Na podlagi 111. člena v povezavi s 119.
členom Zakona o urejanju prostora
- ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica
(MUV, št. 8/03) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 9. redni
seji dne 12. 11. 2019 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA SL 17/1 V K.O.
SLIVNICA |
|
|
I.
Uvodni določbi |
|
1. člen |
(splošno) |
(1)
S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del
območja SL 17/1 v k.o. Slivnica« v nadaljevanju: OPPN. |
(2)
OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve
d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta
2016/OPPN-021. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1)
Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje
OPPN, umesti-tev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih
rešitev in pogojev glede priključevanja objek-tov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohra-njanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljav-nosti OPPN.
|
(2)
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. |
|
II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim
pro-storskim načrtom |
|
3. člen |
(načrtovane prostorske ureditve) |
(1)
Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novih objektov, na delu
območja z oznako prostorske enote SL 17/1, s podrobnejšo namensko rabo
območja centralnih dejavnosti (CU), osrednje območje urbanih naselij, ki
so namenjeni pretežno stavbam v javni rabi in večstano-vanjski gradnji v
Občini Hoče Slivnica. |
(2)
Predvidene ureditve obsegajo: |
·
gradnjo
novih objektov namenjenih dejavnostim po podrobnejši namenski rabi, z
vso po-trebno zunanjo ureditvijo, |
·
gradnjo
potrebne prometne infrastrukture, |
·
gradnjo
potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. |
(3)
V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. |
|
III.
Območje OPPN |
|
4. člen |
(območje
OPPN) |
(1)
Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti,
prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. |
(2)
Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom
parcelacije. |
(3)
Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom
obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini 705 – Slivnica :
392/24, 392/6, 392/7, 392/8, 392/9, 392/10, 392/11, 392/12, 392/13,
392/14, 392/15, 392/16, 392/17, 392/18, 392/19, 392/20, 392/21, 392/22,
392/23, del 392/25. |
(4)
Velikost območja OPPN je 37 731m2. |
|
IV.
Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor |
|
5. člen |
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) |
(1)
Območje leži v neposredni bližini obstoječega oskrbnega območja naselja
Slivnica, kjer so v neposredni bližini že obstoječi objekti namenjeni
trgovskim, oskrbnim, storitvenim, zdravstvenim, vzgojnim in podobnim
centralnim dejavnostim. |
(2)
Območje OPPN se razprostira vzdolž Polanske ceste, na njeni severni
strani, vse do Mari-borske ceste na vzhodu. V zahodnem delu območja OPPN
je predvidena gradnja doma starejših občanov Slivnica, proti vzhodu so
predvidene stavbe z oskrbovanimi stanovanji, medgeneracijski park in
parkirišče ob križišču Polanske in Mariborske ceste. |
|
6. člen |
(pogoji
in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter
objektov) |
(1)
Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora
SL 17/1, s podrob-nejšo namensko rabo osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU). |
(2)
Vrste dopustnih dejavnosti: |
·
bivanje,
poslovne dejavnosti, gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo,
trgovina, izobraže-vanje, kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, druge dejavnosti. |
(3)
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: |
·
vzdrževalna dela na objektih in napravah, |
·
prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in
povečanja zmogljivosti ob-stoječih objektov, |
·
odstranitev objektov, delna odstranitev objektov, |
·
rekonstrukcija objektov, |
·
novogradnja, |
·
gradnja
objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
·
urejanje
in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
·
spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti, |
·
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
·
postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov, |
·
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(3)
Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi
ter v okviru določil tega odloka: |
·
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, |
·
gradbeno
inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture (ceste), cevovodi,
komunika-cijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeno
inženirski objekti. |
·
nezahtevni in enostavni objekti: gostilne, restavracije, točilnice,
trgovske stavbe, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, gradbeni
posegi za opremo odprtih površin, nadstrešnice |
|
7. člen |
(pogoji
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) |
(1)
Območje se nahaja v neposredni bližini obstoječega oskrbnega območja
naselja Slivnica, kjer so v neposredni bližini že obstoječi objekti
namenjeni trgovskim, oskrbnim, storitvenim, zdrav-stvenim, vzgojnim in
podobnim centralnim dejavnostim. |
Območje
se razprostira vzdolž Polanske ceste, na njeni severni strani, vse do
Mariborske ceste na vzhodu. Na območje OPPN se načrtujeta dva nova
dovoza, prometna priključka, ki bosta omogo-čala prometno povezavo s
celotnim območje severno od Polanske ceste. |
(2)
Predvideno zazidavo in ureditev območja razdelimo v sklope: |
·
Dom
starejših občanov Slivnica |
·
Oskrbovana stanovanja |
·
Medgeneracijski športni park |
·
Parkirišče |
·
Pešpot |
|
Dom
starejših občanov Slivnica |
Dom je
lociran na skrajnem zahodu obravnavanega območja. Za dostop se uredi nov
prometni priključek na Polansko cesto ob zahodni meji območja in dovozna
cesta, preko katere bo zagotov-ljen dovoz do doma in naprej proti vzhodu
do objektov z oskrbovanimi stanovanji. Parkirišča so zagotovljena ob
dovozni cesti. |
Maksimalna etažnost stavbe je P+2. |
Dom
starejših občanov in oskrbovana stanovanja naj se načrtuje tako, da so
stanovanja dostopna z invalidskimi vozički ali, da jih je možno
enostavno tako preurediti. |
|
Oskrbovana stanovanja |
Vzhodno
od doma starejših občanov so locirane štiri stavbe z oskrbovanimi
stanovanji. |
Etažnost
stavb je P+2. |
Dovoz je
iz zahodne strani v podaljšku dovozne ceste doma starejših občanov.
Parkirišča so pred-videna ob dovozni cesti. |
Večnadstropni stanovanjski objekti se načrtujejo tako, da je vsako
nadstropje dosegljivo z dvigalom zadostne velikosti, da lahko sprejme
voziček prve pomoči. |
Območja
stanovanj se načrtujejo tako, da je omogočen lahek dostop do trgovin z
živili. |
|
Medgeneracijski športni park |
Zasnova
krajinske ureditve območja temelji na oblikovanju medgeneracijskega
športnega parka v območju, ki povezuje dom starostnikov, oskrbovana
stanovanja, vrtec, šolo, in predstavlja prostor medgeneracijskega
sodelovanja in integracije različnih skupin (otroci, mladina,
starostniki). |
V okviru
parka se uredi krožne sprehajalne poti in večnamenske utrjene površine
za postavitev otroških igral in športnih naprav na prostem. Naprave se
postavijo v skupine za različne starostne stopnje, pri čemer se prostor
med posameznimi skupinami naprav ne omejuje, temveč se omogo-ča
večfunkcionalnost in dobra prehodnost celotnega območja. Osrednje
igrišče z igrali in športnimi napravami se po obodu omeji z nizko
ograjo, med površinami posameznih funkcionalnih sklopov oz. ureditev pa
se zagotovi še neposreden prehod in dostop na urejene parkovne površine
in večjo travno ploskev v smeri parkirišča. |
V parku
naj se zasadijo predvsem užitne rastline, ki bodo obiskovalcem parka
(predvsem otrokom) nudile tako svež prigrizek ob igri kot tudi
prepoznavanje skoraj pozabljenih rastlin (murva, šmarna hrušica,
nešplja, skorš,...) ter spoznanje, da lahko ambient v parku ustvarimo
tudi z ne parkovnimi, užitnimi avtohtonimi rastlinami. Tudi pri ostalih
elementih v parku je smiselno dodati izobraževalni poudarek, npr. z
ureditvijo poti iz različnih, predvsem naravnih materialov, motorične
steze, naprav - glasbil, s katerimi se spoznava zvoke,.. |
Zelene
površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo
program odprtega pro-stora, kot je razvidno v grafični prilogi. |
Izbira
rastlinskih vrst, oprema otroških in športnih igrišč, izbira tlakov,
svetil, klopi in ostale urbane opreme se natančneje določi v projektni
dokumentaciji. |
Pri
oblikovanju, urejanju in vzdrževanju zelenih površin športnega parka se
upoštevajo naslednje usmeritve: |
·
ohranja
se obstoječi drevored, |
·
na
območju športnega parka se lahko uredijo otroška in športna igrišča,
prilagojena potre-bam otrok od 0-6 let, igrišča za starejše starostne
skupine, površina z napravami z sodobno urbano športno opremo za vse
generacije ter manjše površine za šport in prosti čas (balinišče, rusko
keglji-šče, šah na prostem…). Vsa igrišča je treba opremiti s
certificiranimi igrali, ki so primerna starostni stopnji otrok
posameznega funkcionalnega sklopa igrišča in izvesti z ustrezno varno
podlago ter upoštevanjem potrebnih varnostnih razdalj in dostopov na
igrala. |
Vsi
posegi v prostor, kot so glavni dostopi do vseh objektov, primarne peš
in kolesarske poti v zu-nanji ureditvi, parkirni prostori in ostale
ureditve morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so uporabni
za funkcionalno ovirane ljudi. |
Tratne
površine naj se členijo z drevesno vegetacijo. |
Medgeneracijski park naj se načrtuje tako, da bo med drugim prilagojen
tudi uporabi osebam z okvarami vida (da bo v parku omogočena njihova
orientacija). |
Pred
pričetkom gradnje medgeneracijskega parka je treba preveriti stopnjo
onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Stopnja onesnaženosti z nevarnimi
snovmi mora ustrezati drugi stopnji onesna-ženosti tal z nevarnimi
snovmi tako kot to določa predpis o merilih za ugotavljanje stopnje
obre-menjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. |
|
Parkirišče |
Na
skrajnem vzhodnem delu območja, ob križišču Mariborske in Polanske ceste
je predvidena ureditev parkirišča (98 PM), namenjenega uporabnikom
širšega okoliša. Dovoz na parkirišče se uredi preko priključka na
Polansko cesto. Parkirišče se izvede v kombinaciji z zelenim sistemom
nižjih grmovnic in travnatih površin. |
|
Peš pot |
Ob
Polanski cesti izven območja OPPN se nahaja obstoječi drevored platan,
ki je del kulturnega spomenika Slivnica pri Mariboru – Dvorec (EŠD 656).
Severno od drevoreda, v razdalji 8 m od krošnje dreves, je načrtovana
pešpot, ki poteka vzporedno ob Polanski cesti, z zahoda proti vzhodu in
se na vzhodni strani priključuje na pločnik in ureditev ob obstoječem
krožišču z Mariborsko cesto. Pešpot je dimenzije 2,50 m. Ureditev
pešpoti ne posega v območje širšega vplivnega pasu drevo-reda,
zagotovljen je zadosten odmik načrtovanih objektov in ureditev od
drevoreda. |
|
(3) V
kartografskem delu OPPN je prikazana zasnova, kjer so prikazane možne
tlorisne velikosti objektov. Prikazani so načelni tlorisi stavb, možna
je drugačna lega stavb, drugačnega tlorisa, obli-ke in velikosti, v
okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji,
določenimi v tem odloku, kar se natančno opredeli v projektni
dokumentaciji. Zarisano je območje pozidave, katerega tlorisi stavb ne
smejo presegati. Črte območja pozidave ni dovoljeno presegati, objekti
se je lahko dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so od nje odmaknjeni
v notranjost. Objekti lahko presegajo območje pozidave le s
funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis
gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice,
komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. V območju pozidave se
lahko predvidi več objektov, ki so ločeni ali med seboj povezani.
|
Glede na
zasnovo pozidave in stavb se zarisana parcelacija spremeni in prilagodi
zasnovi, oprede-ljeni v projektni dokumentaciji. |
(4)
Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno,
natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekte
so orientirani h glavnim dovoznim, internim dovoz-nim cestam. |
(5)
Dopustne so ravne strehe ali z nagibom. V primeru plitve dvokapnice mora
biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne kritine
so tudi kovinske brez svetlobnega refleksa ali ravna streha posuta z
drobnim prodom ali ozelenjena. Dopustne je izvedba zelene strehe. |
(6)
Oblikovanje objektov je v skladu s funkcionalnimi zahtevami objekta,
funkcijo in lego objekta v enoti. |
|
8. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1)
Parcelacija zemljišč, ki je določena v kartografskem delu list številka
5.1. Načrt parcelacije, je načelna, prilagodi se zazidalni zasnovi in
legi stavb, kar se natančneje opredeli v projektni doku-mentaciji. |
|
9. člen |
(pogoji
in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z
veljavnimi predpisi. |
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo območje pozidave, od
parcelne meje s so-sednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni
minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika so-sednje parcele.
Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na
parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške
parcele, na katero mejijo. |
(3)
Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti
načrtovani skladno osnovnemu objektu. |
(4)
Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega
trikotnika ali segati v ob-močje javnih prometnih in zelenih površin.
|
|
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objek-tov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
10. člen |
(skupne
določbe glede prometnega urejanja) |
(1)
Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine
morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim
odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi
vozili. |
(2)
Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati
prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. |
(3)
Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih
podlag in prostor-skih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem
načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene
rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v
|
projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. |
|
11. člen |
(prometno omrežje, parkiranje) |
(1)
Glavni dovoz do območja OPPN je preko obstoječe prometne infrastrukture.
Glavno pro-metnico dovoza predstavlja Polanska cesta na južni strani,
kjer sta na skrajni vzhodni in zahodni zgrajena nova priključka za
prometno dostopnost do območja OPPN. Za potrebe prometne do-stopnosti v
območju OPPN bo potrebno zgraditi nove dovozne ceste, z navezavo,
priključkoma na obstoječo Polansko cesto. |
(2)
Prometno omrežje območja OPPN sestavljajo izgradnja novih dovoznih cest,
s priključ-koma na Polansko cesto. Predvidene nove dovozne ceste se
izvedejo v minimalni širini 6,0 m z eno ali dvostranskimi pločniki
minimalne širine 1,60 m. |
(3)
Parkirne površine se zagotovijo na lastniški parceli z ureditvami v
okolici objekta. V skraj-nem vzhodnem delu območja, ob križišču
Mariborske in Polanske ceste je predvidena ureditev parkirišča (98 PM),
namenjenega uporabnikom širšega okoliša. Dovoz na parkirišče se uredi
preko priključka na Polansko cesto. Parkirišče se izvede v kombinaciji
z zelenim sistemom nižjih grmov-nic in travnatih površin. |
(4)
Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest za določeno
dejavnost, kar se natančneje določi v projektni dokumentaciji, ob bolj
natančnem podatku števila stanovanj in dejavnosti. Izrisana lokacija in
število parkirnih mest v kartografskem delu je načelen in se lahko
spremeni v projektni dokumentaciji. Na parceli morajo biti tudi vse
manipulativne površine za potrebe dejavnosti. |
(5)
Vzporedno s Polansko cesto in drevoredom se na minimalni oddaljenosti
8,0 m od osi dre-voreda, zgradi peš in kolesarska povezava širine
minimalno 2,5 m, ki se naveže na obstoječo pot v krožišču. |
|
12. člen |
(skupne
določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) |
(1)
Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno
omrežje. Podatki o ob-stoječi infrastrukturi so pridobljeni od
posameznih upravljavcev. |
(2)
Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke
o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam
upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. |
(3)
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju mnenj
posameznih upravljavcev in izdelanih strokovnih podlagah. Podrobnejše
rešitve se opredelijo v projektni doku-mentaciji ob upoštevanju mnenj in
pogojev upravljavcev. |
|
13. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1)
Za napajanje predvidenih objektov je potrebno izvesti širitev
vodovodnega omrežja, ki mora upoštevati tudi morebitno širitev območja.
Zgradi se nov cevovod DN150 v Polanski cesti z nave-zavo na obstoječi
cevovod DN 200 v Mariborski cesti. |
(2)
Za napajanje objektov in požarno zaščito se v dovoznih cestah izvede
ustrezno vodovodno omrežje DN 100 in priključki do posameznih
porabnikov. |
(3)
Za zagotavljanje požarne zaščite se na omrežju predvidi ustrezno število
hidrantov. |
|
14. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1)
Na območju OPPN ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. |
(2)
Celotno območje se nahaja v VVO III zalog pitne vode na Dravskem polju.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati določila odloka. Na
podlagi izdelanega geološko geotehničnega elaborata in podatkov o
globini podzemnih vod gradnja podzemnih etaž ni možna oz.dopustna.
Par-kirišča in manipulativne površine morajo biti vodotesne. |
(3)
Za odvod vseh vrst odpadnih vod iz območja se zgradi ločen sistem
kanalizacije. Odvodnja se uredi v skladu z izdelanimi strokovnimi
podlagami (Ureditev ločenega sistema odvodnjavanja odpadnih voda za del
območja SL 17/1, DK-PROTIM d.o.o., štev. proj. 22-19-09, september
2019). Predvidene so naslednje rešitve: |
·
Fekalne
odpadne vode se vodijo preko nove ustrezno dimenzionirane fekalne
kanalizacije in se navežejo na predvideno kanalizacijo za odvod fekalnih
vod naselja Radizel, ki bo potekala v Po-lanski cesti. Predvidena
kanalizacija je dimenzionirana tako, da lahko sprejme predvidene
odpa-dne vode. Končna dispozicija odpadnih vod je čistilna naprava. |
·
Meteorne
odpadne vode se zbirajo ločeno. Meteorne vode iz parkirišč, cest in
manipulativnih površin območja pozidave (zahodni del) se vodijo preko
ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj z vgrajenimi
koalescenčnimi filtri v lokalno ponikanje oz. ponikalno polje PP1,
mete-orne vode iz vzhodnega parkirišča se vodijo v ponikalno polje PP2.
Meteorne vode iz strešin se vodijo direktno v ponikalno polje.
Ponikalnice oz. ponikalna polja se izvedejo izven vpliva povoz-nih
površin in v skladu z geotehničnimi pogoji in pogoji strokovnih podlag. |
·
Celotno
omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu z mnenji in normativi
upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice. |
|
15. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Na območju OPPN se nahajajo obstoječi NN elektrovodi, ki se po potrebi
prestavijo oz. uskladijo s predvidenimi ureditvami. |
(2)
Napajanje objektov se izvede v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami
(Ureditev EE omrežja za del območja Sl17/1, Elektro Maribor, štev. proj.
227/19-SB, ulij 2019). Za napajanje predvidenega območja se zgradi nova
TP (TP Dom 2), ki se naveže v obstoječe EE omrežje preko SN 20kV
kablovoda do obstoječega daljnovoda. |
(3)
Od predvidene TP se do posameznih objektov zgradi ustrezno NN v skladu s
pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami. |
|
16. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Na celotnem območju OPPN se predvidi omrežje javne razsvetljave, ki se
naveže na pred-videno TP. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno
zakonodajo glede svetlobnega onesnaževa-nja. |
(2)
Razsvetljava cest in javnih površin, poslovnih stavb, ustanov, fasad,
naj se načrtuje tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih
prostorov, ne bo presegala mejnih vrednosti, ki so za tovrstne prostore
predpisane. |
|
17. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) |
(1)
V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča
priključitev. |
(2)
Priključna točka za predvideno zazidavo je v obstoječem KJ pri stavbi na
Mariborski cesti 2. |
(3)
Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi
ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo
se vstavijo ustrezni kablovodi. |
(4)
Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji
posameznega upravljavca. |
|
18. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1)
Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. |
(2)
Priključitev na plinovodno omrežje je možna z gradnjo novega plinovoda
in navezavo na plinovod v naselju Slivnica, v Mariborski cesti.
Priključni plinovod se izvede v Polanski cesti. Do posameznih objektov
se zgradijo ustrezni priključki in merilna mesta v skladu s pogoji
upravljavca. |
|
19. člen |
(ogrevanje in hlajenje) |
(1)
Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno. |
(2)
Dopustna je uporaba zemeljskega plina ali obnovljivih virov - biomase in
toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne
(solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde)
energije. |
(3) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda
(geosonda) je po-trebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja,
ki jih izda Direkcija RS za vode. |
(4) Pri
vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj
onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni
plin). |
|
20. člen |
(posegi
in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske
javne infrastrukture) |
(1)
Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v
skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo
priključevanja predvidene soseske na GJI. |
|
VI.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
21. člen |
(kulturna dediščina) |
(1)
Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. |
(2)
Ureditve in rešitve upoštevajo zadosten odmik načrtovanih prostorskih
ureditev od drevore-da, ki je del kulturnega spomenika Slivnica pri
Mariboru – Dvorec (EŠD 656) in se nahaja na ob-močju vplivov novih
posegov. |
(3)
Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: |
·
v
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemelj-skih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zem-ljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi; |
·
ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki
najdite-lja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
|
VII.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave |
|
22. člen |
(varstvo
pred onesnaženjem zraka) |
(1)
Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji
onesnaženosti zaradi žveplo-vega dioksida, dušikovih oksidov, delcev
svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zuna-njem zraku, se
območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. |
(2)
Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je
potrebno upošte-vati veljavne predpise. |
(3)
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
·
vlaženje
materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem
vremenu; |
·
preprečevanje raznosa materiala z gradbišč; |
·
čiščenje
vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; |
·
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
(5)
Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj
onesnažujejo zrak (alterna-tivni viri, zemeljski plin, utekočinjen
naftni plin). |
|
23. člen |
(podnebne spremembe) |
(1)
Obvladovanje visokih temperatur |
Ukrepi
na nivoju stanovanjskih območij: |
·
Mreža
zelenih koridorjev, manjših odprtih površin, obcestnih dreves ter
zelenih streh in sten, ki imajo učinek evaporativnega hlajenja in nudijo
senco hišam; |
·
Načrtovanje ribnikov, javnih kopališč in privatnih bazenov za kopanje,
fontan; |
·
Orientacija stavb in ulic na način, da zmanjšujejo akumulacijo sončne
toplote in omogočajo boljšo prevetrenost tudi z lahnim vetrom; |
·
Načrtovanje »hladnih materialov« za utrjevanje cest in velikih
parkirišč, da se poveča reflek-sija sončnih žarkov (treba pa je
upoštevati problem bleščanja) ali načrtovanje materialov, ki pove-čajo
permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi
evaporacije; |
·
Načrtovanje mreže »hladnih« streh iz svetlo obarvanih materialov, ki
zmanjšujejo akumulacijo sončne toplote in zmanjšujejo potrebo po
dodatnem mehanskem hlajenju. |
Ukrepi
na nivoju stavb: |
·
Zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo
akumulacijo sončne toplo-te; |
·
Načrtovanje uporabe materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote
vključno z uporabo »hla-dnih« gradbenih materialov ter zelenih streh in
zelenih sten; |
·
Načrtovanje inovativne uporabe vode za hlajenje vključno z uporabo talne
in površinske vode; |
·
Načrtovanje mehanskega hlajenja vključno s toplotnimi izmenjevalci in
klasičnimi klima napra-vami. |
(2)
Drugi splošni ukrepi: |
·
Na vseh
javnih površinah predvsem pa na območjih centralnih dejavnosti,
zelenicah, parkih in površinah namenjenih športu in rekreaciji, se
načrtujejo pitniki. |
|
24. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje sodi v VI. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno
vse ukrepe, da za-konsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri
posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po
potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. |
(2)
Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se
upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Pri izgradnji stavb
naj se morebitna postavitev toplotnih črpalk ali prezračevalnih naprav
uredi na način, da delovanje teh naprav ne bo moteče v soseski. V mirnem
okolju je lahko delovanje omenjenih naprav še posebej v nočnem času
izjemno moteče. |
|
25. člen |
(vodni
režim in stanje voda) |
(1)
Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO – 3. režim)
državnega pome-na, zato je potrebno dosledno upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnega predpisa oz. Odloka. |
(2)
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. in 37. čl.
ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba
brežine Razbremenilnika Polanskega potoka, 5,0 m pri vodotokih 2. reda.
Pas prio-balnega zemljišča v območju ureditve je ustrezno kotiran. |
(3)
Izdelano je bilo geološko geomehansko poročilo (Geološko-geomehansko
poročilo, Gprocom d.o.o., št. poročila 2068/2019, september 2019), ki ga
je potrebno dosledno upoštevati pri nadalj-njem načrtovanju in pripravi
projektne dokumentacije. Iz ugotovljenih razmer se ocenjuje, da je
iz-vedba lokalnega ponikanja meteornih voda možna z gradnjo ponikovalnih
polj izven vplivnega ob-močja objektov. Prav tako gradnja podzemnih etaž
ni možna oz.dopustna, zaradi podzemnih voda. Vsa zemeljska dela, ki se
bodo izvajala za potrebe ureditve OPPN, se morajo izvajati pod stalnim
nadzorom geomehanika. |
(4)
Nulto koto načrtovanih objektov, način in globino temeljenja je potrebno
definirati v skladu z iz-delanim geološko-geomehanskim poročilom. |
(5)Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne
odpadne vode morajo biti obvez-no priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne
vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti
zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo. |
(6)
Meteorne odpadne vode se zbirajo ločeno. Meteorne vode iz parkirišč,
cest in manipulativ-nih površin zahodnega dela območja se vodijo preko
ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovil-cev olj v lokalno
ponikanje. Meteorne vode iz vzhodnega parkirišča se vodijo ločeno v
lokalno poni-kanje. Meteorne vode iz strešin se lokalno ponikajo, lahko
se tudi zbirajo v zadrževalnikih in se upo-rabijo za zalivanje zelenih
površin. Ponikalnice oz. ponikalna polja se izvedejo izven vpliva
povoznih površin in v skladu z geotehničnimi pogoji. |
(7)
Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu
z veljavnimi predpisi dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode.
Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost
vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, če je med
grad-njo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je v
skladu z veljavno uredbo za to treba pridobiti mnenje v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja oziroma vodno soglasje, če grad-benega
dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba
pridobiti. Zaradi visoke podtalnice gradnja podzemnih etaž ni možna. |
(8)
Obravnavano območje se nahaja na samem robu erozijsko ogroženega
območja, zato bo treba v času gradnje zagotoviti, da se ne poslabšajo
erozijske razmere območja. |
(9) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda
(geosonda) je po-trebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja,
ki jih izda Direkcija RS za vode. |
|
26. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Na območju OPPN se nahaja ekološko pomembno območje - Pohorje. V
neposredni bližini pa natura 2000 – Pohorje. |
(2)
Zaradi lokacije, lastnosti in obsega predvidenih posegov, ureditev ne bo
imela vpliva na ohranjanje ugodnega stanja habitatov zavarovanih vrst,
zaradi katerih je bilo določeno območje EPO Pohorje. |
|
27. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
|
(2)
Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili
veljavne zakonoda-je, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in
posebnimi odpadki. |
|
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
28. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in
visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju
OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. |
(2)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni
pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v
tem območju srednje. |
(3)
Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti
načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: |
·
nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
·
nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
·
nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in |
·
nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
29. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega
okolja sred-nje velika. |
(2)
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako: |
·
da je ob
požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti
in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, |
·
da je ob
požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop
gasilcem, |
·
da imajo
zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je
onemogočeno širjenje požara po stavbah, |
·
da se
zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna
protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte. |
(3) Voda
potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim
omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost
hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. |
(4)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih,
manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični
elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoz-nost tipičnim
vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne
konstrukcije. |
|
IX.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje podrobnega načrta |
|
30. člen |
(etapnost gradnje) |
(1)
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne.
Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s
prometno, komunalno in energetsko infrastruk-turno ureditvijo in
priključki ter zunanjimi ureditvami. |
|
X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
31. člen |
(skupne
določbe glede dopustnih odstopanj) |
(1)
Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, energetskih, tehnolo-ških, geoloških,
hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne
smejo biti v nas-protju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
(3)
V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov
in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov,
prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami
tega odloka. |
|
32. člen |
(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije) |
(1)
Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano
v 7. členu odloka. |
(3)
Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne
opreme (klime, pre-zračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji,
sončne elektrarne, fotovoltaika…). |
(4)
Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali
manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija
znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejav-nosti.
Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v
skladu z dovoljenimi od-stopanji. |
|
33. člen |
(odstopanja glede prometne ureditve) |
(1)
Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in
ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Natančno število parkirnih mest
se določi v projektni dokumentaciji v odvi-snosti od števila stanovanj,
sob ipd., ob upoštevanju normativov za posamezne dejavnosti. |
(2)
Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni
dokumentaciji. |
|
34. člen |
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) |
(1)
Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase
posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN,
upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi
kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne
tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. |
XI.
Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev |
|
35. člen |
(pogoji
za vzdrževalna in druga dela) |
(1)
Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo
enaki pogoji za obliko-vanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se
morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z
oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. |
(2)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa odstraniti provizorije in od-večni gradbeni
material in urediti okolico. |
|
36. člen |
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) |
(1)
Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora
investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture. |
|
37. člen |
(obveznost v času gradnje) |
(1)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
·
pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
·
zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih
(temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.), |
·
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč, |
·
promet v
času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala, |
·
sprotno
kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
·
skladno
z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posle-dice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
·
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
·
v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesna-ženja tal, vode in zraka pri transportu,
skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, |
·
v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
·
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
·
sanirati
oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe
v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
(2)
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za
načrtovanje pristojnih nosil-cev urejanja prostora, na podlagi
gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
XII.
Končne določbe |
|
38. člen |
(vpogled
v OPPN) |
(1)
OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in
analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur
občinske uprave. |
(2)
V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz
analogne oblike podrobnega načrta. |
|
39. člen |
(pričetek veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 03201-15/2019 |
Datum:
12.11.2019 |
|
|
Občina
Hoče-Slivnica |
|
dr. Marko Soršak, župan |
|