I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S pravilnikom o
obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in čiščenje
odpadnih voda in grezničnih muljev na območju občine Ljutomer (v
nadaljnjem besedilu: Pravilnikom) se podrobneje urejajo osnove,
normativi in postopki pri obračunavanju stroškov za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda in grezničnih muljev na območju občine
Ljutomer, in sicer na področjih, kjer je kanalizacijsko omrežje
zgrajeno, je v gradnji ali pa je njegova gradnja predvidena. |
|
2. člen |
Pojmi po tem Pravilniku imajo naslednji pomen: |
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali po
kanalizaciji odvaja v vode. Lahko je komunalna odpadna voda,
tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih,
pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna
odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi
ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. |
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, ki je po
sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, katere
povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, katere
letna količina ne presega 4.000 m3, ter se odvaja iz
vira onesnaževanja, katerega obremenjevanje okolja ne presega 50
PE, in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot
nevarne s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
virov onesnaževanja, letna količina ni presežena. |
3. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica
meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v
vode. |
4. Tehnološka odpadna voda je voda, ki po uporabi v
industrijski, obrtni ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski
dejavnosti vsebuje naslednje snovi: |
- snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po
kisiku (v nadaljevanju: KPK), |
- fosfor, |
- dušik, |
- organske halogenske spojine, kot adsorbirani
organsko vezani halogeni, |
- živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg, |
- kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd, |
- šestvalentni krom in njegove spojine, izražene kot
Cr (VI), |
- nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni, |
- svinec in njegove spojine, izražene kot Pb, |
- baker in njegove spojine, izražene kot Cu, |
- strupene snovi za vodne bolhe. |
Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne
vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se
pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali
neposredno v vode. |
Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in
tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za
obdelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode,
ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
6. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za
komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske
odpadne vode. |
7. Mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava
za komunalno odpadno vodo, z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE,
ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
8. Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za
tehnološko odpadno vodo enega ali več virov onesnaževanja, v
katerih se izvaja ista ali več različnih dejavnosti. Če se
tehnološka odpadna voda odvaja v kanalizacijo, je industrijska
čistilna naprava namenjena predčiščenju tehnološke odpadne vode. |
9. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico
komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko
odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki
jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih
virov onesnaževanja presega 40%, merjeno s KPK. |
10. Vir onesnaževanja je objekt ali naprava, kjer nastaja
in se odvaja odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode
in ima enega ali več iztokov za odvajanje odpadnih vod. |
Vir onesnaževanja je tudi več objektov ali naprav
skupaj, če: |
- se v njih izvaja ista dejavnost in imajo skupen
iztok za odvajanje odpadnih vod v kanalizacijo ali neposredno v
vode, ali |
- se v njih izvajajo različne dejavnosti, vendar
imajo isto industrijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne
vode, iz katere se odvaja očiščena odpadna voda v kanalizacijo
ali neposredno v vode. |
11. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne
odpadne vode brez iztoka, iz katerega se odvaža komunalna voda
in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno
čistilno napravo. |
12. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne
vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda
anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in
SIST EN 752 – 1: 1995, ter odvede v kanalizacijo ali
ponikovalnico. V pretočni greznici ostane greznična gošča. |
13. Greznična gošča je v zaprtem pretočnem usedalniku -
greznici usedeno blato, ki je v neposrednem stiku z odpadno
vodo, ki se pretaka skozi usedalnik in pri katerem so organske
snovi delno anaerobno razgrajene. |
14. Enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota
onesnaženja, določena kot podlaga za izračun osnove za
obračunavanje in odmero takse za obremenjevanje vode, (v
nadaljnem besedilu: enota obremenitve EO). |
15. Populacijski ekvivalent (v nadaljnem besedilu: PE) je
enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga
povzroči en prebivalec na dan. 1. PE je enak 60 g BPK5/dan. |
16. Zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih
vod je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora
izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode, skladno z
zakonom. |
17. Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s predpisom
o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej
določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne
vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali
čistilne naprave. |
18. Odločba o ceni čiščenja tehnoloških odpadnih voda je
dokument, s katerim se zavezancu za izvajanje obratovalnega
monitoringa odpadnih vod vsako leto predpiše cena
čiščenja tehnoloških odpadnih voda na podlagi obratovalnega
monitoringa. |
19. Neposredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih
vod v površinske vode ali odvajanje v podzemne vode brez
precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod
površjem tal. |
20. Posredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod
na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi
neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode. |
21. Odvajanje snovi v vode (v nadaljnem besedilu: emisija
snovi) je odvajanje katerekoli od snovi iz seznama 1 in seznama
2 priloge 1, ki je sestavni del tega Pravilnika, v vode ali v
javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode, in se
izraža s parametri onesnaženosti odpadne vode, količino
snovi v odpadni vodi, emisijskim faktorjem
obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode in učinkom čiščenja
odpadne vode. |
22. Parameter onesnaženosti odpadne vode (v nadaljnem
besedilu: parameter odpadne vode) je po predpisanem merilnem
postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost,
strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne
vode. |
23. Količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu:
količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih vod izpuščenih
snovi v določenem obdobju. |
24. Emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode
(v nadaljnem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med
količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine. |
25. Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino
snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode in količino te snovi v
odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi. Učinek
čiščenja se izraža v odstotkih. |
26. Nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu:
nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje
strupenosti, obstojnosti, težke razgradljivosti in sposobnosti,
da se kopičijo v okolju, določene v seznamu 1 in seznamu 2 v
prilogi 1 ter prilogi 3 tega Pravilnika za nevarne snovi. |
27. Razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih
vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom,
z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje
koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v
odpadnih vodah. |
28. Odtok je vodni objekt v skladu s predpisom na področju
urejanja voda, ki ureja infrastrukturne vodne objekte. Je del
naprave, preko katere se odvaja odpadne vode v vode. |
29. Emisija toplote v vode (v nadaljnem besedilu: emisija
toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz
posamezne naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski
delež oddane toplote. |
30. Emisijski delež oddane toplote je razmerje med močjo
toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava
neposredno v tekoče celinske vode in toplotno močjo, ki je
potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode
popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za 3 K nad svojo
naravno temperaturo, če gre za vodno telo, v katerem so
ciprinidi, in za 1,5 K, če gre za vodno telo, v katerem so
salmonidi. |
31. Mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote (v
nadaljnem besedilu: mejna vrednost, priloga 2) je vrednost, na
podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri emisiji snovi
ali toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju
odpadne vode, in se izraža kot: |
- mejna vrednost parametra odpadne vode, |
- mejna vrednost letne količine nevarnih snovi, |
- mejni emisijski faktor, |
- mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode, |
- mejni emisijski delež oddane toplote. |
32. Prve meritve so meritve emisije snovi ali emisije toplote,
ki se izvedejo po prvem zagonu naprave ali po večji spremembi v
obratovanju naprave. |
33. Občasne meritve so meritve emisije snovi in emisije
toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med
uporabo ali obratovanjem naprave v predpisanih časovnih
presledkih. |
34. Trajne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote
v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo
ali obratovanjem naprave ves čas brez prekinitve. |
35. Naprava je posamezni stroj oziroma celota funkcionalno
povezanih strojev ali orodij v sklenjenem tehnološkem procesu in
je osnovna proizvodna enota. |
36. Objekt je
gradbeni objekt, določen s predpisi o graditvi. |
|
3. člen |
Pravilnik velja za
vse pravne in fizične osebe, ki so v skladu z Odlokom o
odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
območju Občine Ljutomer, (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
2/2003, 02.12.2003), (v nadaljnjem besedilu: Odlokom)
opredeljeni kot uporabniki kanalizacijskega omrežja, ( v
nadaljnjem besedilu: uporabniki), za lastnike greznic, katere so
v skladu z Odlokom dolžni vzdrževati njihovi lastniki ter za vse
druge pravne in fizične osebe, ki na kakršenkoli način odvajajo
odpadne vode v naravo. |
|
4. člen |
Uporabniki so
dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadnih voda
ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
Uporabniki so
dolžni kriti stroške odvajanja odpadnih voda od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma od roka, ki je v
skladu z 11. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ljutomer, (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2003, 02.12.2003) določen, da se
uporabnik, ki ima to možnost priključi na javno kanalizacijo. |
Uporabniki so
dolžni kriti stroške čiščenja odpadnih voda od dneva
priključitve na Skupno čistilno napravo. |
|
5. člen |
Elementi obračuna,
za katere se določajo tarifne postavke, so: |
- Obračunavanje
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, |
- Obračunavanje
odvajanja in čiščenja tehnološke odpadne vode, |
- Obračunavanje
odvajanja padavinske vode, |
- Obračunavanje
čiščenja odpadnih vod iz greznic |
|
II.
MERITVE KOLIČIN ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA
|
|
6. člen |
Odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje po kubičnih metrih
porabljene pitne oziroma zajete vode. |
Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini in v enakih
obdobjih kot porabljeno pitno vodo. |
Uporabniki, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini,
kot je izmerjena količina zajete vode. |
Kjer se poraba vode
ne ugotavlja z merjenjem, se zaračuna povprečna letna količina
porabljene vode, ki znaša 50 m3 na prebivalca. |
|
7. člen |
Če upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali, če iz drugega razloga ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. |
|
8. člen |
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja
ali uporablja v kmetijski proizvodnji), ima pravico zahtevati,
da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja,
čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod pogojem, da se
količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom. |
|
9. člen |
Količina in
lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, (Ur. list RS, št. 47/2005), oziroma v skladu z
Uredbami za posamezne vrste virov onesnaževanja, čistilnih
naprav ali za posamezno emitirano snov. |
V javno
kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so
določene v soglasju za kanalski priključek. |
|
10. člen |
Meritev
obratovalnega monitoringa in meritve določene v soglasju, ki so
osnova za izračun odvajanja in čiščenja odplak izvaja za
izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno
podjetje ali upravljavec, ki določita način merjenja količine,
stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode. Vse
stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik
javne kanalizacije. |
Upravljavec lahko
zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju,
če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode v javno
kanalizacijo ustrezna. |
|
III.
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI
SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
11. člen |
Na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja
lastnih objektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda
(nepretočne greznice, čistilne naprave), na katere se ne
navezuje padavinskih voda. |
Dovoli se izgradnja
izključno nepretočnih vodotesnih greznic na praznjenje. |
Za izgradnjo
greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K
temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska
služba. |
|
12. člen |
Uporabniki morajo
izvajati redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak.
|
Upravljavec je
dolžan zagotoviti: |
a) prevzem blata
iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta, |
b) prevzem blata
iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
c) redno
praznjenje nepretočnih greznic |
d) predelavo
grezničnih odplak na Skupni čistilni napravi Ljutomer, |
e) evidenco o
izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
Praznjenje greznic
izvaja upravljalec kanalizacije ali drugi izvajalec po programu
praznjenja greznic, pod kontrolo upravljalca javne kanalizacije. |
Prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pa se izvaja skladno s pogoji
pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali
drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak. |
Strošek prevoza in
predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma povzročitelj
onesnaženja. |
|
13. člen |
Obračun čiščenja
odpadnih voda iz greznic se vrši na osnovi izmerjene količine (v
m3) in v odvisnosti od tipa greznic, ki so lahko
nepretočne ali pretočne. |
Cena čiščenja
grezničnih gošč iz: |
nepretočnih
greznic, |
obstoječih
pretočnih greznic v prehodnem obdobju, na območju, kjer je
zgrajena javna kanalizacija, ki še ni zaključena s čistilno
napravo, |
je enaka trikratni
ceni čiščenja komunalnih odpadnih voda, v kolikor se izvaja
redno praznjenje greznic. |
Obračun čiščenja
grezničnih gošč iz pretočnih greznic in neredno praznjenih
nepretočnih ali pretočnih greznic se vrši na osnovi razmerja
koncentracije KPK v grezničnih goščah in koncentracije KPK v
komunalnih odpadnih vodah. |
Cena čiščenja
kubičnega metra grezničnih gošč je določena z enačbo: |
|
CČGG = K
x CČKOV |
|
Kjer je: |
K … razmerje med
koncentracijo KPK v |
grezničnih
goščah in komunalni odpadni |
vodi |
CČKOV …
cena čiščenja komunalne odpadne vode, v SIT/m3 |
|
K = 23 (kg O2/m3)/0,9
(kg O2/m3) |
|
Kjer je: |
23 kg O2/m3
… povprečna koncentracija KPK |
grezničnih gošč |
0,9 kg O2/m3…
koncentracija KPK za |
komunalno odpadno vodo |
|
14. člen |
Odpadno vodo in
greznično goščo je prepovedano odvažati na javne površine
oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. Vnos
blata ali komposta z omejeno uporabo na kmetijske površine je
dopusten le po predhodni pridobitvi ustreznih dovoljenj.
|
Če uporabnik teh
navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo
sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v
inšpekcijski določbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu
in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. |
|
IV.
OBRAČUNAVANJE STORITVE ODVAJANJA ODPADNIH VODA NA OBMOČJU JAVNE
KANALIZACIJE |
|
15. člen |
Višina odvajanja se
določi na osnovi ugotovljene količine odpadne vode na način,
opisan v 6. členu tega pravilnika ter cene za enoto. Obračunava
se v SIT/m3. |
Cena odvajanja
komunalne odpadne in padavinske vode se določi skladno z
veljavno zakonodajo, sprejme pa jo Občinski svet občine
Ljutomer. |
|
16. člen |
Sredstva zbrana z
obračunom odvedene količine vode, so prihodek upravljavca in
pokrivajo obratovalne in vzdrževalne stroške javnega
kanalizacijskega sistema v višini lastne cene, v višini
upravičene cene pa so namenjene izključno za realizacijo
razvojnih programov s področja odvajanja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda sprejetih na Občinskem svetu.
|
|
V.
OBRAČUNAVANJE STORITEV ČIŠČENJA ODPADNIH VOD |
|
17. člen |
Cena čiščenja
odpadnih voda končnega uporabnika je produkt ugotovljene
količine |
odpadne vode na
način opisan v 6. členu tega Pravilnika, koeficienta
onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne
veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne
vode. |
|
18. člen |
|
Čiščenje komunalne odpadne vode |
|
SČKOV = CČKOV x VKOV x F |
|
SČKOV … strošek čiščenja komunalne |
odpadne vode v določenem časovnem |
obdobju, (SIT/mesec) |
CČKOV … cena čiščenja komunalne odpadne
|
vode, (SIT/m3) |
V … volumen (količina) komunalne odpadne |
vode v določenem časovnem obdobju, |
(m3/mesec) |
F … koeficient
obremenitve odpadne vode |
(F=1,00 za
komunalne odpadne vode) |
|
Cena čiščenja
kubičnega metra komunalne odpadne vode se določi skladno z
veljavno zakonodajo, sprejme in potrdi pa jo Občinski svet
Občine Ljutomer. |
|
19. člen |
|
Čiščenje tehnološke
odpadne vode |
|
Izračun cene
čiščenja tehnoloških ter ostalih nekomunalnih odpadnih voda
zajema stroške čiščenja glede na količino in obremenjenost
(onesnaženost) odpadnih voda, zajeto v koeficientu obremenitve
F. |
|
SČTOV =
CČKOV x VTOV x F |
|
SČTOV … strošek čiščenja tehnološke odpadne
|
vode v določenem časovnem |
obdobju, (SIT/mesec) |
CČKOV … cena čiščenja komunalne odpadne
|
vode, (SIT/m3) |
VTOV … volumen (količina) tehnološke odpadne
|
vode v določenem časovnem obdobju, |
(m3/mesec) |
F … koeficient
obremenitve odpadne vode |
|
Cena čiščenja
tehnoloških odpadnih voda je lahko samo višja ali enaka ceni
čiščenja odpadnih voda tarifne skupine, ki velja za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo. |
|
Koeficient
obremenitve F tehnološke odpadne vode, predstavlja vsoto: |
- koeficienta
komunalnega onesnaženja (f1) in |
- koeficienta
dodatnega onesnaženja (f2). |
|
F = f1 +
f2 |
|
a) f1 –
koeficient komunalnega onesnaženja |
odpadne
vode je določen z vsebnostjo |
kemijskega onesnaženja, celotnega |
dušika (Ncel/l)
in fosforja (Pcel/l). |
Koeficient komunalnega onesnaženja |
f1
se izračuna s pomočjo naslednje |
enačbe: |
|
|
f1=0,3+0,45+0,15+0,10 |
|
|
KPK … kemijska potreba po kisiku, (mg/l) |
Ncel … celotni dušik, celotni dušik je vsota
|
dušika po Kjeldahlu (Norganski + N-NH4),
|
nitratnega dušika (N-NO3) in nitritnega
|
dušika (N-NO2), (mgNcel/l) |
Pcel … celotni fosfor, (mgPcel/l) |
|
Za KPK, Ncel in Pcel se upošteva 85-i
percentil vrednosti iz obratovalnega monitoringa odpadnih vod. |
V primeru, da je katerikoli kvocient (KPK/600, Ncel/60,
Pcel/10) manjši od 1, se vrednost tega kvocienta
zaokroži na vrednost 1,00. |
|
b) f2 –
koeficient presežnega onesnaženja in |
sicer
parametrov, ki presegajo mejne |
vrednosti
za iztok v kanalizacijo iz |
predpisa
za odpadne vode, ki veljajo |
za
obravnavan vir odpadnih voda. |
Osnova za
izračun koeficienta dodatne |
onesnaženosti je koncentracija tiste |
nečistoče, ki presega zakonsko |
dovoljeno
vrednost. |
|
f2 = 0,1
|
|
Ci … 85 - centilna vrednost i-tega |
parametra, ki presega mejno |
vrednost,
CMVi … mejna vrednost i-tega parametra,
Z … število parametrov “j”, katerih |
vrednost presega mejno vrednost. Parametri »i« so vsi tisti
parametri odpadnih voda, ki so izraženi s koncentracijo (mg/l,
ml/l, itd.), parametri »j« pa so vsi ostali parametri odpadnih
voda (pH, temperatura, biološka razgradljivost, obarvanost,
itd.). |
S koeficientom
presežnega onesnaženja se sankcionira preseganje mejnih
vrednosti določenih s temi splošnimi pogoji in se ga pri
izračunu upošteva tistemu uporabniku, čigar parametri vrednosti
onesnaženja presegajo mejne. |
|
20. člen |
Izvajalec javne
službe, na podlagi prejetega obratovalnega monitoringa, izda
zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod
vsako leto do 30.4. odločbo, v kateri je določena cena čiščenja
tehnoloških odpadnih vod za obdobje od 1.5. tekočega leta do
30.4. naslednjega leta. |
Obračun čiščenja se
vrši mesečno, po ceni čiščenja za m3 tehnološke
odpadne vode, izračunani v letni odločbi za posameznega
zavezanca za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod,
ter mesečni količini porabljenih m3 vode. |
|
VI.
PRISTOJBINA ZA PRIKLOP NA |
KANALIZACIJO
|
|
21. člen |
opredelitev
pristojbine |
Pristojbino za
priključitev na javno kanalizacijo je dolžan poravnati vsak
uporabnik, ki se priključi na javno kanalizacijo. |
Merila in kriteriji
veljajo za priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje ali
na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje v lasti Občine Ljutomer. |
Pristojbino za
priključitev so dolžni poravnati tudi tisti uporabniki javne
kanalizacije, ki to možnost imajo, a se v roku, ki ga določa
odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, še niso
priključili. |
Pristojbina se nanaša na priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje in čistilno napravo. V pristojbini ni zajeta izgradnja
interne kanalizacije v zgradbi in na zemljišču uporabnika do
prvega jaška, oziroma puščenega priključnega mesta, ki sega do
uporabnikovega zemljišča. |
|
|
22. člen |
znesek pristojbine |
Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v Občini
Ljutomer plačajo bodoči uporabniki pristojbino v višini 500
točk. |
Število točk se za: |
- počitniške hišice, zidanice pomnoži s količnikom 0,7 |
- stanovanjske hiše, enote dvojčkov in vrstne hiše pomnoži s
količnikom 1,00 |
- večstanovanjske objekte po velikosti stanovanjske enote: |
- do 30 m2 pomnoži s količnikom 0,7 |
- od 30 m2 do 50 m2 pomnoži s količnikom 0,8 |
- več kot 50 m2 pomnoži s količnikom 0,9 |
- za gospodarske objekte, poslovne objekte, objekte družbenega
pomena in druge objekte se pristojbina izračunava s formulo
glede na velikost vgrajenega vodomera:
|
Pristojbina = 500 točk*vrednost točke+500 točk*vrednost točke*f
, pri čemer je faktor f: |
|
Velikost vodomera |
faktor f |
do 3/4″ |
1 |
od 3/4″ do 1″ |
2 |
od 1″ do 6/4″ |
3 |
od 6/4″ do 2″ |
4 |
od 2″ do 2 1/2″ |
5 |
od 2 1/2″ do 3″ |
6 |
nad 3″ |
7 |
|
23. člen |
plačilo in potrdilo o plačilu |
Na kanalizacijsko omrežje se morajo priključiti vsi objekti v
skladu z 11. členom Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih voda
na območju občine Ljutomer. |
V primeru, ko kanalizacijsko omrežje še ni izgrajeno, lahko
fizične osebe na podlagi odločbe o plačilu pristojbine le to
poravnajo v mesečnih, tromesečnih ali polletnih obrokih največ v
treh letih, vendar mora biti v celoti plačana pred priklopom na
kanalizacijo. |
Odločbe o pristojbini za priključitev na kanalizacijsko omrežje
se izdajo ob pričetku aktivnosti za izgradnjo kanalizacijskega
omrežja na posameznem prispevnem območju čistilne naprave
Ljutomer za že zgrajene objekte, za novogradnje pa ob izdaji
odločbe o plačilu komunalnega prispevka. |
Brez potrdila o plačilu celotnega zneska pristojbine za
priključitev ni mogoče izvesti priključitve uporabnika na javno
kanalizacijsko omrežje. |
Uporabnika, ki z listinami dokaže, da je z lastnimi sredstvi ali
sredstvi samoprispevka sofinanciral izgradnjo javne
kanalizacije, se lahko delno oprosti plačila pristojbine na
javno kanalizacijo, če to sofinanciranje ni bilo upoštevano že
pri izračunu komunalnega prispevka. |
|
24. člen |
izvajalec priključka |
Priključek na javno kanalizacijsko omrežje se izvede v skladu z
Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Ljutomer, veljavnimi
tehničnimi predpisi, merili in kriteriji ter normativi in
standardi. |
Stroški izvedbe priključka od objekta do jaška v znesku
povračila niso zajeti in jih plača uporabnik, ki se priključuje. |
Izgradnjo kanalskega priključka od objekta, ki se priključuje na
javno kanalizacijo do revizijskega jaška, si uporabnik lahko
izvede v lastni režiji. |
|
25. člen |
namembnost pristojbine |
Sredstva pristojbin za priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje se zbirajo na transakcijskem računu Občine Ljutomer in
so strogo namenska. |
Sredstva so namenjena samo za: |
- izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in |
- dograditev obstoječih kanalizacijskih omrežij. |
|
VIII. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
V primeru, da
izvajalec javne službe na osnovi obratovalnega monitoringa
ugotovi, da so v odpadnih vodah posameznega zavezanca prisotne
snovi v koncentraciji, ki presegajo meje dopustne koncentracije
za izpust v kanalizacijo po veljavni zakonodaji, o tem obvesti
pristojne inšpekcijske službe. |
|
27. člen |
Če zavezanec za
izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod do 15.4. v
tekočem letu izvajalcu javne službe ne preda obratovalnega
monitoringa, ima ta pravico, da ga pridobi od pristojnega
ministrstva. |
Za čas pridobivanja
obratovalnega monitoringa pa se izda začasna odločba na osnovi
podatkov iz preteklega obdobja. |
|
28. člen |
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Ljutomer. |
|
Številka: 354/2006-OS-3293 |
Datum: 16.5.2006 |