|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št.
3/99, 6/02 in 15/06) in 96. člena
Poslovnika Občinskega sveta (Uradno
glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/99 in 15/06)
je Občinski svet
Občine Gornji Grad na 7. redni seji dne 14. junija 2007 potrdil Uradno
prečiščeno besedilo Statuta Občine Gornji Grad, ki obsega: |
|
|
-
Statut Občine Gornji
Grad (Uradno Glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/99) in |
|
|
-
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih
občin,št. 6/02) |
|
|
- Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih
občin,št. 15/06) |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE GORNJI GRAD |
|
|
(uradno prečiščeno besedilo-UPB1) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Gornji Grad je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Gornji Grad, Bočna, Florjan pri Gornjem Gradu,
Lenart pri Gornjem Gradu, Dol in Nova Štifta. |
|
|
Sedež občine je v
Gornjem Gradu, Attemsov trg 3. |
|
|
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine
Gornji Grad so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov občine Gornji Grad so določeni s
tem statutom in odlokom občine. |
|
|
Imena in območja ožjih
delov občine so: |
|
|
Krajevna skupnost
Gornji Grad, ki zajema: Attemsov trg, Kocbekovo cesto, Dol, Menino, |
|
|
Novo naselje,
Podsmrečje, Prekštan, Prod, Rore, Spodnji trg, Šokat, Tajno, Tlako,
Tičjek, Florjan |
|
|
pri Gornjem Gradu in
Lenart pri Gornjem Gradu. Krajevna skupnost Nova Štifta, ki zajema:
Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. |
|
|
Krajevna skupnost
Bočna, ki zajema: Bočno, Čeplje, Delce, Kropo, Otok, Podhom in Slatino. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Gornji Grad (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge) za
zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. |
|
|
Občina lahko, po
predhodnem soglasju, opravlja posamezne naloge iz državne pristojnost
(prenesene naloge), če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
|
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Gornji Grad ima
grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
|
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: |
|
|
OBČINA GORNJI GRAD, v
notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; |
|
|
Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in
hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
- sprejema statut in
druge predpise občine, |
|
|
- sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
|
- načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte in v skladu z zakonom opravlja
naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja
javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, |
|
|
- predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
|
- sprejema programe
razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
|
- ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
- v skladu z zakonom
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
- spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
|
- sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
- oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
- sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
|
- z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov, |
|
|
- v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
|
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
- sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
- spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
|
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
|
- sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
- zagotavlja izvajanje
obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
- nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
- zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
- gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
- ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
- v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
- spremlja stanje na
tem področju, |
|
|
- pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
|
- sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
- določa občinski
program športa, |
|
|
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
- z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
|
- sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
- izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
- spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
|
- z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
|
- občinske ceste, ulice
in javne poti, |
|
|
- površine za pešce in
kolesarje, |
|
|
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
- javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
- zagotavlja varnost v
cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
|
- organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
|
- organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
- zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
|
- zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
|
- sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
|
- opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
|
- sprejema programe
varnosti, |
|
|
- določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
- organizira občinsko
redarstvo, |
|
|
- opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
|
- organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
|
|
- opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
|
13. Izdeluje obrambne
dokumente, v katerih: |
|
|
- določa organizacijo
in način dela v vojnem stanju, tako da zagotovi nepretrgano opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, |
|
|
- načrtuje potrebne
organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje
nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenesejo na
občino, |
|
|
- zagotavlja delovanje
gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj
je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
- inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
|
- ugotavljanje javnega
interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in
v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
- določanje namembnosti
prostora, |
|
|
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
|
|
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
- zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
- ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
- občinski svet, |
|
|
- župan in |
|
|
- nadzorni odbor
občine. |
|
|
Organi občine so dolžni
na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
volilni enoti. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, štab civilne zaščite, svet za
varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj in odbor za razpolaganje s
sredstvi požarnega sklada ter druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima enovito
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča
o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
|
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
|
|
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi
direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je
javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem glasilu
Zgornjesavinjskih občin, z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom
v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih
organov. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Javnosti niso dostopne
seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine ali
njihovi deli, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave. |
|
|
Nadzorni odbor sme
obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela končno
poročilo. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet šteje 11
članov. |
|
|
Člani občinskega sveta
se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli
po večinskem sistemu. |
|
|
O oblikovanju volilnih
enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise
občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se
tičejo koristi občine. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
- sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
- sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
|
- sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
|
|
- v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
- daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino |
|
|
prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
|
|
- nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
- potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
- imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
- imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
- določi, kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
|
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom |
|
|
občine ali z odlokom ni
določeno drugače, |
|
|
- odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
|
- razpisuje referendum, |
|
|
- s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij, |
|
|
- določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
- ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
- imenuje in razrešuje
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
- določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
|
- sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
- določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
|
- sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
- lahko sprejme akt, v
katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi
podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
|
- odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije
člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. |
|
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ima 5 članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- opravlja zadeve v
zvezi s potrditvijo mandatov članov občinskega sveta in župana, |
|
|
- obvešča občinski svet
o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata člana občinskega
sveta in župana, |
|
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta,
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov, javnih podjetij in člane v drugih organih, ki jih
imenuje občinski svet, |
|
|
- opravlja naloge
določene z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo, |
|
|
- občinskemu svetu ali
županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev in nadomestili članov delovnih teles občinskega
sveta ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki
urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
- izdaja akte v zvezi s
pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
- daje mnenja občine
kot lokalne skupnosti k imenovanju ravnatelja zavoda in direktorjev
drugih institucij, če je izdaja mnenja v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- izvaja postopek ter
oblikuje predlog za občinski svet za podelitev priznanj in nagrad
občine, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
|
- odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
- odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko
planiranje, |
|
|
- odbor za proračun in
gospodarjenje s premoženjem občine, |
|
|
- statutarno pravno
komisijo. |
|
|
Odbori štejejo od 5 do
7 članov, komisije pa od 3 do 5 članov. Delovno področje in število
članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
Predlog kandidatov lahko podajo tudi najmanj štirje člani občinskega
sveta. |
|
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo
nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
- skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja, |
|
|
- poda predlog
občinskemu svetu o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja
občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
|
|
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
- predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti
direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
- imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oz. notranjih
organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave,
skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
|
- usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
- opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
- skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
|
- imenuje poveljnike in
štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
- sprejme načrt zaščite
in reševanja, |
|
|
- vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
- določi organizacije,
ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
- ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
|
|
- sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
|
- v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
|
- predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupan svojo funkcijo
opravlja nepoklicno. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
- nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 3
člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
|
|
Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov
ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave
ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih
sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in
sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora
je na sedežu občine v Gornjem Gradu. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja
pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
- proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
- finančnih načrtov in
zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti) |
|
|
- finančnih načrtov in
zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere
nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. |
|
|
Nadzorni odbor preverja
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij,
javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in
zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
|
|
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane
okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
|
- je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
|
- je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
- če je član nadzornega
odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je
zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v
nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru
in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o
nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
|
|
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora
o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. |
|
|
V ugotovitvah se navede
popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
|
|
V mnenju se izrazi ali
je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje
je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla
pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje
je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla
večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je
tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
|
|
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
|
|
- zadolževanjem občine
nad 20.000 EUR |
|
|
- načrtovanjem oziroma
izvajanjem investicij nad 40.000 EUR |
|
|
- pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 40.000 EUR |
|
|
- naložbo denarnih
sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev nad 20.000
EUR |
|
|
- odpisi terjatev nad
500 EUR |
|
|
- ustanovitvijo javnega
podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih proračunskih
sredstev |
|
|
Župan je dolžan vabiti
predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati
o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki |
|
|
jih je ustanovila
občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora
je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti
o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora
oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor
je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca
ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo
notranje revizijske službe. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev,
članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih
organov v občini Gornji Grad. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Nadzorni odbor
podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
|
5. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
55. člen |
|
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo
skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
Posamične upravne akte
iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
61. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
O izločitvi direktorja
občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve
o zadevi tudi odloči. |
|
|
6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO |
|
|
63. člen |
|
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
|
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
64. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
65. člen |
|
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti: |
|
|
- Krajevna skupnost
Gornji Grad, ki zajema: Attemsov trg, Kocbekovo cesto, Dol, Menino, Novo
naselje, Podsmrečje, Prekštan, Prod, Rore, Spodnji trg, Šokat, Tajno,
Tlako, Tičjek, Florjan pri Gornjem Gradu in Lenart pri Gornjem Gradu; |
|
|
- Krajevna skupnost
Nova Štifta, ki zajema: Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol; |
|
|
- Krajevna skupnost
Bočna, ki zajema: Bočno, Čeplje, Delce, Kropo, Otok, Podhom in Slatino; |
|
|
Krajevne skupnosti niso
osebe javnega prava. |
|
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem in organizacijskem smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
67. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
- dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
- sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
- dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
|
- dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
- dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
- predlagajo programe
javnih del, |
|
|
- sodelujejo in dajejo
mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
|
- oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
|
- dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
- seznanjajo pristojni
organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
- sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
- spremljajo nevarnosti
na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
|
- občinskemu svetu
dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov. |
|
|
68. člen |
|
|
Zaradi zagotovitve
sodelovanja krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini,
ustanovi občinski svet z odlokom krajevne odbore kot svoja posvetovalna
telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela krajevnih
odborov. |
|
|
Člane krajevnih odborov
imenujejo in razrešujejo na predlog Komisije občinskega sveta za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen. |
|
|
Mandat članov
krajevnega odbora se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana odbora
je častna. |
|
|
69. člen |
|
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan sodeluje s predsedniki krajevnih odborov kot s
svojim posvetovalnim organom. |
|
|
70. člen |
|
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
|
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje krajevne
skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
|
|
Izvajanje strokovnih
nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
71. člen |
|
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da krajevni
odbor ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane odbora oziroma
da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog
krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
72. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
|
73. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
- obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
- obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
- obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
|
- predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
- opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
- imenujejo in
razrešujejo člane krajevnih odborov, |
|
|
- dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
- oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
- obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
|
74. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali krajevnega
odbora. |
|
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
75. člen |
|
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
76. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan
ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. |
|
|
Odločitev zbora občanov
je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo
na zboru. |
|
|
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
77. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
78. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
79. člen |
|
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
80. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. |
|
|
Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih
dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
81. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
|
|
83. člen |
|
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
84. člen |
|
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
|
85. člen |
|
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
86. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
87. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
88. člen |
|
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
89. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
- neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
|
- z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
- z dajanjem koncesij, |
|
|
- z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
90. člen |
|
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
|
- osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
- predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
|
- osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
|
- osebna pomoč družini
in |
|
|
- knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
|
92. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
- oskrbo s pitno vodo, |
|
|
- ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
- odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
- javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
|
- urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
- pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
|
|
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
|
- oskrbo s toplotno
energijo, |
|
|
- gospodarjenje s
stanovanji v lasti občine, |
|
|
- vzdrževanje občinskih
javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
94. člen |
|
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
|
96. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
98. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odtujitev delov
premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del
premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne,
znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. |
|
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premoženja občine je pristojen
občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja odloča
župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na
način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za brezplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšna pridobitev premoženja povzročila večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za
občino. |
|
|
Vrednost premoženja
izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom. |
|
|
99. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih
sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
100. člen |
|
|
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
101. člen |
|
|
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
102. člen |
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
|
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom
občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec
za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan
pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu
svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati
podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
103. člen |
|
|
Proračun občine se
sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o
spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se
določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
|
104. člen |
|
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste
programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
|
|
105. člen |
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
106. člen |
|
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih
prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
|
107. člen |
|
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega
računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30
dneh po sprejemu. |
|
|
108. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
109. člen |
|
|
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
|
|
Soglasje izda župan. |
|
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
|
110. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
111. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih
nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan
naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
|
112. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
113. člen |
|
|
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema
kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
115.člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
116. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina
na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
117. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
Zgornjesavinjskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
120. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
121. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
122. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
125. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
126.člen |
|
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
127.člen |
|
|
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
Občine Gornji Grad, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
|
128.člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati Statut Občine Gornji Grad (Uradno glasilo
zgornjesavinjskih občin št. 3/99) ter Spremembe in dopolnitve Statuta
Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 6/02). |
|
|
Odloki, pravilniki in
drugi predpisi Občine Gornji Grad, ki so bili sprejeti na podlagi
Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št.
3/99) ter Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Gornji Grad (Uradno
glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 6/02) in drugi prej sprejeti akti
veljajo, če niso v nasprotju s tem statutom. |
|
|
Vse odloke in druge
splošne akte v Občini Gornji Grad so pristojni organi dolžni uskladiti s
tem statutom v enem letu, posamične akte pa v roku šestih mesecev po
njegovi uveljavitvi. |
|
|
129. člen |
|
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin. |
|
|
Datum: 14. junij 2007
|
|
|
Številka: 007-0010/2007
|
|
|
Ž U P A N |
|
|
Stanko Ogradi, l.r. |
|