|
Na podlagi 24., 27.,
29., 31., 33., 43. in 73. člena
Zakona
o urejanju prostora ( Ur. l. RS št. 110/02, 08/03 – popravek in
58/03-ZZK-1 ), 31. člena
Statuta Občine Komenda ( Ur. l. RS št. 37/99, 83/99 in Uradne objave
Glasila Občine Komenda št. 01/01) in dne 24. 04. 2006 sprejetega
Programa priprave lokacijskega načrta KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE
(Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 06/06) je Občinski svet Občine
Komenda na svoji 7. seji dne 28. 06. 2007 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA |
|
|
KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
( predmet in podlaga za lokacijski
načrt ) |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju
Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Kamnik, 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za
obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Komenda – v nadaljevanju:
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Komenda
(Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 12/03, 04/04 in 06/04),
sprejme lokacijski načrt območja KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE – v
nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt. Lokacijski načrt je izdelal UB,
Urbanistični biro, družba za urejanje okolja, d. o. o., iz Kamnika pod
številko projekta 07/2006 v oktobru 2006 in ga dopolnil v maju 2007.
Skladno odločbi MOP RS št. 35409-114/2006 z dne 07. 06. 2006 v postopku
priprave lokacijskega načrta ni potrebno izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje. |
|
|
2. člen |
|
|
( vsebina in namen lokacijskega načrta
) |
|
|
Lokacijski načrt določa urbanistične in
krajinske rešitve načrtovane prostorske ureditve športnega središča z
obstoječim hipodromom, lokacijske in tehnične pogoje ter usmeritve za
projektiranje in gradnjo objektov in zunanjih površin ter druge pogoje,
zahteve in ukrepe za izvedbo načrtovanih rešitev. |
|
|
3. člen |
|
|
( sestava lokacijskega načrta ) |
|
|
Lokacijski načrt sestavlja besedilo in
kartografski del. |
|
|
|
|
|
(A) Besedilo sestavljajo: |
|
|
|
|
|
I. Splošne določbe. |
|
|
II. Opis območja KO5 hipodrom / športno
središče: |
|
|
(1)
opis prostorske ureditve, |
|
|
(2)
ureditveno območje. |
|
|
III. Umestitev prostorske ureditve: |
|
|
(1)
opis vplivov in povezav s
sosednjimi območji, |
|
|
(2)
namembnost območja
lokacijskega načrta, |
|
|
(3)
opis rešitev načrtovanih
objektov in površin. |
|
|
IV. Lokacijski pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo: |
|
|
(1)
usmeritve za urbanistično
oblikovanje, |
|
|
(2)
usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje, |
|
|
(3)
usmeritve za krajinsko
oblikovanje. |
|
|
V. Zasnova gospodarske infrastrukture: |
|
|
(1)
prometno priključevanje
območja (navezava na center Komende in Goro), |
|
|
(2)
prometno urejanje znotraj
območja, |
|
|
(3)
splošna merila in pogoji
komunalnega urejanja, |
|
|
(4)
odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
(5)
oskrba s pitno vodo in
hidrantno omrežje, |
|
|
(6)
oskrba s plinom, |
|
|
(7)
oskrba z električno
energijo, |
|
|
(8)
telekomunikacijsko
omrežje in omrežje zvez, |
|
|
(9)
ravnanje z odpadki in
njihovo odlaganje, |
|
|
(10) roki za infrastrukturno
opremljanje. |
|
|
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno
rabo naravnih dobrin: |
|
|
(1)
splošni pogoji varovanja
okolja, |
|
|
(2)
tla, |
|
|
(3)
rešitve in ukrepi za
varstvo drevesne vegetacije, |
|
|
(4)
ukrepi za zaščito voda, |
|
|
(5)
varovanje naravnih
vrednot, |
|
|
(6)
varovanje kulturne
dediščine, |
|
|
(7)
varstvo pred hrupom, |
|
|
(8)
varstvo zraka. |
|
|
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
|
|
(1)
varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom. |
|
|
VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji
za izvajanje lokacijskega načrta: |
|
|
(1)
etapnost izvedbe, |
|
|
(2)
splošne obveznosti v času
gradnje, monitoring in organizacija gradbišča, |
|
|
(3)
razmejitev financiranja
prostorske ureditve, |
|
|
(4)
dovoljena odstopanja. |
|
|
IX. Posegi izven območja lokacijskega
načrta: |
|
|
(1)
promet, |
|
|
(2)
komunalna in energetska
infrastruktura. |
|
|
X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu. |
|
|
XI. Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta. |
|
|
XII. Končne določbe. |
|
|
|
|
|
(B) Kartografski del sestavljajo načrti
namenske rabe prostora, ureditvenega območja z načrtom parcelacije in
umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s
sosednjimi območji in sicer podrobneje: |
|
|
|
|
|
1. Načrt namenske rabe prostora: |
|
|
|
|
|
1/1 |
Izsek iz kartografskega dela
dolgoročnega plana |
M 1:5000 |
1/2 |
Programska zasnova območja
|
M 1:2000 |
1/3 |
Kopija načrta parcel |
M 1:2000 |
1/4 |
Geodetski načrt |
M 1:1000 |
1/5 |
Lega prostorske ureditve v
širšem območju (ortofoto) |
M 1:2000 |
|
|
|
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije: |
|
|
|
|
|
2/1 |
Ureditveno območje s prikazom
površin načrtovanih trajnih in začasnih objektov |
M 1:1000 |
2/2 |
Grafični prikaz vplivnega
območja na posameznih parcelah |
M 1:1000 |
2/3 |
Ureditveno območje z mejo in
lego v širšem območju
( pregledna topografska karta ) |
M 1:2000 |
2/4 |
Načrt parcelacije |
M 1:1000 |
|
|
|
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji: |
|
|
|
|
|
3/1 |
Razporeditev javnih in skupnih
površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo |
M 1:1000 |
3/2 |
Lega objektov na zemljiščih |
M 1:1000 |
3/3 |
Tehnični pogoji in usmeritve za
projektiranje |
M 1:1000 |
3/4 |
Regulacijski elementi in lege
objektov na zemljišču |
M 1:1000 |
3/5 |
Vplivi načrtovane prostorske
ureditve na urbane in krajinske strukture in povezave s
sosednjimi območji |
M 1:2000 |
3/6 |
Zasnova projektnih rešitev
prometne infrastrukture |
M 1:1000 |
3/7 |
Situacija komunalnih vodov |
M 1:1000 |
3/8 |
Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, ohranjanje narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
M 1:1000 |
3/9 |
Etapnost izvedbe |
M 1:1000 |
(B) Kartografski del sestavljajo načrti namenske rabe prostora,
ureditvenega območja z načrtom parcelacije in umestitve
načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s
sosednjimi območji, in sicer podrobneje: |
|
Načrt namenske rabe prostora: |
|
1/4 |
Geodetski načrt |
M 1:1000 |
|
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije: |
2/1 |
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
M 1:1000 |
2/2 |
Načrt parcelacije |
M 1:1000 |
|
|
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom
vplivov in povezav s sosednjimi območji: |
3/1 |
Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo
funkcionalno in oblikovno zasnovo |
M 1:1000 |
3/2 |
Lega objektov na zemljiščih (ureditvena situacija) |
M 1:1000 |
3/3 |
Vplivi načrtovane prostorske ureditve na urbane in
krajinske strukture in povezave s sosednjimi območji |
M 1:5000 |
3/4 |
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture |
M 1:1000 |
3/5 |
Situacija komunalnih vodov |
M 1:1000 |
3/6 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom ter prikaz omilitvenih ukrepov |
M 1:1000 |
|
|
|
|
|
|
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
( opis prostorske ureditve ) |
|
|
Z lokacijskim načrtom se določajo
merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma stavbe konjeniškega
kluba, večnamenskega objekta tribun ob nogometnem stadionu, premostitev
vodotokov ter gradnjo in prenovo športnih objektov, parkovnih ureditev,
prometnic in parkirišč. |
|
|
Območje se nahaja neposredno ob centru
naselja Komenda in se razteza proti vzhodu vse do Knežjega potoka. |
|
|
5. člen |
|
|
( ureditveno območje ) |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta
s svojimi petimi generalnimi funkcionalnimi celotami dejavnosti obsega
parcelne številke oz. dele parcelnih številk, vse k. o. Kaplja vas, ki
so razvidne iz kartografskega dela lokacijskega načrta, načrti št. 1/4 (
Geodetski načrt – Geodetski biro Apolonij, d. o. o., junij 2006 ), 2/1 (
Ureditveno območje s prikazom površin načrtovanih trajnih in začasnih
objektov ) in 2/3 ( Ureditveno območje z mejo in lego v širšem območju
). |
|
|
Površina novo načrtovanih ureditev
območja KO Hipodrom / Športno središče znaša 12,60 hektara. |
|
|
Območje, ki je predmet urejanja s tem
lokacijskim načrtom, je z zahodnim robom prislonjeno ob sam center
Komende, s treh strani ga omejuje strnjena stanovanjska pozidava, na
vzhodu pa se odpira na komplekse kvalitetnih kmetijskih površin. |
|
|
III. UMESTITEV PROSTORSKE
UREDITVE |
|
|
6. člen |
|
|
( opis vplivov in povezav s sosednjimi
območji ) |
|
|
Načrtovana prostorska ureditev pretežno
športnih, parkovnih, rekreativnih in prometnih programov je vpeta v
širši kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na
sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje povzroča določene, za
bivanje in delo nebistvene vplive na sosednja območja. Lega v širšem
območju določa urbanistični koncept, ki omogoča blage prehode dejavnosti
športa preko zelenih večnamenskih površin v obstoječe robne stavbne,
kmetijske in obvodne površine. |
|
|
|
|
|
Izven ureditvenega območja lokacijskega
načrta, opredeljenega v predhodnem členu tega odloka, se s tem odlokom
ureja tudi območja novogradenj prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture za potrebe funkcioniranja območja KO5.
Za zagotovitev komunalne opremljenosti je potrebno območje urejanja
priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja
izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v
kartografskem delu lokacijskega načrta. V ureditveno območje je vključen
tudi del garažne kleti ( Fe PI2/3 ) sosednjega večstanovanjskega
objekta. |
|
|
|
|
|
Poleg navedenih zemljišč je v območje
posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno dodati ali
izvzeti tudi druge parcelne številke, če se v postopku priprave
projektne dokumentacije komunalne infrastrukture na podlagi strokovno
preverjenih rešitev izkaže to za potrebno. |
|
|
7. člen |
|
|
( namembnost območja lokacijskega
načrta ) |
|
|
Ureditveno območje z oznako KO5
Hipodrom / Športno središče je kot že oznaka pove, namenjeno zagotovitvi
zadostnih površin za šport in rekreacijo na prostem, deloma tudi v obeh
stavbah v območju, za zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet,
upoštevajoč potrebe tudi javnih ustanov ob robu območja ter nenazadnje
organizacij prometnih površin, ki omogočajo kvaliteten dostop v in preko
območja urejanja. |
|
|
Površine znotraj območja so v skladu s
pretežno dejavnostjo razdeljene na pet funkcionalnih celot, ki se
programsko dele na posamezne funkcionalne enote. Osrednji dve sta
funkcionalni celoti FCHI in FCŠP: prva združuje programe hipodroma ter
vzreje in vadbe konj, druga pa športne programe iger z žogo ter v
zaprtem delu servisne in pomožne prostore ter površine vodnih športov.
Nanju se navezujejo programi funkcionalne celote FCRV, rekreacije in
parkovnih ureditev ob vodotoku. Vse zgoraj opredeljene celote povezuje
celota FCPI prometne infrastrukture, preko območja pa potekata tudi dva
potoka, ki sta opredeljena v funkcionalni celoti FCVD. |
|
|
8. člen |
|
|
( opis načrtovanih rešitev objektov in
površin ) |
|
|
Zasnova razvoja športnega središča s
hipodromom sledi planskim usmeritvam občine in je hkrati v celoti
usklajena tudi s konceptom strategije prostorskega razvoja občine
Komenda. Koncept upošteva obstoječe danosti hipodroma, ki ga ohranja in
mu omogoča sanacijo, nanj pa na vzhodu preko načrtovane brvi navezuje
funkcionalne površine konjeniškega kluba z objektom hlevov, izpustom za
konje ter pripadajoči del površin mirujočega prometa. V podaljšku je
organiziran športni fokus celotne urbanistične zasnove Komende z
nogometnim igriščem, atletsko stezo ter več igrišči za preostale igre z
žogo. Med obsežnimi parkirnimi površinami, ki dele športno središče
od kompleksa hipodroma in centralnim nogometnim igriščem, je lociran vzdolžno poudarjen večnamenski objekt, ki prvenstveno, v delu obrnjenem proti vzhodu, služi tribunam ob nogometnem igrišču, v preostalem delu volumna pa združuje prostore garderob, sanitarij ostalih pomožnih prostorov ter deloma lokalov in pisarn, v južnem delu pa je namenjen zimskemu bazenu z wellness centrom. |
|
|
Preko območja potekata dve ključni prometnici: prva primarna ob Knežjem potoku napaja parkirne površine s severa in juga, druga prečna pa predstavlja poudarjeno peš povezavo centra Komende s šolo in domom starejših.
Osrednjo pozicijo zaseda nogometno igrišče z atletsko stezo in
večnamensko stavbo tribun, umeščeno ob jugozahodni del igrišča;
stavba je namenjena združevanju prostorov garderob, sanitarij,
klubskih in spremljajočih prostorov, deloma lahko tudi lokalom
in pisarnam. Ob stavbi so na severni strani štiri odbojkarska
igrišča z manjšim pomožnim objektom, na južni pa južni sklop
parkirnih površin, preko katerih je omogočen dovoz osebnih in
intervencijskih vozil do stavbe oz. zahodno ob njej tudi
tranzitni povezavi, ki povezuje oba dela območja. Severovzhodno
ob nogometnem igrišču so nanizane programsko kompatibilne
površine za športne dejavnosti z večnamensko ploščadjo, ob njih
severneje pa severovzhodni sklop površin namenjenih mirujočemu
prometu. |
Preko območja potekata dve ključni prometnici; prva ob Knežjem
potoku povezuje parkirne površine južnega in severovzhodnega
dela območja, obenem pa predstavlja peš povezavo naselja Gora z
območjem družbenih dejavnosti južneje; druga prečna pa
predstavlja povezavo tako peš prometa kot motornega prometa
centra Komende s šolo in območjem drugih družbenih dejavnosti. |
Južno od slednje se ob
vodotoku načrtujejo pešpoti in sprehajalne poti v naravnem zelenem
okolju. |
|
|
Podrobnejši prikazi so predstavljeni na
ustreznih načrtih kartografskega dela. |
|
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN
USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
|
9. člen |
|
|
( usmeritve za urbanistično oblikovanje
) |
|
|
Programi lokacijskega načrta se
umeščajo v do sedaj urbanistično še ne artikuliran prostor, zato koncept
sledi nadaljevanju iztekov in povezav robnih programov ob območju
obravnave. Določa se poudarjena prometna povezava vzhod – zahod z
radialno umeščeno prometnico med centrom naselja in načrtovanim domom
starejših, ki je namenjena pretežno
tako motornemu prometu kot
peš povezavi družbenih programov
obeh fokusov urbanistične zasnove naselja, to je upravnih in sakralnih
funkcij na zahodu z osnovnošolskimi in domom starejših. Nanjo se s
severa navezujejo športno rekreativni programi na prostem, z juga pa
sprehajalne poti ob vodotoku. Večjih urbanističnih akcentov, razen
večnamenskega objekta tribun, se v prostoru ne določa. |
|
|
10. člen |
|
|
( usmeritve za arhitektonsko
oblikovanje ) |
|
|
Odlok o lokacijskem načrtu poleg
urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb in
igrišč. |
|
|
|
|
|
(1) Stavbi v območju sta dve:
večnamenski objekt tribun ob nogometnem igrišču
z možnostjo postavitve pomožnega objekta na njegovi zahodni strani
ter objekt konjeniškega
kluba na površinah ob hipodromu, dodatno pa se pod prometnico v FePi2/3
dopušča možnost zaokrožitve kletne etaže stanovanjskega kompleksa centra
Komende. |
|
|
|
|
|
(1a) Večnamenski objekt tribun je
tlorisnih dimenzij 20,0 m × 166,0 m
21,0m x 40,0 m z višino, prilagojeno standardnim
višinam pokritih tribun ob igrišču. Oblikovan je enotno, sodobno, z
zaključenimi stranskimi stranicami, ki nakazujejo maso objekta ter z
načeloma ravno streho v minimalnem naklonu v smeri parkirišč.
Pomožni objekt ob objektu tribun je tlorisnih dimenzij 6,0 m × 6,0 m. |
|
|
|
|
|
(1b) Objekt konjeniškega kluba se v
oblikovnem smislu prilagaja večnamenskemu objektu tribun, je tlorisnih
dimenzij 12,0 m × 37,0 m osnovnega dela objekta z možnostjo izvedbe
pravokotnega aneksa na jugu, kleti in prvega nadstropja oz. mansarde. |
|
|
|
|
|
(2) Urejanje igrišč sledi grafičnim
prikazom kartografskega dela lokacijskega načrta s tem, da se določa
oblikovno enotno oblikovanje ograj, urbane opreme ob igriščih in svetil
javne razsvetljave, z izjemo reflektorskih stolpov ob centralnem
nogometnem igrišču. |
|
|
|
|
|
(3) Usklajenost projektne dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili usmeritev za oblikovanje
iz tega odloka potrdi pripravljavec pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
|
|
(4) Znotraj območja se dovoljuje postavitve urbane opreme, objektov za
oglaševanje, spominskih obeležij, ipd. |
|
|
11. člen |
|
|
( usmeritve za krajinsko oblikovanje ) |
|
|
Lega območja narekuje, da se
krajinskemu oblikovanju posveča posebna pozornost. Ker preko območja
potekata dva vodotoka, se ob njiju ohranja pas avtohtonega obvodnega
zelenja, oziroma se v delih, kjer je to zaradi načrtovalskih posegov to
potrebno, po zaključku del avtohtona vegetacija ustrezno sanira. Vzdolž
vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle
linijske drevesne vegetacije. Ob robovih športnih programov se določajo
urejene zelenice, ki se glede na programe ob njih zatrave in redno
vzdržujejo oz. se zasade z grmičevjem. Robna funkcionalna enota Fe ŠP2/1 se glede na svojo lego programsko in oblikovno ureja v skladu s konceptom doma starejših, ki je načrtovan južno, neposredno ob funkcionalni enoti. |
|
|
Posebni ukrepi varstva narave v skladu
s smernicami pristojnega zavoda za varstvo narave niso potrebni. |
|
|
V. ZASNOVA GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE |
|
|
12. člen |
|
|
( prometno priključevanje območja –
navezava na center Komende in Goro |
|
|
ter prometno urejanje znotraj območja
) |
|
|
Območje leži na stičišču več prometnic,
ki jih s svojimi programi še dodatno osmišlja. Določa se izvedba
primarne peš
in pogojno vozne povezovalne prometnice ob Knežjem potoku, ki omogoča dostop
iz smeri naselja Gora in iz smeri šole. Na njej se na odseku ob športnem
igrišču določa postavitev ustrezno nameščenih talnih ovir oz. fizične
zapore tranzitnega prometa z možnostjo prevoza intervencijskih vozil
ter v času prireditev pod posebnim režimom tudi osebnih vozil. .
Nadalje se določa izvedba sekundarne prometnice z ločeno pešpotjo ob
njej, ki se na zahodu preko mostu navezuje na rekonstruirano prometnico
ob hipodromu, na jugu pa pravokotno na primarno prometnico. Na
severovzhodu se kot dovozna prometnica na centralne parkirne površine
določa terciarna cesta. Vse prometnice so opremljene s pločniki za
pešce, ustreznim odvodnjavanjem ter prometno signalizacijo. |
|
|
V funkcionalni celoti FC RV prepleta
rekreacije ob vodotoku je določen sistem urejenih sprehajalnih poti, ki
površinam ob vodotoku dajejo dodatno dvonamensko rabo.
Opcijsko se del FC RV, konkretno Fe RV 1/1 lahko nameni tudi izvedbi
parkirišč oz. manipulativnim površinam za potrebe sejma Mirujoči promet v
območju je organiziran na dveh večjih površinah. Prva, na kateri je
načrtovana glavnina parkirnih mest, se kot osrednja parkirna površina
nahaja
na jugu območja urejanja,
neposredno ob objektu tribun in je namenjena tako programom športnega
dela na vzhodu kot dejavnosti hipodroma. Druga, ki omogoča sekundarno parkiranje vozilom, leži ob južnem vstopu v območje in služi ob večjih dogodkih tudi aktivnostim šole oz. doma starejših.
Druga, ki omogoča sekundarno parkiranje vozilom, leži ob vzhodnem vstopu
v območje. |
|
|
13. člen |
|
|
( splošna merila in pogoji komunalnega
urejanja ) |
|
|
Komunalne ureditve se morajo izvajati
na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove
upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur. |
|
|
V projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji
nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med
infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na
obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi
izven območja urejanja ( vplivno območje za infrastrukturo ), potrebni
za opremljanje območja urejanja. |
|
|
Vse sekundarno razvodno omrežje mora
biti medsebojno usklajeno, izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in
speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je
treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v
kabelsko kanalizacijo. |
|
|
Načrtovana komunalna oprema gradbenih
parcel obeh stavb v območju obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in
požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno
razsvetljavo, telefon in plin. |
|
|
Obe stavbi je potrebno obvezno
priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse gradbene parcele
pa morajo imeti priključek na javno cesto. |
|
|
14. člen |
|
|
( odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda ) |
|
|
Za odvodnjavanje območja hipodroma /
športnega središča se določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz
vseh objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni
kanal. |
|
|
Za odvodnjavanje meteorne vode se
zgradi meteorna kanalizacija. Meteorno vodo je potrebno odpeljati v
odprte odvodnike obeh vodotokov oz. se jo ponika. Vodo s streh, vozišč
in hodnikov za pešce se preko meteorne kanalizacije vodi direktno v
odvodnik oz. ponikanje, vodo s parkirišč in dvorišč pa se priključi na
meteorni kanal preko ustreznih lovilcev olj. |
|
|
15. člen |
|
|
( oskrba z pitno vodo in hidrantno
omrežje ) |
|
|
Za oskrbo s pitno vodo je potrebno
upoštevati strategijo vodooskrbe v občini Komenda. |
|
|
|
|
|
Območje hipodroma /
športnega središča bo napajano iz javnega vodovodnega omrežja. Ob
območju urejanja je že zgrajeno vodovodno omrežje, na katerega se
območje priključuje preko sekundarnega povezovalnega voda. Glede na
velikost posameznih požarnih sektorjev se določa ustrezna požarna
obremenitev. Zaradi tega je potrebno zgraditi napajalni in notranji
krožni vod. Za požarno zaščito se določa nadtalne hidrante na medsebojni
razdalji do 80 m. Oba objekta bosta preko priključkov priključena na
glavni vod. |
|
|
16. člen |
|
|
( oskrba s plinom ) |
|
|
Ogrevanje obeh objektov je določeno
fazno. Do izgradnje sistema plinifikacije se objekta oskrbujeta z
utekočinjenim naftnim plinom preko internih plinskih cistern ob
objektih, kasneje pa se, v primeru ugotovitve smiselnosti navezave na
sistem plinifikacije, vključita v sitem centralne oskrbe z zemeljskim
plinom. |
|
|
17. člen |
|
|
( oskrba z električno energijo ) |
|
|
Preko obravnavanega območja potekajo
obstoječi SN in NN elektro vodi, v jugozahodnem delu ob hipodromu pa se
nahaja tudi obstoječa TP. |
|
|
Za potrebe gradnje stavbnega kompleksa
centra Komende se določa prestavitev in razširitev obstoječe TP, ki bo
po prestavitvi locirana tik ob območju. Od tu se v območju
infrastrukturnih koridorjev vodijo NN vodi do obeh objektov. Za potrebe
dejavnosti športnih programov se v večnamenskem športnem objektu ob
nogometnemu igrišču določa postavitev nove TP. |
|
|
Na območju celotnega kompleksa hipodrom
/ športno središče je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi
svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti
razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim
normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v
kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se
določi v posameznih prosto stoječih omaricah ločeno za območja
posameznega sklopa dejavnosti.
Posegi v območju osrednje funkcionalne celote FC ŠP se morajo izvajati
tako, da ne bo poškodovano ali ogroženo obstoječe omrežje javne
razsvetljave. |
|
|
V celotnem območju se določi uvlačenje
NN kablovodov v ustrezno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri
dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno
število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh
je potrebno položiti tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega
upravljanja TP-jev. Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne
razsvetljave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za
potrebe razvoda NN kablov se po območju izvede ustrezna obetonirana
kabelska kanalizacija z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški,
opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se
položi tudi morebitni pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in
opozorilni trak. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije,
število in tip jaškov, bo določeno v načrtu za pridobitev gradbenega
dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri morebitnem približevanju ali
križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je
potrebno upoštevati navodila DES in soglasja prizadetih upravljavcev. |
|
|
18. člen |
|
|
( telekomunikacijo omrežje in omrežje
zvez ) |
|
|
Območje glede na dejavnost ne potrebuje
obsežnih omrežij. Omrežje zunanjih TK povezav zajema interne kabelske
povezave med objektoma in navezavo na zunanja javna omrežja
|
|
|
( Telekom, KKS ). Upoštevajoč
namembnost obeh funkcionalnih enot z objektoma znotraj območja bodo
določene potrebe po zunanjih TK priključkih na javno TK omrežje.
|
|
|
Vse kabelske povezave znotraj območja
bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo perspektivne
potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih izvedljive z
naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. Za
potrebe drugega operaterja |
|
|
( KKS ) ali interne kabelske povezave (
CNS, video, ... ) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in
svoje cevi. |
|
|
19. člen |
|
|
( ravnanje z odpadki in njihovo
odlaganje ) |
|
|
Komunalne odpadke se odvaža na
komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke,
ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času
odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Na območju
transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
|
|
20. člen |
|
|
( roki za infrastrukturno opremljanje ) |
|
|
Investitor je v sodelovanju z nosilci
javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb
dolžan, da na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgradi,
prestavi, zamenja oz. zaščiti infrastrukturne objekte, naprave
in vode v in ob območju urejanja |
|
|
( ureditveno in vplivno območje )
predhodno oziroma sočasno z izgradnjo območja hipodroma / športnega
središča. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA
VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE |
|
|
NARAVE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH
DOBRIN |
|
|
21. člen |
|
|
( splošni pogoji varovanja okolja ) |
|
|
Obe stavbi morata biti načrtovani v
skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti
v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah ter
ostalo veljavno zakonodajo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je
potrebno upoštevati, da ne bo prisotnih negativnih vplivov na okolje. |
|
|
|
|
|
Vsi objekti, tako obe stavbi kot
parterne ureditve, morajo biti načrtovani tako, da na nepremičninah v
okolici nameravane gradnje pri uporabi ali obratovanju ne bo prihajalo
do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec,
trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi
eksplozije. |
|
|
V času gradenj na območju je potrebno
predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. V
času uporabe objektov na območju bo na raven hrupa na območju vplival
hrup posameznih dejavnosti ter prometa in transporta. Hrup na območju
urejanja z lokacijskim načrtom, ob upoštevanju veljavne zakonodaje s
področja varstva pred hrupom in v skladu s planskim dokumentom občine,
ne bo bistveno vplival na ravni hrupa v sosednjih območjih. |
|
|
Vplivno območje posameznih objektov je
potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije zaradi dejstev in
okoliščin, ki jih ob izdelavi lokacijskega načrta ni možno predvideti,
po potrebi dopolniti. |
|
|
Vplivno območje stavb, ki segajo izven
ureditvenega območja tega lokacijskega načrta, je potrebno dopolniti pri
izdelavi projektne dokumentacije. |
|
|
22. člen |
|
|
( tla ) |
|
|
Izvajanje posegov v območju urejanja bo
glede na obseg načrtovanih posegov imelo delni vpliv na konfiguracijo
terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem
odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal. |
|
|
|
|
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da
se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene
površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so
tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, ki pri
predpisani uporabi ne povzročajo škode za okolje. S transportnih in
gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti
emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov,
ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
|
|
|
|
|
(2) Posebno pozornost je treba
posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko
uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom,
predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili predpisov, ki določajo
obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili predpisov, ki
določajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po
končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena
dela na razgaljenih površinah. |
|
|
|
|
|
(3) V času gradnje mora biti gradbišče
omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja
obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
|
|
|
|
|
(4) Ureditev prehodnega skupnega nasutja območja, kjer se
umeščajo nove športne površine in objekti, se izvede na način,
da se zagotavlja stabilnost novega terena ob upoštevanju
obstoječega. Izvede se utrditev novo nasutih tal (kompaktiranje)
z namenom preprečevanja posedanja in destabilizacije terena. |
(5) Za nasutje območja se uporabi material, ki bo predvidoma
nastal zaradi zagotavljanja poplavne varnosti na vplivnem
območju plana. Pri tem je potrebno sprejeti vse ukrepe, s
katerimi se prepreči morebitno onesnaženje tal, ki bi lahko
nastalo kot posledica izvajanja gradbenih del. |
(6) Teren se uredi tako, da se zagotovi ustrezno odvajanje
padavinske vode z objektov in utrjenih površin, s čimer se
prepreči površinsko erozijo tal in destabilizacijo novo
oblikovanega terena. |
(7) Posege v bližino vodotoka Pšata je potrebno izvesti tako, da
se zagotovi ustrezna stabilnost brežin. Slednje se doseže z
izvedbo krajinske ureditve (zatravitev in zasaditev z avtohtono
vegetacijo). |
|
|
|
23. člen |
|
|
( rešitve in ukrepi za varstvo drevesne
vegetacije ) |
|
|
Kompleks hipodroma / športnega središča
posega večinoma v kmetijske površine in drevesno vegetacijo ob
vodotokih. Glede na namembnost se vegetacija povsod tam, kjer je to za
izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Investitor mora upoštevati
optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne
funkcije obvodne vegetacije. Konkretizacija rešitev se opredeli na
prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja urejanja (
renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne zasaditve ). |
|
|
24. člen |
|
|
( ukrepi za zaščito voda ) |
|
|
Ker so posegi predvideni ob sorazmerno
občutljivem območju dveh vodotokov, je smiselno pri načrtovanju in
izvedbi upoštevati sledeče usmeritve: |
|
|
|
|
|
(1.)
Vsi posegi v prostor naj
bodo načrtovani in projektirani tako, da ne pride do čezmernega
poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda ter hkrati tako, da vplivov voda, vključno eventualnih
visokih voda, ne bo imel negativnih vplivov na objekte. Opredelitev
ukrepov je določena v drugem odstavku 29. člena tega odloka. |
|
|
(2.)
Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena z zakonodajo. Ker bodo odpadne padavinske vode z območja
lokacijskega načrta v delih, kjer površine niso ozelenjene ( manjši del,
ob objektih ) kanalizirane in speljane v struge vodotokov, je potrebno
v fazi priprave projektne dokumentacije zagotoviti naslednje: |
|
|
-
število izpustov v vodotok naj bo čim
manjše, |
|
|
-
izpustna glava iztoka kanala
padavinskih voda v strugo vodotoka mora biti oblikovana pod naklonom
brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka, |
|
|
-
po potrebi mora biti izpustna glava
opremljena s povratno zaklopko, |
|
|
-
na območju iztoka mora biti struga
oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo, kar
mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno
obdelano in prikazano. |
|
|
(3.)
Vse odpadne vode morajo
biti priključene na javni kanalizacijski sistem. |
|
|
(4.)
Gradnja na vodnem in
priobalnem zemljišču, ki sega 5 m od meje vodnega zemljišča, je
prepovedana, razen v primerih, navedenih v 37. in 201. členu Zakona o
vodah. Kot mejo vodnega zemljišča je treba šteti zgornje robove brežin
vodotokov. Znotraj priobalnega zemljišča se zahteva tudi ohranitev
obstoječe višine terena zaradi vsaj delne ohranitve poplavnega območja. |
|
|
(5.)
Gradnja premostitvenih
objektov v območju vodotokov mora biti načrtovana tako, da ne posega v
pretočni profil vodotoka, ne povzroča lokalne zožitve struge in mora
premostiti strugi v celoti brez vmesnih opornikov. Svetla odprtina
premostitvenih objektov mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih
voda z varnostno višino minimalno 50 cm nad koto gladine stoletne visoke
vode. |
|
|
(6.)
Na vodnih zemljiščih so
dovoljena vzdrževalna dela v smislu zagotavljanja varstva pred
škodljivim delovanjem voda in poplavne varnosti, pri čemer je potrebno
pri načrtovanju dosledno upoštevati določila 5. člena ZV-1. |
|
|
(7.)
Za čas gradnje je nujno
predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na
gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi, morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
|
|
(8.)
Zagotoviti je potrebno,
da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni
provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je
potrebno ustrezno krajinsko ureditev vseh eventualno prizadetih površin. |
|
|
25. člen |
|
|
( varovanje naravnih vrednot ) |
|
|
Skladno ugotovitvam na terenu ter
smernicam ZRSVN, Območne enote Kranj, na področju hipodroma / športnega
središča ni naravnih vrednot, zato varovanje teh ni potrebno. Kljub temu
z vidika krajinske podobe obvodnih ureditev lokacijski načrt določa
ohranjanje avtohtone vegetacije oz. v delih, kjer je potrebno zaradi
načrtovanih posegov krčiti obvodno vegetacijo, le-to smiselno
nadomestiti. |
|
|
26. člen |
|
|
( varovanje kulturne dediščine ) |
|
|
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt hipodrom / športno središče, se delno nahaja enota kulturne dediščine z oznako EŠD15119 Komenda – Naselbina na Krtini, območje pa hkrati leži v vplivnem območju prostorsko varovane kulturne dediščine z oznako EŠD231 Komenda – Cerkev sv. Petra v Komendi, zato se priporoča, da se ob izvedbi načrtovanih posegov predhodno izvede arheološki pregled po metodi SAAS, konkretizacijo projektnih rešitev pa prilagodi rezultatom arheološkega pregleda. |
|
|
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt hipodrom/športno
središče, se delno nahaja registrirano arheološko najdišče
Gmajnica – Naselbina na Krtini, EŠD 20638, območje pa hkrati
leži v vplivnem območju enote Komenda – Malteška Komenda, EŠD
14627. |
Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstvena soglasja pristojne
območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. S
kulturnovarstvenimi pogoji se opredeli potrebnost izvedbe
predhodnih arheoloških raziskav na registriranem arheološkem
najdišču, katerim je treba v nadaljevanju prilagoditi načrtovane
posege. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda
minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
|
Na celotnem območju lokacijskega načrta pa veljajo tudi splošni
ukrepi za varstvo arheoloških ostalin: |
· Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v
skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja
arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe
določi za arheološko najdišče. |
· Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljske dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja del o dinamiki gradbenih
del obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih
del. |
|
|
|
27. člen |
|
|
( varstvo pred hrupom ) |
|
|
Območje je v prostor umeščeno tako, da
ne povzroča čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. Na
ključnih robnih delih je načrtovan pas visoke drevesne vegetacije, ki
vizualno in protihrupno varuje neposredno okolje. |
|
|
28. člen |
|
|
( varstvo zraka ) |
|
|
Vsi ukrepi zelenih
barier ob vodotokih imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi
usedlinami (hipodrom), delno pa ima to funkcijo tudi ostala zasaditev v
prostoru lokacijskega načrta. Med obratovanjem športnih programov
dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni. |
|
|
|
|
|
Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
|
|
(1.) zakonsko
regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; |
|
|
(2.) preprečevanje
prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov
in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča
in |
|
|
(3.) sprotno
kultiviranje območja večjih posegov. |
|
|
VII.
Rešitve in ukrepi za obrambo in
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
29. člen |
|
|
( varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstvo pred požarom ) |
|
|
Za zaščito v primeru nevarnosti
elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti
in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in
površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objektoma za
preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (
požarna ločitev ). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne
količine požarne vode zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.
V projektnih rešitvah za realizacijo programov mora biti v nadaljnjih
fazah zagotovljena eliminacija negativnih vplivov eventualno visokih
voda na objekte, bivanje in delo v območju. |
|
|
Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte
pa v elaboratu študije požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in
zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne
varnosti. |
|
|
Za zaščito pred vplivi visokih voda
Knežjega potoka in Pšate je potrebno koto pritličja objektov ( tribune,
hlevi )
in odbojkarska igrišča izvesti
na 337,00
336,40 m n. m. Ostali teren ( parkirišča, dovozne
poti, sprehajalne poti ter sama igrišča) je treba pustiti na obstoječih
višinah oz. jih je izvesti s čimmanjšim nasipavanjem in dviganjem
terena, tako da ne predstavljajo umetne bariere poplavnim vodam Pšate.
Teren med obstoječim hipodromom in predvidenim parkiriščem je treba
pustiti kot inundacijsko površino, dostopno pod do hipodroma pa izvesti
na obstoječi višini terena tako, da ne bo ustvarjala zajezbe. |
|
|
Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije je upoštevati
Hidrološko-hidravlično študijo z novelacijo kart poplavne
nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti na območju LN
Hipodrom/športno središče (Inštitut za vodarstvo, d. o. o., maj
2017) in njene dopolnitve ter usmeritve Okoljskega poročila za
spremembe in dopolnitve LN KO5 Hipodrom/športno središče (IPSUM,
okoljske investicije, d. o. o., junij 2017). |
|
S tem prostorskim načrtom so podane zgolj okvirne višinske kote,
ki jih je pred pripravo projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja obvezno ponovno preveriti in uskladiti z
navedenimi študijami in poročili, pri tem pa upoštevati tudi
izvedbo potrebnih omilitvenih ukrepov: |
(1) Izvedba
tribun z garderobami, pomožnega objekta lopa in 4 igrišča za
odbojko na predhodnem skupnem nasutju, |
(2) nadomestitev
retenzijskih volumnov kot posledica nasutja na preostalem
območju LN hipodrom/športno središče, |
(3) ohranitev
obstoječega poplavnega toka na severo-vzhodnem delu, in |
(4) izvedba
ostalih ureditev na nivoju terena s primerno gradnjo, |
(5) izvedba
delne prestavitve jarka na parc. št. 601/2, k. o. Kaplja vas. |
|
Tribune z garderobami, pomožni objekt (lopa) in štiri igrišča za
odbojko je potrebno izvesti na predhodnem skupnem nasutju. |
Nasutje se izvede vzdolžno na poplavni tok, s čimer se zmanjša
obseg vpliva nasutja. |
Razlivni volumen (900 m3), ki se zaradi umestitve novih objektov
na poplavno območja zmanjša, se nadomesti na preostalem delu
območja (parcele), lahko v postopku izravnave terena za
posamezne objekte (nogometno igrišče – glej karto 3.6.). |
Traso oblikovanega poplavnega toka na severnem delu območja je
potrebno dolgoročno ohraniti, predvidene umestitve pa je
potrebno načrtovati na nivoju terena. Na trasi opisanega
poplavnega toka ni priporočljivo umeščati pomožnih objektov, kot
so ograje, nizke škarpe, tudi če je njihova izvedba prilagojena
poplavnim tokovom, torej z večjimi odprtinami, ki omogočajo
prevajanja poplavnih tokov (glej karto 3.6. - Prikaz ureditev
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom ter prikaz
omilitvenih ukrepov). |
Športna igrišča (izjema so igrišča za odbojko) naj se izvedejo
iz vodoodpornih materialov, ki omogočajo hitro in učinkovito
vzdrževanje po poplavi. Športna igrišča (brez odbojkarskih) naj
se izvedejo na nivoju terena oziroma z manjšim planiranjem
terena za zagotavljanje funkcionalnosti objekta. Enako velja
tudi za ceste in parkirišča ter zamrežen večnamenski objekt.
Brežin se ne sme nasipavati, sicer so potrebni dodatni
omilitveni ukrepi. |
|
|
|
VIII.
Etapnost izvedbe in drugi pogoji
za izvajanje lokacijskega načrta |
|
|
30. člen |
|
|
( etapnost izvedbe ) |
|
|
Lokacijski načrt
območja KO5 se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na
časovno zaporedje. Vsaka skupina programov predstavlja svojo etapo,
možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V
okviru vsake etape, oziroma, če je to za koncept urejanja nujno, tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v
zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti
ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
|
|
Začasne namembnosti zemljišč, ki se ne
preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovno
proizvodne cone, ostajajo enake dosedanji. Za njih veljajo obstoječi
režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki
so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
|
|
Omilitveni ukrepi, koridorji, nadomestni volumni, kot tudi nižanje
terena na zahtevane kote (tudi cestne; zgornji ustroj cest mora biti na
kartah, ki so bile uporabljene v HH študiji in njeni dopolnitvi, julij
2018, št. projekta P285/2017), morajo biti izvedeni pred drugimi
načrtovanimi posegi v prostor. |
|
|
31. člen |
|
|
( splošne obveznosti investitorjev in
izvajalcev ) |
|
|
Poleg vseh obveznosti,
navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času
pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
|
|
(1)
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
(2)
organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih
zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi
gradnje bistveno ne poslabša; |
|
|
(3)
odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki
bi nastale zaradi gradnje in dejavnosti na območju; |
|
|
(4)
za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira
hrupa ( gradbišče ) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične
ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so
določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa
šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
|
|
(5)
vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, ki so element krajinskega
urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem
neposrednega okoliškega prostora; |
|
|
(6)
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov; |
|
|
(7)
sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje športnih objektov oziroma priključkov ali zaradi uporabe
pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
|
|
(8)
začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in
spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo. |
|
|
|
|
|
Vsi navedeni ukrepi se
morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne
etape. |
|
|
32. člen
|
|
|
(
monitoring ) |
|
|
V območju KO5 Hipodrom / športno
središče so načrtovane dejavnosti, katerih vpliv po realizaciji ni
tolikšen, da bi bilo potrebno za njihovo spremljanje v času delovanja
zagotoviti monitoring. Monitoring zato ni potreben. |
|
|
33.
člen |
|
|
(
organizacija gradbišča ) |
|
|
Gradbišče je omejeno
na širino odkupljenega zemljišča. Za potrebe gradbišča se uporablja že
obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti.
Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo
( nepotrebni poseki vegetacije, razen zagotovitve ustreznih robnih
zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne transportne poti in
deponije materiala ). Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih
členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času
gradnje in po izgradnji tudi: |
|
|
(1)
zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju, |
|
|
(2)
vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozom ali transportom
med gradnjo, je treba pred pričetkom del ustrezno urediti in
protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati, |
|
|
(3)
obnoviti oziroma sanirati je treba infrastrukturne vode in ostale
objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev
ali tresljajev prišlo do poškodb in |
|
|
(4)
v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja
in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
|
|
34.
člen |
|
|
(
razmejitev financiranja prostorske ureditve ) |
|
|
Razmejitev investicije
pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi
skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja. |
|
|
35.
člen |
|
|
(
dovoljena odstopanja ) |
|
|
Pri realizaciji tega
lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev,
določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. Na zemljiščih oz. delih zemljišč parcelnih številk 469/2, 470/1, 471, vse k. o. Mlaka, 599, 600 in 601/2, vse k. o. Kaplja vas, se dovoljuje možnosti fleksibilne gradnje športnih in otroških igrišč, parkovnih in parkirnih površin in podobno s spremljajočimi objekti, vse v družbenem interesu. Konkretne rešitve se prikažejo v PGD projektni dokumentaciji, ki mora biti skladna soglasju pristojne občinske strokovne službe. Prav tako se na še prostih površinah znotraj celotnega območja dopušča možnost postavitve začasnih objektov (šotorov, stojnice,…) za potrebe sejemskih in podobnih dejavnosti pod pogojem, da so dejavnosti usklajene z ostalimi uporabniki prostora in da se ohranjajo prvotne površine za poplavne tokove. V primeru realizacije parkirišč na območju Fe Pi2 se dopušča možnost prestavitve igral za ulično vadbo na katerokoli drugo z uporabniki območja usklajeno lokacijo. |
|
|
Dovoljena so
odstopanja tlorisnih gabaritov do ? 1.00 m, pri čemer morajo biti
razdalje med stavbama takšne, da zagotavljajo 45? kot osončenja za
bivanje in delo občutljivih prostorov. Prav tako mora biti zagotovljen
požarni odmik med stavbama in upoštevane gradbene linije. |
|
|
Ne glede na predhodna določila tega člena so v primeru potrebnih
uskladitev višinskih kot novo načrtovanih posegov v območju urejanja
dopustna tudi večja odstopanja od okvirno določenih višinskih kot
urejenega terena, prometnic ali pritličij stavb, v kolikor je to
potrebno zaradi zagotovitve ukrepov varstva pred visokimi vodami. |
|
|
Dovoljena odstopanja
lokacij infrastrukturnih vodov znotraj območja lokacijskega načrta in ob
priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so ? 5.00m. Dovoljena
odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov, razen ob priključkih na
omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo
vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev
in jih je potrebno dodatno utemeljiti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
|
|
Odstopanja iz prvega
odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo
soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
|
|
IX.
POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
36.
člen |
|
|
(
promet ) |
|
|
Za izvedbo ustreznih
prometnih navezav je potrebno izven lokacijskega načrta izvesti ustrezne
priključke. |
|
|
37.
člen |
|
|
(
komunalna in energetska infrastruktura ) |
|
|
Za priključevanje
območja na komunalno in energetsko infrastrukturo se določa komunalne
koridorje izven območja lokacijskega načrta. Poteki tras in koridorjev
so razvidni iz kartografskega dela lokacijskega načrta. |
|
|
X.
Seznam prilog k lokacijskemu
načrtu |
|
|
38. člen |
|
|
( priloge ) |
|
|
Lokacijski načrt ima naslednje priloge: |
|
|
|
|
|
(1.) povzetek za javnost; |
|
|
(2.) izvleček iz strateškega akta; |
|
|
(3.) obrazložitev; |
|
|
(4.) strokovne podlage; |
|
|
- geodetski načrt |
|
|
- smernice nosilcev urejanja
prostora |
|
|
(5). program opremljanja. |
|
|
XI.
Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta |
|
|
39. člen |
|
|
( usmeritve ) |
|
|
Po realizaciji s tem lokacijskim
načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne
usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja
prostora. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE
|
|
|
40. člen |
|
|
( inšpekcijsko nadzorstvo ) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpekcija za prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
|
|
|
|
|
|
41. člen |
|
|
( vpogled v lokacijski načrt ) |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled pri
pripravljavcu, Občini Komenda, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda in na
Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. |
|
|
42. člen |
|
|
( veljavnost odloka ) |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda. |
|
|
|
|
|
Številka: 3505-0003/2006 |
|
|
Datum: 20. 09. 2007
|
|
|
|
|
|
ŽUPAN OBČINE KOMENDA |
|
|
Tomaž DROLEC l.r. |
|
|
|
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu območja KO5
hipodrom/športno središče (Uradno glasilo Občine Komenda, št. 13/2018)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
19. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Glasila
Občine Komenda. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|