Na podlagi določb stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) ter pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem in pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) je upravni odbor stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota na seji dne 17. 12. 1996 sprejel

P R A V I L N I K 

o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini Murska Sobota

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določijo: 

– pogoji in merila za dodelitev socialnih stanovanj v najem, 

– točkovnik za oceno stanovanjskih razmer, 

– normativi in standardi za socialna stanovanja, 

– postopek za uveljavljanje pravice do pridobitve socialnega stanovanja v najem.

Sestavni del tega pravilnika so tudi pojasnila za izvajanje pravilnika ter za točkovanje stanovanjskih, gmotnih in socialno-zdravstvenih razmer.

II. POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM

2. člen

Do dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen državljan Republike Slovenije, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z zakonom o socialnem varstvu.

3. člen

Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem so: 

– da je prosilec državljan Republike Slovenije; 

– da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta. V primeru začasnega bivališča se točkujejo stanovanjske razmere, kolikor je prosilec predhodno imel stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta; da ima prosilec v času razpisa stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta oziroma da ima prosilec v času razpisa stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj šest mesecev in ima skupno najmanj 20 let stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota.

–  da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem ni lastnik stanovanja, oziroma je najemnik neprimernega stanovanja; da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja.

– da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oziroma je pravico do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane; 

–  da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine:

– da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Vrednost premičnine se ugotovi na podlagi ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Vrednost premičnine se ugotovi na podlagi ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke.

– da je prosilec v delovnem razmerju in ima stalen vir dohodka. da je prosilec v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za prejemnike pokojnine) ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta.

4. člen

Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem, se točkujejo in nanašajo na: 

1. stanovanjske razmere, 

2. število ožjih družinskih članov, ki z upravičencem stalno prebivajo, 

3. socialne razmere, 

4. zdravstveno stanje.

5. člen

Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi ožji družinski člani, se ocenjujejo na:

1. Stanovanjski statustočke

a) Prosilec je brez stanovanja                               190

b) Prosilec je podnajemnik                                   180

c) Prosilec stanuje v samskem domu                           150

d) Prosilec stanuje z družino pri starših ali sorodnikih     140

2. Kakovost bivanja:

a) bivanje v stanovanju nižje kategorije,

provizoriju ali baraki                                       120

b) bivanje v neprimernem kletnem ali

podstrešnem stanovanju                                        40

c) bivanje v vlažnem in mračnem stanovanju                    20

3. Stanovanjska površina:

a) do 4 m2 na družinskega člana                              120

b) od 5 m2 do 8 m2 na družinskega člana                       80

c) od 9 m2 do 12 m2 na družinskega člana                      60

4. Neprimernost stanovanja:

a) stanovanje brez kuhinje                                    40

b) stanovanje brez sanitarnih prostorov                       40

c) stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov

ali s sanitarnimi prostori izven stanovanja                   20

d) stanovanje s souporabo kuhinje                             20

5. Funkcionalnost stanovanja:

a) stanovanje z arhitektonskimi ovirami (če gre

za invalida v invalidskem vozičku)                            50

b) stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča                  10

Seštevajo se lahko le točke pod 2, 4 in 5.

6. člen

Število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, se kot merilo za dodelitev socialnega stanovanja v najem upošteva tako, da se vrednoti:

točk

Med ožje družinske člane se štejejo zakonec prosilca ali oseba s katero živi prosilec v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (izvenzakonski zvezi), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati.

7. člen

Pri ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev socialnega stanovanja v najem se vrednoti:

točk

a) ločeno življenje roditeljev in mladoletnih

otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer

(rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu)                    60

c) ločeno življenje roditeljev zaradi neprimernih

stanovanjskih razmer                                          40

8. člen

Pri ocenjevanju zdravstvenih razmer prosilca oziroma njegovega družinskega člana se upošteva:

a) trajna obolenja otrok starih do 26 let, za katere skrbijo starši,

pogojena s slabimi stanovanjskimi razmeram                                            90 točk

b) trajna obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi

razmerami                                                     60

Trajna obolenja prosilec dokazuje z izvidom zdravnika specialista. Trajna obolenja prosilec dokazuje z izvidom zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

9. člen

Poleg zgornjih meril se pri dodelitvi socialnih stanovanj upoštevajo še naslednja merila za: Poleg zgornjih meril se pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem upoštevajo še naslednja merila za:

točke

a) družino, v kateri nobeden od staršev

  ni starejši od 35 let (mlada družina)                           60

b) družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno,

  težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo,

  ugotovljeno pri pristojni komisiji                                 60

c) invalidnost, zaradi katere je prosilec

  ali odrasli družinski član nesposoben

  za samostojno življenje in delo in je ugotovljena

  z izvidom in mnenjem pristojne komisije                     50

d) oseba s statusom žrtve vojnega nasilja                     30

10. člen

Kadar se na prednostni vrstni red za oddajo socialnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi udeleženci z daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota.

III. NORMATIVI IN STANDARDI ZA SOCIALNA STANOVANJA

11 člen

Pri dodeljevanju stanovanja se upošteva standarde, ki ne presegajo naslednjih površinskih normativov:

-----------------------------------------------------------------

Št. druž.  Stanovanjska   Struktura stanovanj

članov     površina do

-----------------------------------------------------------------

1          24 m2          soba ali garsonjera

2          35 m2 30 m2    garsonjera ali enosobno stanovanje

3          55 m2          eno in polsobno ali dvosobno stanovanje

4          65 m2          dvosobno ali dvosobno s kabinetom

5          70 m2          trisobno ali trisobno s kabinetom

----------------------------------------------------------------

Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča najeveč za 10 m2.

12. člen

Če se upravičencu dodeli nefunkcionalno starejše stanovanje, ki je bilo zgrajeno in adaptirano pred letom 1950 je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov določenih v 10. členu tega odloka.

O odstopanju od površinskih normativov odloča strokovna služba Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, upoštevaje predhodno mnenje Centra za socialno delo.

13. člen

Če je stanovanje namenjeno invalidu oziroma družini z invalidnim članom, ki mu je otežkočeno oziroma preprečeno normalno gibanje, je potrebno ob dodelitvi socialnega stanovanja v najem v okviru možnosti upoštevati potrebo po odpravi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopu ali izstopu iz stavbe, kot tudi zadostne površine za gibanje z invalidskim vozičkom.

IV. OBLIKOVANJE OBČINSKE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ

                                                      IV. Oblikovanje občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem

14. člen

 Stanovanjski sklad oddaja socialna stanovanja v najem na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi v sredstvih javnega obveščanja.

15. člen

Razpis mora določati: 

1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja;  pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem;

2. podatke, ki jih morajo udeleženci navesti v vlogi; 

3. dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi; 

4. število socialnih stanovanj v občini in predvideni datum razpoložljivosti le-teh;  število socialnih stanovanj v občini;

7. razpisni rok.

16. člen

Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo udeleženci razpisa priložiti naslednje listine: 

1. potrdilo o državljanstvu; 

2. potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; 

3. podatke o denarnih prejemkih, ter izjavo o premoženjskem stanju skladno s predpisi s področja socialnega varstva; 

4. najemno oziroma podnajemno pogodbo, če je najemnik neprimernega stanovanja; najemno oziroma podnajemno pogodbo;

5. drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje gmotne oziroma socialno zdravstvene razmere. drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazujejo gmotne in socialno zdravstvene razmere.

17. člen

Strokovna služba Stanovanjskega sklada prouči utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje prednostnega reda za oddajo socialnih stanovanj v najem, ki jih opravi pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih. 

Strokovna služba določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok 8 dni za dopolnitev vlog. 

Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne poteče, ni mogoče sestaviti prednostnega reda za oddajo socialnih stanovanj v najem.

18. člen

Direktor Stanovanjskega sklada imenuje tričlansko komisijo, ki pripravi predlog za razvrstitev udeleženca razpisa na prednosti vrstni red za dodelitev socialnih stanovanj v najem. 

Komisijo sestavljajo: 

1. član, ki ga imenuje upravni odbor, 

2. član, ki ga imenuje Center za socialno delo, 

3. strokovni delavec stanovanjskega sklada

18. člen

Komisija pri ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin pri udeležencu razpisa izpolni točkovalni zapisnik po kriterijih, ki jih določa ta pravilnik. 

Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika pa se po opravljenem ogledu vroči udeležencu razpisa.

V. OBJAVA LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ

20. člen

 Direktor stanovanjskega sklada najkasneje v roku 90 dni po izteku razpisnega roka na predlog komisije določi seznam upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v najem. Seznam se objavi na oglasni deski v prostorih Mestne občine Murska Sobota.

21. člen

 Udeleženec razpisa se lahko pritoži na Upravni odbor Stanovanjskega sklada v roku 8 dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v najem.

22. člen

Veljavnost liste traja do novega razpisa. V času njene veljavnosti se lista ne more spreminjati. 

 Na nov razpis morajo prosilci, ki pri prejšnjem razpisu niso bili uvrščeni na prednostno listo, vložiti novo vlogo in novo dokumentacijo v skladu z razpisom.

VI. DODELJEVANJE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM

23. člen

Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda direktor Stanovanjskega sklada na podlagi predloga komisije.

Pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem strokovna služba preveri, če upravičenec razpisa še izpolnjuje merila in pogoje za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem. 

24. člen

Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli tudi v najemni pogodbi. 

Kolikor se premoženjske razmere upravičenca tako spremenijo, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ki so potrebni za pridobitev socialnega stanovanja, se najemna pogodba lahko odpove, in sicer v roku, ki ne sme biti krajši od 90 dni.  Če ima Stanovanjski sklad na razpolago ustrezna neprofitna stanovanja, ima najemnik socialnega stanovanja možnost preselitve v neprofitno stanovanje.

Strokovna služba stanovanjskega sklada preverja upravičenost do najema socialnega stanovanja na dve leti na enak način, kot je to določeno za dodelitev socialnega stanovanja v najem.

25. člen

Socialna stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v najem le upravičencem do pridobitve socialnega stanovanja, razen v primeru, ko v občini ni potreb po socialnih stanovanjih.

VII. IZJEMNA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA

                                                                             VII. Izjemna dodelitev socialnega stanovanja v najem

26. člen

V primeru izredno nujnega reševanja stanovanjskega problema se lahko prosilcu dodeli socialno stanovanje mimo veljavne socialne liste.V primeru izredno nujnega reševanja stanovanjskega problema se lahko prosilcu dodeli socialno stanovanje v najem mimo veljavne socialne liste. 

Za izredno nujno reševanje socialnega problema se šteje: 

– elementarne in druge nesreče, ki imajo za posledico neuporabnost dosedanjega stanovanja; pogodba se sklene za določen čas, do odprave posledic nesreče.

– večja prenova ali rušitev dosedanjega stanovanja, ki je v družbenem interesu; 

– hujša socialnozdravstvena stiska (na predlog centra za socialno delo).

27. člen

Upravičenost za izjemno dodelitev socialnega stanovanja v najem dokazuje prosilec s potrdili in mnenji pristojnih organov ali na podlagi splošno znanih dejstev.

28. člen

V primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na prednostni vrstni red ali se rešuje z izjemno dodelitvijo socialnega stanovanja odkloni ponujeno socialno stanovanje, direktor na predlog komisije izda sklep, s katerim ga izključi iz veljavnega prednostnega vrstnega reda. Izjemoma lahko udeleženec odkloni ponujeno stanovanje le enkrat in to z upravičenim razlogom o katerem presodi komisija.

VIII. ZAMENJAVA STANOVANJ

28. člen

Zamenjava stanovanj je praviloma vezana na zamenjavo socialnih stanovanj znotraj stanovanjskega sklada občine upoštevaje spremenjene potrebe najemnikov stanovanj in njihove interese, lahko pa se odobri tudi zamenjava z drugimi najemnimi stanovanji, pri katerih je lastnik podjetje, ustanova, druga pravna oseba ali posameznik, če je to v interesu občine, zaradi ustreznega reševanja prosilcev – upravičencev iz prednostne liste ali drugih občanov, ki v stanovanjih že stanujejo. 

Dejanska zamenjava in podpis najemnih pogodb mora biti opravljena najkasneje v 60 dneh od sklepa upravnega odbora.

IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

30. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

31. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati vsi pravilniki o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini Murska Sobota.

Št. 362-10/96

Murska Sobota, dne 17. december 1996.

20. člen

13. llen

POJASNILA ZA IZVAJANJE PRAVILNIKA TER ZA TOČKOVANJE STANOVANJSKIH, GMOTNIH IN SOCIALNO-ZDRAVSTVENIH RAZMER 

K 2. členu: 

Za upravičenost do pridobitve socialnega stanovanja v najem se po 100. členu stanovanjskega zakona in 26. členu zakona o socialnem varstvu odstotki računajo od povprečne bruto plače v državi in to za obdobje zadnjega trimesečja pred razpisom. 

K 3. členu: 

Pri ugotavljanju cenzusa za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem in pri opredelitvi primernih stanovanjskih površin se upošteva tudi ožjega družinskega člana prosilca – tujca, če ima dovoljenje za stalno bivanje skladno z zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91). 

K 5. členu: 

Stanovanjski status 

Udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja – točkuje se, če udeleženec razpisa: 

– prebiva v prostorih za začasno bivanje (začasno prebivališče v materinskem domu, zavetišču, na gradbiščih, prostori v začasnih zgradbah in podobno), opredeljenih v 1. točki 3. člena stanovanjskega zakona 

– z družino prebiva v stavbah, zgrajenih za nastanitev posameznikov, opredeljenih v 2. točki 3. člena stanovanjskega zakona 

– sam ali z družino občasno prebiva v stavbah, vendar brez statusa najemnika, podnajemnika ali uporabnika stanovanja. 

Udeleženec razpisa stanuje v samskem domu – točkuje se, če ima udeleženec razpisa sklenjeno pogodbo o najemu prostora, zgrajenega za nastanitev posameznika. 

Udeleženec razpisa, ki je podnajemnik – točkuje se, če ima udeleženec razpisa dokazila o plačevanju podnajemnine ali najemnine kot za profitno stanovanje. 

Udeleženec razpisa stanuje pri starših ali sorodnikih – točkuje se, če udeleženec razpisa razpolaga z dokazilom, da stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču ali gospodinjski skupnosti). 

2. Kakovost bivanja 

Bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju ali baraki – točkuje se, če udeleženec razpisa: 

– biva v stanovanju, ki ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ovrednoteno z največ 110 točkami, 

– ki biva v objektu, predvidenem za rušenje ali potrebnim celovite rekonstrukcije. 

3. Stanovanjska površina 

Pri točkovanju se upoštevajo podatki o površini stanovanja iz sklenjene najemne oziroma podnajemne pogodbe ali zapisnika o točkovanju stanovanja. 

4. Neprimernost stanovanja – stanovanje brez posameznih delov oziroma souporaba posameznih delov stanovanja: 

– stanovanje brez kuhinje in stanovanje brez sanitarnih prostorov – točkuje se udeleženec razpisa, ki je brez kuhinje oziroma brez WC in kopalnice oziroma ima WC izven stanovanja 

– stanovanje s souporabo kuhinje in stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov – točkuje se le v primeru, ko uporabniki stanovanja niso družinski člani. 

5. Funkcionalnost stanovanja 

– stanovanje z grajenimi ovirami – točkuje se, če je udeleženec razpisa oziroma njegov družinski član trajno vezan na uporabo invalidskega vozička 

– stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča – točkuje se le v primeru, če je vhod neposredno v bivalne prostore. 

K 6. členu 

Število ožjih družinskih članov – točkuje se nosečnost, izkazana s potrdilom zdravnika. 

Družina z družinskim članom iz 6. člena stanovanjskega zakona, starim na d 65 let – točkuje se, če udeleženca razpisa veže dolžnost preživljanja ožjega družinskega člana, starega nad 65 let. 

K 7. členu 

Ločeno življenje – točkuje se le v primeru, da roditelj sam preživlja otroka, kar dokazuje z rojstnim listom oziroma s potrdilom, da je preživnina neizterljiva. 

K 8. členu 

Zdravstvene razmere 

Trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami – določilo velja v primerih, če gre za obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami oziroma obolenja, na katera slabe stanovanjske razmere neugodno vplivajo. Točke za več družinskih članov, pri katerih je ugotovljeno trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, se seštevajo. 

K 9. členu 

Mlada družina 

Kot starost 35 let se šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa. Kot mlada družina se upoštevajo vse družinske oblike (tudi družina le z enim roditeljem). 

Invalidnost 

Invalidnost se točkuje, kolikor ni zagotovljeno institucionalno varstvo: 

– družini, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težje ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno pri pristojni komisiji (izvid in mnenje specialistične pediatrične službe oziroma odločbo po pravilniku o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) 

– družini, katere prosilec ali odrasli družinski član je invalid (odločba centra za socialno delo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma zavoda za zaposlovanje) 

– družini, katere odrasli družinski član ima podaljšano roditeljsko pravico (odločba sodišča).