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, sakralnih
objektih, ob trgovskih, turistično/rekreacijskih objektih in gostinskih
objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob
predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika
površine. |
e) Letalski promet |
Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja
občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi
zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno
pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva. Med ovire za zračni
promet štejejo: |
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal,
ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m, |
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov ipd.. |
f) Plinovodno omrežje |
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi
nadzemna izvedba. |
(3) Dopustna je postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.
Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta
mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti pooblaščeni
izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od
meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu. |
(4) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas,
ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega
plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas
distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v
širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
Posegi so možni le pod posebnimi pogoji in v soglasju z upravljavcem. |
(5) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas,
ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega
plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in
napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo,
rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture
oziroma GJI po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma
izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred
začetkom izvajanja del. |
g) Javna razsvetljava |
(1) Objekt
javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente vzdolž ene
cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane
varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze
itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob
vozišču le pločnik širine do 2 m je treba drog postaviti ob ograje
oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. |
|
6. Skupni in splošni PIP glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
26. člen |
|
(celostno ohranjanje KD) |
|
(1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 120/05, 4/06 (popravek) in 47/06
(popravek)) in na podlagi Odloka o razglasitvi tehničnega spomenika
lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 96/06). |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga
ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov
o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, |
– postavitev in gradnja energetskih objektov, |
– na
objektih in območjih, ki so varovani kot varstvena območja dediščine ali
kulturna dediščina, je postavitev in gradnja energetskih objektov
dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred
tem potrebno pridobiti kutlurnovarstvene pogoje in soglasje. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo
se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot
jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi
kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje
varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom
v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za
področje varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju občine je več območij varstva narave in sicer zavarovano
območje narave, KP Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena
območja (območja Natura 2000) in EPO. Evidentirana so tudi območja
kvalifikacijskih habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen
območij kvalifikacijskih habitatnih tipov, so razvidna iz javnih
evidenc. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega OPN in je njegova
obvezna priloga, ter iz veljavnih predpisov s področja varstva narave. |
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(3) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih EUP in pEUP uničijo
kvalifikacijski habitati. Zato se jih trajno ohranja v EUP TVH 1 – TVH
7. Na teh površinah se občina zaveže k vzdrževanju ekstenzivnih trajnih
travnikov, zavezo lahko občina preloži v skladu z dogovorom tudi na KP
Goričko ali drugo institucijo. Usmeritve za upravljanje z območji
trajnih ekstenzivnih travniških površin: |
1. Ciljni travniki na površinah: |
Ciljni travniki na površinah so HT Srednjeevropski mezotrofni do
evtrofni nižinski travniki (HT 38.22). To so mezofilni, zmerno gnojeni
travniki na propustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih in
rahlo kislih do nevtralnih tleh od nižin do submontanskega pasu. So
visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki z značilnimi
vrstami Arrhenatherum elatius, Trisetum flavescens, Anthriscus
sylvestris, Heracleum sphondylium, Daucus carota, Crepis
biennis, Knautia arvensis, Leucanthemum vulgare, Pimpinella
major, Trifolium dubium, Geranium pratense, Campanula
patula, Pastinaca sativa, Galium album, Equisetum
arvense, Medicago sativa, Picris hieracioides, Sanguisorba
officinalis, Alopecurus pratensis, Glechoma hederacea, Lychnis
flos-cuculi, Rumex acetosaitd.. Veljajo za relikt
tradicionalne kulturne krajine polintenzivnega do intenzivnega tipa.
Poleg naštetih vrst se pojavljajo na razmeroma suhih tleh in nagnjenih
legah še vrste kot so Helictrotrichon pubescens, Anthoxanthum
odoratum, Carex montana, Filipendula vulgaris, Plantago
media, Lotus corniculatus, Briza media, Veronica
chamaedrys, Festuca rubra, Trifolium montanum oziroma na
srednje vlažnih tleh vrste Achillea millefolium, Dactylis
glomerata, Festuca pratensis, Holcus lanatus, Leontodon
hispidus, Leucanthemum ircutianum, Plantago lanceolata, Tragopogon
orientalis, Crepis biennis, Centaurea jacea. Če uspeva
v visokodebelnem sadovnjaku (senca), je več kobulnic (Chaerophyllum spp., Anthriscus spp., Heracleum
sphondyllium). |
2. Usmeritve za upravljane z območji trajnih ekstenzivnih
travniških površin: |
Prepovedano je gnojenje z anorganskimi gnojili na vseh površinah
predvidenih za vzpostavitev ekstenzivnih travnikov, prav tako uporaba
fitofarmacevtskih sredstev. Možno je le gnojenje z organskimi gnojili v
omejeni količini (40 kg dušika/ha/leto) (ZRSVN pisno, julij 2015).
Prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Travniške površine se
kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje enkrat v letu se le-ta
opravi konec julija. V primeru dveh letnih odkosov se prva košnja opravi
po 15. juliju, druga pa v septembru. Čas in število odkosov je odvisno
od vremenskih razmer, zato se le-tem prilagaja. V primeru, da se na
površinah uspešno razraste zdravilna strašnica in bi se ob tem na
območju pojavili mravljiščarji, je temu tudi potrebno prilagoditi košnjo
(v tem primeru košnja ni dovoljena med 15. 6. in 15. 9.). |
Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi prisotnosti
živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin za vzpostavitev
ekstenzivnih travnikov izmenično puščajo pasovi nepokošene vegetacije,
ki jih pokosimo naslednje leto. Pri košnji je obvezna uporaba klasične
strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine
travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji
visoka vsaj 10 cm. Obračanje sena naj bo ročno ali s klasičnim
obračalnikom, baliranje v folijo ni primerno. Med travniki in okoliškimi
površinami (njive, ceste ipd.), ki mejijo na površine za vzpostavitev
ekstenzivnih travnikov, in v kolikor to niso travniki, naj se
vzpostavijo mejice. Pasove visokih steblik ob gozdnem robu oziroma
skupinah drevja se ohranja. V skladu z rezultati monitoringa in navodili
strokovnjakov (biolog), se odstranjuje invazivne tujerodne vrste
rastlin. Pri rabi zemljišča se glede na rezultate monitoringa upošteva
navodila strokovnjaka (biolog). |
3. Načrt nadzora del in načrt monitoringa: |
Monitoring izvaja biolog. Glede na rezultate monitoringa se določijo
ustrezni ukrepi (dodatno dosajevanje, čas, število in način košnje
ipd.). Z lastniki zemljišč se sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišč
v skladu z naravovarstvenimi pogoji. |
(4) Na območju ohranjanja narave se upoštevajo naselji PIP: |
– Preprečuje se onesnaževanje celinskih voda in spiranje snovi s površin
cest, parkirišč in kmetijskih površin. Ohranja se naravna struktura dna
kot tudi bregov celinskih voda in obrežne vegetacije. |
– Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo
vzpostavljene dejavnosti in objekte ter uporaba komunalne infrastrukture
(kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.). |
– Gradbeni stroji in mehanizacija morajo biti tehnično brezhibni, tako
da je preprečeno spiranje goriva, olj in maziv na površine in v
vodotoke. Z gradbenimi stroji se ne posega izven območja predvidenega za
pozidavo. |
– Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo
očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer
se po osušitvi praši. |
– Za
začasno odlaganje izkopnega materiala se naj določijo mesta/površine, ki
so sicer že degradirane, in/oz. površine, ki bodo kasneje pozidane. |
– Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja
odsvetujemo nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. |
– Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega
dovoljenja; po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh. |
– Upošteva naj se varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v
odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega
gozdnega roba. |
– Pri posegih se ohranja/vzdržuje oziroma se omogočijo pogoji za ponovno
vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre
vegetacije gozdnega roba. |
– Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo in se bodo
pojavljale na vseh površinah, kjer bo prihajalo do posegov, je potrebno
odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih (stalno).
Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste oziroma taksoni:
kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea),
enoletna suholetnica (Erigeron annuus), japonski dresnik (Fallopia
japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia
verlotiorum), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia),
robinija (Robinia pseudacacia), veliki pajesen (Ailanthus
altissima), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata),
topinambur (Helianthus tuberosus), nedotike (Impatiens spp.)
idr. Kot osnova nezaželenih vrst naj se uporabi vsaj seznam iz Jogana
(2007). |
– Vsi morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se
izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od
začetka septembra do sredine februarja). |
– Zunanja/javna osvetljava naj se postavi le v nujnih primerih (npr.
zaradi varnosti ljudi), sicer naj se na območju ne postavlja. |
– V
primeru osvetlitve zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr.
visokotlačne natrijeve sijalke, nikakor pa ne LED ali živosrebrove; v
kolikor se uporabljajo LED svetila, naj imajo filter, ki ne prepušča
valovnih dolžin pod 500 nm). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti
pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje
naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom. |
– Visokodebelni sadovnjaki in posamezna starejša sadna drevesa naj se na
območju občine ohranjajo v največji možni meri. |
– V
kolikor bo zaradi posegov potrebno odstraniti sadna drevesa oziroma
visokodebelne sadovnjake, jih je potrebno nadomestiti v razmerju 1:1
(vsako odstranjeno drevo se nadomesti z novim) na isti ali sosednjih
parcelah. |
– Pri obnovi mostov (in gradnji) za premostitve vodotokov se naj gradnja
načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj
enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj
15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in
primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm, svetla
višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod),
dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih
stopnic). S tem se bo moč izogniti povozom vider. Uporaba cilindričnih
prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše
vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se
uporabljajo kvadratni prepusti/kanali s polico vsaj na eni strani. |
– V
kolikor je ugotovljeno, da so po začetnem izkopnem delu na gradbišču
nastali vodni habitati primerni za dvoživke (luže, kotanje napolnjene z
vodo) in je gradnja prekinjena za obdobje vsaj 3 mesecev, dela pa bi se
nadaljevala po prekinitvi tega obdobja, je potrebno pred nadaljevanjem
del o tem obvestiti strokovnjaka biologa (herpetologa), da preveri
prisotnost mrestišč in/ali osebkov dvoživk ter določi primeren čas za
nadaljevanje z deli. |
– Pri umeščanju nadzemnih elektrovodov naj se namestijo le viseči
izolatorji. Zagotoviti je treba najmanj 60 cm velik razmik med mestom,
kjer lahko stoji ptica (konzola), in med deli, ki so pod napetostjo.
Vsaj v neposredni bližini gnezda se naj na žice namesti izolacija. |
(5) Za posege v območja varstva narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se
varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti
pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
|
28. člen |
|
(varstvo okolja in naravnih dobrin) |
|
(1) Za vse posege, ki bodo povzročali prekomerne obremenitve okolja, se
v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno
vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja
varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih
virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov. |
(3) Pri gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi
nestanovanjskih, se v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja,
v največji možni meri vključijo najnovejše tehnološke rešitve za
racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji,
prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za
uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki ipd.). |
(4) Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi, predvsem s kmetijskimi
zemljišči. Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je
potrebno odstranjen zgornji rodovitni sloj tal deponirati ločeno od
nerodovitnih tal. Rodovitni sloj tal naj se namensko uporabi za sanacijo
degradiranih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč, zunanje
ureditve ali druge ustrezne namene. Po izvedbi posegov v prostor je
treba poškodovana ali razgaljena tla sanirati na način, da se prepreči
erozija tal in da se obnovi njihova rodovitnost (npr. z zatravitvijo,
pogozditvijo ipd.). |
|
29. člen |
|
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
– ne
bodo dodatno obremenjevala okolja, |
– ne
bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in
dostopa do njih, |
– ne
bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne
infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske
prometnice ipd. in |
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih
kulturah. |
(2) V EUP in pEUP, kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne
infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste
tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. |
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo OPN ali na način, kot ga dopušča zakonodaja. |
|
30. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in
funkciji. |
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe OPN je
možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev gozda za
kmetijske namene, je na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list
RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40,
110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in
77/16) (v nadaljevanju: ZG), potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za
gozdove (v nadaljevanju: ZGS). |
(3) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali
dovoljujejo predpisi o gozdovih v soglasju pristojnega ZGS. Gradnje
morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do
gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne
dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje
potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske
službe. Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja
gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih
območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v
prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih
meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih
dovoljuje ZG. |
(4) Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in
kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev. |
(5) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(6) Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od
meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. V kolikor to ni možno,
investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru
pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
(7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti
prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in
naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(8) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot
gozd in niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za
vzpostavitev kmetijskih zemljišč, kot kompenzacija za izgubo najboljših
kmetijskih zemljišč so zemljišča v zaraščanju. |
(9) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter priključki
teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z
gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih
dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje
z gozdom. Zagotovi se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi
cestami. |
(10) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med
posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS
lastniku strokovna navodila za poseg. Prepovedano je sekanje, požiganje
ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč, po pašnikih, poljih in
travnikih ter zarast ob vodnih bregovih, v času gnezdenja ptic in
poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom. |
(11) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu v kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odgovarja lastnik zemljišča
na katerem se odlagališče nahaja. |
(12) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s
puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in
bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj
in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(13) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na zaščito
bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita
potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko
prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost. |
(14) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da
investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja ZGS, za posege v
prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa
tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
|
31. člen |
|
(raziskovalni prostor za nafto in
zemeljski plin) |
|
Južna polovica občine sodi v bivši raziskovalni prostor za ogljikovodike
(nafta in zemeljski plin). |
|
32. člen |
|
(varstvo površinskih voda) |
|
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodah 1. reda sega 15 m od
meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodah, ki so opredeljene kot vode 2.
reda pa 5 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni
izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda
zunaj območij naselij je meja priobalnega zemljišča 40 m od meje vodnega
zemljišča. Ledava in Kučnica, sta vodotoka 1. reda, potoki Dobel, Črnec
in ostali manjši vodotoki so vodotoki 2. reda. |
(2) Na območju občine leži tudi pretežni del akumulacije Ledavsko
jezero. Območje je prioritetno namenjeno zadrževanju vode oziroma
varstvu pred poplavami. Okoli njega se urejajo rekreacijske in
turistične površine. Pri posegih v prostor se upošteva 5 m priobalni
pas. |
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi
lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov. |
(4) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi in drugih
odpadkov, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov
ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(5) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih
ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje. |
(6) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v
občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda. |
(7) V obvodnih krajinah se naj v čim večji meri varujejo naravna
morfologija strug, naravna obrežna vegetacija ter površinski vodni
pojavi v celoti. |
(8) Ob izvedbi agrarnih operacij je treba vodotoke in ostale odprte
vodne površine v čim večji meri ohraniti (če predstavljajo kvaliteto z
naravovarstvenega in krajinskega stališča) in urejati na čim bolj
sonaraven način. |
(9) Posege v vodna in priobalna zemljišča vodotokov se naj načrtuje
sonaravno in tako, da bo omogočeno delovanje naravnih procesov na vodah
in ob njih. Posegi naj bodo omejeni na najmanjšo potrebno mero in
izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj
prizadeti. |
(10) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne
službe. |
|
33. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov. Enako je treba
varovati tudi vse vire pitne vode, ki nimajo določenih vodovarstvenih
območij in vire pitne vode, namenjene lastni oskrbi s pitno vodo. Za
večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno
pitno vodo. Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva
predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred
poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor
upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na
poplavnem območju, za katere razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak
dovoljen poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi
predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in
pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda
ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten
poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov
in erozije je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo
žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na
izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje in njegove materialne dobrine. Na območju občine se pri
gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v katerih se določi kote
gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za vode. |
(4) Na poplavnih območjih izven stavbnih zemljišč se naj ohranja
primarna raba, na njih pa so možni posegi, skladno z določbami
podrobnejših PIP za posamezno PNRP določeno v OPN. |
(5) Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo na poplavnem območju, za
katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne
samo rekonstrukcije, sprememba namembnosti, odstranitve in vzdrževalna
dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni
režim in stanje voda. Ob izvedbi rekonstrukcij objektov je potrebno
pretehtati možnost izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode
skozi zidane odprtine (okna, vrata ipd.) in drugo infrastrukturo
(kanalizacija, zračniki ipd.). Neposreden odtok padavinskih vod je treba
preprečiti z lokalnim ponikanjem teh voda na parcelah, ali z drugimi
ukrepi za zmanjšanje koničnega padavinskega odtoka (npr. namesto
asfaltiranih dvorišč dvorišča tlakovana s travnimi ploščami, zadrževanje
padavinskih voda za potrebe zalivanja ipd.). Za objekte, ki se nahajajo
na poplavnih območjih se naj izvajajo ukrepi aktivne protipoplavne
zaščite (npr. pripravljene naj bodo vreče s peskom in drugi pripomočki
za hitro zaščito ogroženih objektov ipd.). Na poplavnih območjih kleti
niso dovoljene. |
(6) V občini so erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in
posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju
običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni
mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in
tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. |
(7) V gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne
načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih
in zalednih vod. Pri gradnji kleti se v nižinskih naseljih upošteva
višina talne vode. Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi
projektne pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje,
službe pristojne za vode. |
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi
režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena
(vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih
voda) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Na območjih z zahtevnejšimi
protierozijskimi ukrepi, območjih s povečano verjetnostjo plazenja tal
ter na vseh ostalih območjih, kjer se zaradi naravnih dejavnikov
pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno pridobiti
vodno soglasje iz katerega izhaja tudi zahteva po izdelavi geološko
geomehanskega poročila. |
(9) Občina naj vzpostavi evidenco erozijskih žarišč, ki jo redno
ažurira. Pristopi naj k sanaciji erozijskih žarišč. |
(10) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja
požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost
se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost. |
(11) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti
ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje
ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
(12) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno
manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – Zasnova požarne
varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – Študija požarne
varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(13) Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva predpise, ki
opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta
projektnega pospeška tal. |
|
35. člen |
|
(obrambne potrebe) |
|
Na
območju občine ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni
pogoji za obrambo niso definirani. |
|
7. Skupni in splošni PIP glede varovanja
zdravja |
|
36. člen |
|
(varovanje zdravega in kakovostnega
bivalnega okolja) |
|
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno ter vsaj za en
bivalni prostor. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno
varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena
zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti. |
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z
javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in
poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami
morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(3) V izogib povišanim koncentracijam radona se v skladu z nacionalnim
radonskim programom zagotovi primerno zračenje prostorov. |
(4)
Občina mora prebivalcem občine zagotoviti možnosti za zdrav življenjski
slog oziroma možnost gibanja z varovanjem obstoječih zelenih površin,
zagotovitvijo novih zelenih površin, ureditvijo površin za šport in
rekreacijo ter otroških igrišč vključno z dostopom pešcev in kolesarjev. |
(5) Za ustrezno ravnanje z odpadki je treba v skladu z predpisi urediti
zadostno število zbiralnic in zbirnih centov na prebivalca na območju
občine. |
|
37. člen |
|
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Naprave, objekte in dejavnosti, ki so lahko pomemben vir
onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena
proizvodnim dejavnostim, kjer ni dovoljeno umeščati objektov z
varovanimi prostori. Objekti oziroma naprave ne smejo prekomerno
onesnaževati zunanjega zraka z emisijami v zrak. Upravljavci naprav
oziroma stavb morajo izvajati prve meritve in obratovalni monitoring
emisij snovi v zrak v skladu s predpisi. |
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo
obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v
stavbah. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo
skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso). |
(3) Za nove dejavnosti in širitve obstoječih dejavnosti, ki bi lahko
bile večji vir neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti,
bioplinarne ipd.) se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se
ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje.
Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki večjih virov neprijetnih vonjav
od območij s stanovanji. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo
motiti bivanja v stanovanjskih območjih. |
|
38. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po PNRP. |
(2) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske
površine (SS), in površine za turizem (BT) določa II. SVPH. |
(3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju za površine podeželskega naselja (SK), mešane
stanovanjske površine (SSm), območja centralnih dejavnosti (CD, CU),
območja športnih centrov (BC), mešane površine za turizem (BTm), območja
zelenih površin (ZD, ZS, ZP, ZK) in na površinah razpršene poselitve (A)
določa III. SVPH. |
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (IG in IK)
določa IV. SVPH. |
(5) Za območja prometnih površin (PC, PO), območja energetske
infrastrukture (E) in območja okoljske infrastrukture (O), območja
kmetijskih zemljišč (K1, K2) in območja gozdnih zemljišč (G) se v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. SVPH. |
(6) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod
mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določa IV. SVPH. |
(7) Za območja voda (V) se za vse površine razen za površine vodne
infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III.
SVPH. Za površine vodne infrastrukture (VI) se določi IV. SVPH. |
(8) Na območjih IV. SVPH je treba vse obstoječe stanovanjske objekte
varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH. |
(9) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih
cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj
izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih
vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju
dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev
prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na
fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti
gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno
izoliranostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje
zahtev predpisa o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na
zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito
funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri
proti regionalni cesti izvesti polne ograje. Pri umeščanju novih območij
namenske rabe prostora s povečano stopnjo varstva pred hrupom (SS, BT)
se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene
organizacije, ki znašajo Ldvn 55 dBA in Lnoč 40 dBA. |
(10) Pri umeščanju stavb z varovanimi prostori v bližino prometnic
(regionalne in lokalne ceste) je treba najprej predvideti aktivne ukrepe
(na viru hrupa) zaščite pred hrupom. V kolikor ti niso izvedljivi, se na
stavbah z varovanimi prostori predvidijo pasivni ukrepi zaščite pred
hrupom, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom v varovanih
prostorih stavb. Med tovrstne ukrepe sodijo ustrezna orientacija stavb,
ustrezna zvočna izoliranost stavb, primerna razmestitev prostorov v
stavbah, primerna razporeditev dejavnosti v prostorih ipd. Zaradi
izvedbe pasivnih ukrepov varstva pred hrupom oblikovanje objektov ne sme
odstopati od arhitekturne tipike značilne za to območje. |
(11) Načrtovaje stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem
območju ni dopustna. |
(12) Obratovanje vira hrupa, ki čezmerno obremenjuje okolje ni dopustno,
dokler vir hrupa ni saniran. Pri tem imajo prednost aktivni ukrepi (na
viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi varstva pred hrupom na objektih z
varovanimi prostori. |
(13) Ustvarjanja novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki PNRP za
stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP), površine za turizem (BT)
ter površine namenjene zdravju (C), kjer velja II. SVPH, z
industrijsko-gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP, IG), kjer
velja IV. SVPH, ni dopustno, saj takšna PNRP predstavljajo trajno
konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi hrupa. |
(14) Pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za čas
trajanja javnega shoda in prireditve se izda na osnovi strokovne ocene
obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja javnega shoda ali
prireditve. |
|
39. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih na območju
občine. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %,
razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega
spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne
svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki
jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je
javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne
razsvetljave. |
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 45,81 kWh. Porabo
električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost, to je 44,5 kWh. V ta
namen in v skladu z Lokalnim energetskim konceptom občine se naj izvede
energetski pregled javne razsvetljave, s katerim se ugotovijo možnosti
učinkovite rabe električne energije. Učinkovita raba električne energije
za javno razsvetljavo se zagotovi z ukrepi, kot so zamenjava energetsko
potratnih svetil z energetsko varčnimi svetili, vgradnja šibkejših (npr.
5 W LED) sijalk v manjših oziroma stranskih ulicah, vgradnja
regulatorjev osvetljevanja, avtomatičen izklop svetilk ob določenih urah
(npr. ob 22. uri v redkeje poseljenih območjih oziroma po 24. uri v
drugih območjih), optimizacija razporeditve svetilk javne razsvetljave
ipd. |
(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
Okoljsko območje |
Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota |
2
lx |
0
lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5
lx |
1
lx |
mesto |
10
lx |
2
lx |
(4) Vse okoljsko neustrezne svetilke javne razsvetljave se naj zamenja z
okoljsko ustreznimi. Zamenjavo je treba prednostno izvesti na območjih
poselitve, kjer se pretežno nahajajo objekti z varovanimi prostori. |
|
40. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko
frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS). Glede
na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja
za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, se
upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljevanju: I. območje). |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali
servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku
določena kot I. območje. V II. območju stopnja varstva pred sevanjem
velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu
ali železniškemu prometu (v nadaljevanju: II. območje). |
(2) V obstoječih objektih z varovanimi prostori, ki bodo v vplivnem pasu
EMS, se spremeni namembnost v rabo II. območja varstva pred EMS, ki
izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa
zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna
gradnja novih objektov z varovanimi prostori z I. območja varstva pred
EMS. Obstoječim objektom v vplivnem pasu virov EMS ni dovoljeno
spreminjati namembnosti. Obstoječim objektom v vplivnem pasu virov EMS
je treba z meritvami dokazati, da niso prekomerno obremenjeni z EMS. V
vplivnem pasu virov EMS je dopustno spreminjati namensko rabo prostora
le na nepozidanih zemljiščih. Umeščanje virov EMS v obstoječa območja,
kjer je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem, ni dopustno. |
(3) V vplivno območje virov EMS ni dovoljeno umeščati objektov z
varovanimi prostori oziroma območij, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem. Vplivna območja virov EMS segajo od središčne osi daljnovoda
na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij
(tipa) daljnovoda, in sicer za: |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: tip ipsilon 46 m na vsako
stran osi, tip sod 42 m na vsako stran osi, |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 200 kV: tip jelka 24 m na vsako
stran osi tip sod 18 m na vsako stran osi, |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: tip jelka, portal in
donau 14 m na vsako stran osi. tip sod 11 m na vsako stran osi, |
– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
110 kV 15 m. |
|
41. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina
prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino
prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba z zdravstveno
neoporečno pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire
in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. |
(2) Pri vseh posegih v vodovarstvena območja vodnih virov se upošteva
določila predpisov o varovanju vodnih virov. Hkrati je potrebno
upoštevati določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih,
kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju. |
(3) Odvajanje neprečiščenih odpadnih voda v vodotoke ali podtalnico ni
dopustno. Omejiti je treba vnos hranilnih snovi v tla v skladu s
predpisi. Evidentirati in sanirati je treba vsa nelegalna odlagališča
odpadkov, pri čemer imajo prednost nelegalna odlagališča odpadkov na
občutljivih območjih (vodovarstvena območja, v bližini vodotokov, na
poplavnih območjih ipd.). Nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov
izkopanega materiala v tla ni dopustno. |
|
8. Spremljanje stanja okolja in drugi
pogoji |
|
42. člen |
|
(tehnični pogoji gradnje objektov ter
pogoji za obstoječe objekte) |
|
a) Tehnični pogoji
gradnje objektov |
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov ter naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja GJI, z
vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne
svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni
energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za
sanitarne namene. |
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba
objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je
zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali
in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine
za intervencijska vozila. |
(3) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo
omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o
zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno
ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine
in obratno. |
(5) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z
javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in
poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Ob novogradnjah se
zagotovi dostop v notranjost parcele. |
(6) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela
in redna vzdrževalna dela. |
(7) Za vzdrževalna dela veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot
za novogradnje. Za vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so navedena v
predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(8) Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. Ohranijo se lahko obstoječi
manjši nakloni streh, ko gre za nadaljevanje stavbnega niza. |
(9) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso
objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
b) Pogoji za obstoječe
objekte |
(1) Kot
obstoječi objekti se štejejo objekti, ki so bili zgrajeni pred
sprejetjem predmetnega OPN. |
(2) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija
in sprememba namembnosti objektov v obstoječih odmikih v soglasju s
sosedom. |
(3) Obstoječe dejavnosti, ki s tem OPN niso dovoljene v posamezni EUP in
pEUP oziroma niso skladne z namembnostjo območja, se lahko rekonstruira,
vzdržuje, se jim spremeni namembnost v skladu z predpisano namembnostjo
območja ter odstrani. Kot obstoječe dejavnosti, se štejejo dejavnosti,
ki imajo pridobljeno uporabno ali gradbeno dovoljenje do sprejetja
predmetnega OPN. Rekonstrukcija je možna pod pogojem, da dejavnost ne
povečuje negativnih vplivov na okolje. |
|
43. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja
država oziroma njene pooblaščene službe, občina in investitorji v skladu
s pristojnostjo spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz
Okoljskega poročila pri izvajanju OPN za naslednje kazalce stanja
okolja: |
(2) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zmanjšanje
hipnega odtoka z urbanih površin«: |
– način zbiranja, odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda. |
(3) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje in
izboljšanje ekološkega stanja celinskih voda«: |
– površina stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda, |
– hidromorfološke značilnosti celinskih voda, |
– kakovost kopalnih voda. |
(4) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zagotavljanje
nizke stopnje ogroženosti pred škodljivim delovanjem voda«: |
– površina stavbnih zemljišč na poplavnih območjih, |
– površina stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih, |
– število in stanje evidentiranih zemeljskih plazov in drugih erozijskih
pojavov. |
(5) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje
kmetijskih zemljišč«: |
– površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi, |
– površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju, |
– površina kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami plana. |
(6) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje
gozdov«: |
– površina gozdov po dejanski rabi, |
– površine gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti gozdnih funkcij. |
(7) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljske cilje s področja
»ohranjanja narave«: |
– preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov
(in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov)
(Nacionalni program varstva okolja), |
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih
sposobnosti (Zakon o varstvu okolja), |
– preprečevanje uničenja naravnih vrednot in zmanjševanja biotske
raznovrstnosti na EPO, |
– preprečitev škodljivih vplivov na varstvene cilje, ki so opredeljeni
za območja Natura 2000. |
(8) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »prisotnost in
dobro stanje enot kulturne dediščine«: |
– število enot in ocena stopnje ogroženosti enot kulturne dediščine, |
– površina stavbnih zemljišč na tipih kulturne dediščine. |
(9) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »kvalitetna
kulturna krajina«: |
– površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju, |
– površina kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami plana, |
– površina stavbnih zemljišč na območju KP Goričko v občini. |
(10) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zdravo in
kakovostno bivalno okolje«: |
– površine kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca, |
– kakovosti in izdatnost vodnih virov, |
– število prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega
vodovodnega sistema po sprejemu OPN, |
– površina vodovarstvenih območij z določeno PNRP, |
– količina porabljene pitne vode, |
– način zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ter
število greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, |
– število ekoloških kmetij in površine ekološko obdelanih tal, |
– število nelegalnih odlagališč odpadkov, |
– število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca občine, |
– kakovost pitne vode, |
– število dejavnosti, ki morajo izvajati prve meritve hrupa ali emisij v
zrak, |
– delež rabe obnovljivih virov energije, |
– število prejetih pritožb zaradi neprijetnih vonjav, |
– povprečni letni dnevni promet (PLDP), |
– število in dolžina stikov konflikti območij, |
– delež in površine z II., III. in IV. SVPH na območju poselitve, |
– dolžina kolesarskih poti in število povezav naselij s kolesarskimi
potmi, |
– delež zelenih površin, površin za šport in rekreacijo, |
– površine za šport in rekreacijo in otroških igrišč na prebivalca
občine, |
– delež ustreznih svetilk javne razsvetljave, |
– letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju OPN vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini. |
(11) Vir podatkov za spremljanje stanja kazalca okolja in pogostost
spremljanja kazalca stanja okolja je v prilogi OPN, in sicer 8. poglavju
Okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt Občine Cankova. |
(12) Občina Cankova rezultate poročanja o izvedenih omilitvenih ukrepih
ter spremljanja kazalcev stanja okolja zbere in predstavi javnosti vsaka
3 leta v obliki poročila. Poročilo se med drugim objavi na spletni
strani Občine Cankova. |
(13) Občina Cankova v roku največ 1 leta od potrditve tega akta
vzpostavi transparenten, javnosti dostopen in učinkovit sistem
sprejemanja pritožb prebivalcev občine zaradi vplivov iz okolja. |
|
IV. KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986–2000 in družbenega
plana občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 za območje Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 93/99), |
– Odlok o uskladitvi prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi
sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 93/99), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 51/02), |
– Odlok o uskladitvi prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi
sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 51/02), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 100/03), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenih aktov s prostorskimi
sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 100/03), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 24/04), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih izvedbenih aktov s
prostorskimi sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list
RS, št. 24/04), |
– Odlok o dopolnitvah prostorskih izvedbenih aktov za območje Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 93/05), |
– Odlok o ureditvenem zazidalnem načrtu za naselje Cankova (Uradne
objave, št. 5/88, 58/98), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenih aktov Občine
Cankova (Uradni list RS, št. 75/12, 88/14). |
|
45. člen |
|
(neskladja OPN) |
|
OPN
je izdelan v analogni in digitalni obliki. V primeru neskladnosti se
uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in
kartografskega dela prostorskega načrta se uporablja tekstualni del. |
|
46. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih posegov v
prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in
končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge. |
|
47. člen |
|
(vpogled v OPN) |
|
OPN
je shranjen in na vpogled na sedežu občine, področni upravni enoti in
Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
48. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
49. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-15/2018 |
Cankova, dne 25. oktobra
2018 |
|
Župan |
Občine Cankova |
Drago Vogrinčič l.r. |
Priloga 1:
Nezahtevni in enostavni objekti (ki so dopustni za posamezno območje
osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora) |