|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet
Občine Mozirje sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
občinskega sveta |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa
predsednica oziroma predsednik delovnega telesa (v nadaljevanju:
predsednik). |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine
ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa
“OBČINSKI SVET”. |
|
|
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor
občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan
praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po
izvedbi drugega kroga volitev župana. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član
občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi občinski svet. |
|
|
Na prvi seji svet izmed članov občinskega sveta imenuje
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. |
|
|
Komisija iz prejšnjega odstavka na podlagi poročila
volilne komisije in potrdil o izvolitvi članov sveta in župana: |
|
|
– pregleda, katere kandidatke oziroma kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, |
|
|
– predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah
kandidatk oziroma kandidatov ali predstavnic oziroma predstavnikov
kandidatur za člane sveta, |
|
|
– svetu predlaga potrditev mandatov članov sveta, |
|
|
– predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatk oziroma kandidatov za župana ali predstavnic oziroma
predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v delovnih telesih občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
priznanja, mora pripraviti predlog za imenovanje: |
|
|
– članic oziroma članov nadzornega odbora občine, |
|
|
– članic oziroma članov stalnih delovnih teles občinskega
sveta, |
|
|
– in se seznani s sestavo članov v volilni komisiji in
drugih občinskih organih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij,
agencij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih
članic oziroma članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki
nadomesti člana občinskega sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
priznanja. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat se potrjuje, sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
14. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana; |
|
|
– predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega
sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne
skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere izve pri svojem delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
Člani sveta se lahko po političnih interesih združujejo v
skupine. |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov sveta |
|
|
17. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov, ki jih lahko podajo
pisno ali ustno. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana in
občinske uprave, obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora predsedujoči sveta takoj
posredovati tistemu (županu, direktorju občinske uprave), na katerega se
nanaša. Odgovor na pisno vprašanje mora biti podano v pisni obliki z
gradivom za prvo naslednjo sejo. |
|
|
18. člen |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana, določita kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
|
|
19. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
20. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana ali
direktorja občinske uprave, oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. |
|
|
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta
ali seje delovnega telesa, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa
na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda, se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje tudi predsedniku
nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. |
|
|
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo v pisni
obliki po pošti ali po kurirju. |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda mora
član občinskega sveta prejeti, najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za
sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev na dnevni red. |
|
|
Vabilo za sejo občinskega sveta se na enak način in roku pošlje tudi
predsedniku nadzornega odbora in direktorju občinske uprave. |
|
|
Vabilo iz prejšnjih dveh odstavkov se pošlje v pisni ali računalniški
obliki (v obliki zgoščenke) po pošti ali po kurirju. |
|
|
Gradivo se objavi tudi na spletni strani. |
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo 1/4 članov sveta. |
|
|
V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje,
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna
seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta ni sklicana v roku sedmih dni
od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje
zahtevali. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika in se objavi na
spletni strani občine. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom morajo člani
občinskega sveta prejeti najkasneje 3 dni pred sejo. Vabilo in gradivo
se pošlje v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 23.
člena. |
|
|
Izjemoma, če to terjajo neodložljivi razlogi, se lahko
izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s
sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje in gradivo predlaga oziroma predloži na
sami seji. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se
lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Dopisna seja se opravi na
podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem.
Dopisna seja se opravi v roku 7 dni od prejema celotnega gradiva. Vabilo
in gradivo ter predlog sklepa za dopisno sejo se članom občinskega sveta
pošlje v skladu s drugim, tretjim in četrtim odstavkom 23. členom tega
poslovnika. |
|
|
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem
članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot
polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je
sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so
glasovali. |
|
|
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin,
določenih s tem poslovnikom, vsebovati še ugotovitev, koliko članov
sveta je glasovalo. |
|
|
26. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede
na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
Dnevni red seje sveta predlaga župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta,
ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega
reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet ne more odločiti o zadevah, če svetnikom ni bilo
poslano gradivo in, če k temu gradivu ni dal svojega mnenja oziroma
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta,
ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi
član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občank in
občanov (v nadaljevanju: občani) in predstavnic oziroma predstavnikov
sredstev javnega obveščanja (v nadaljevanju: predstavniki javnega
obveščanja) na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in
občane, se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način (oglasna deska). |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. |
|
|
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja, dopusti zvočno in slikovno snemanje seje ali njenih
posameznih delov. |
|
|
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa
ga odstrani iz prostora. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je
lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
31. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo ugotovi sklepčnost in obvesti
svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in
se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
32. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve katerih predlagatelj je župan, lahko župan brez
razprave in glasovanja umakne z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta, najkasneje pred začetkom seje izročeno gradivo, ki je podlaga za
uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda
svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik točke z
dnevnega reda, razširitev dnevnega reda, združitev obravnav ali za hitri
postopek, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
Po sprejetem dnevnem redu, svet odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
34. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
35. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, uvodno obrazložitev. Uvodna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave, mnenje k
obravnavani zadevi. |
|
|
Po uvodni obrazložitvi dobi besedo predsednik delovnega
telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
|
|
Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do ugovora po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Ugovor
mora biti konkreten in se nanašati na napoved ugovora označeno razpravo,
sicer jo lahko predsedujoči prepove. |
|
|
36. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
37. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
|
|
38. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
39. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma ob
ponedeljkih in sicer ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po dveh
urah neprekinjenega dela. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta,
župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
40. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
41. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
42. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin |
|
|
– odvzem besede |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
43. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. Ukrep odstranitve s seje ali z dela seje ne more
biti izrečen članu sveta. |
|
|
Oseba, ki ji je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
45. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
46. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni dvorani. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
47. člen |
|
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta
sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali,
izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko
članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako s sklepom
odloči pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas
razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat. |
|
|
K glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta
tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo
glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«
ali »PROTI«. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. |
|
|
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, |
|
|
– število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
53. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
54. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov občinskega sveta na seji, o opravičeni ali
neopravičeni odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja in o sklepih, ki so bili
sprejeti. Razprava o posameznih točkah se v zapisniku ne beleži. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje
občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma
dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske
uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine
ter na krajevno običajen način. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se zvočno, lahko pa tudi
slikovno snema. |
|
|
Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje, se hrani v
sejnem dosjeju, skupaj z zapisnikom in gradivom s seje, skladno s 56.
členom poslovnika. |
|
|
Član občinskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je
za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati
magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega delavca. |
|
|
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v
skladu z zakonom. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. |
|
|
Vpogled iz prejšnjega odstavka odredi direktor občinske
uprave, na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
58. člen |
|
|
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in
za delovna telesa občinskega sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
|
|
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi zaposlenega v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles. |
|
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s
statutom občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– odbor za gospodarske javne službe in komunalno
infrastrukturo, |
|
|
– odbor za negospodarske dejavnosti, |
|
|
– odbor za gospodarstvo in proračun, |
|
|
– statutarno pravna komisija. |
|
|
Stalna delovna telesa sestavlja 5 članov. Predsednik in še
najmanj dva člana odbora morajo biti člani občinskega sveta, največ dva
člana pa sta lahko iz vrst občanov. |
|
|
61. člen |
|
|
Odbor za gospodarske javne službe in komunalno
infrastrukturo obravnava in daje mnenja in predloge občinskemu svetu
glede prostorskega planiranja in rabe prostora, varstva okolja, zraka,
tal, vodnih virov, hrupa, urejanja cest, javnih poti in javnih površin,
problematike javnih podjetij s področja komunalnih dejavnosti,
stanovanjskega gospodarstva, koncesijskih aktov iz svoje pristojnosti in
prometa z zemljiščem. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarskih javnih služb in komunalne
infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda predlog odločitve. |
|
|
Odbor za gospodarske javne službe in komunalno
infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarskih javnih služb in
komunalne infrastrukture. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za negospodarske dejavnosti obravnava in daje mnenja
in predloge občinskemu svetu iz pristojnosti predšolskega varstva,
varstva otrok in družine, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja
odraslih, kulture, športa, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in
drugih negospodarskih dejavnosti. Odbor predlaga občinskemu svetu način
in spremembe v organizaciji javnih zavodov s področja družbenih
dejavnosti in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet. Odbor
obravnava koncesijske akte, investicije, cene programov predšolske
vzgoje, poročila in zaključne račune javnih zavodov s področja
negospodarstva ter druge zadeve s svojega področja. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Odbor za negospodarske dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo in proračun obravnava in daje
občinskemu svetu mnenja in predloge iz pristojnosti finančne politike
občine, proračuna občine, obravnava predlog proračuna občine, zaključni
račun občine, zaključne račune javnih podjetij in zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, obravnava oprostitve plačil občinskih
obveznosti, če je tako določeno v aktih, ki obveznosti določajo,
obravnava akte v zvezi z zadolževanjem in poroštvi občine in javnih
zavodov ter premoženjske zadeve občine. Odbor obravnava vse normativne
akte, ki predpisujejo občinske davke, prispevke, nadomestila in takse,
jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in
statut določata drugače. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva in proračuna, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Odbor za gospodarstvo in proračun lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. |
|
|
64. člen |
|
|
Statutarno pravna komisija obravnava osnutke in predloge:
statuta, poslovnika občinskega sveta, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta
ter podaja občinskemu svetu obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Komisija obravnava tudi statute pravnih oseb, h katerim
daje soglasje občinskih svet. |
|
|
65. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
66. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ter priznanja. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
priznanja, do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora članom delovnega telesa prejeti
najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
71. člen |
|
|
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno,
predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z
zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
|
72. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se žigosa in shrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
73. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za
uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta sedem dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
Odlok morajo člani občinskega sveta prejeti sedem dni pred dnem
določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
Občinski svet odloča o sprejemu odloka v dveh obravnavah. |
|
|
76. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah. |
|
|
Po končani prvi obravnavi občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme predlog odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo
obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik
predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
77. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti
novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva
stališča in predloge iz prve obravnave. |
|
|
78. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka, na katerega so bili vloženi amandmaji. |
|
|
Člani sveta lahko predlagajo amandmaje k posameznim členom
predloga odloka. Župan lahko predlaga amandmaje, kadar sam ni
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko pisno predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. Župan lahko predlaga amandma na amandma na
sami seji, mora pa ga vložiti pisno. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Ko svet konča
razpravo in glasovanje o amandmajih k posameznim členom, glasuje o
odloku v celoti. |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se
zadnje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut občine se sprejema v dveh obravnavah z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Poslovnik občinskega sveta pa se sprejema v dveh
obravnavah z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Proračun občine sprejema občinski svet po postopku, ki je
določen za sprejem odlokov. |
|
|
O predlogih drugih aktov (odredbe, pravilniki, navodila,
sklepi) iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več
občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Če občinski svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. Na isti seji se
združita prva in druga obravnava. Amandmaje in amandmaje na amandmaje je
dovoljeno vlagati tudi ustno na sami seji vse do konca obravnave in
začetka odločanja o amandmajih. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali
drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
|
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi
predpisi države oziroma občine, |
|
|
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega
sodišča. |
|
|
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če
ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
83. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
Župan lahko zadrži objavo statuta občine, odloka ali
drugega splošnega akta, če meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom in
predlaga občinskemu svetu, da na prvi seji o njem ponovno odloči. Župan
mora zadržati objavo, če je vložen predlog ali pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o posamezni določbi oziroma o
splošnem aktu v celoti. |
|
|
5. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
84. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni
akt. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema
občinski svet po rednem postopku za sprejem odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika
občinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj
eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komisija
občinskega sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob
sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta ali
odloka tako določi občinski svet. |
|
|
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez
razprave. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
86. člen |
|
|
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu
občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala
večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih
članov, ki so glasovali. |
|
|
87. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
88. člen |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži
zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
89. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
|
|
90. člen |
|
|
Člane delovnih teles imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za volitve in imenovanja ter
priznanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
|
91. člen |
|
|
Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
urejajo volitve in imenovanja. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih
glasov članov sveta. |
|
|
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
92. člen |
|
|
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom občinskega sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja, je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine
ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu
svetu novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
priznanja. |
|
|
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se
pošlje občinski volilni komisiji. |
|
|
Če odstopi podžupan, ga s sklepom o razrešitvi razreši
župan ter s sklepom seznani občinski svet |
|
|
Na podlagi izjave o odstopu člana nadzornega odbora
občine, člana delovnega telesa ali drugega občinskega organa, ki jih je
imenoval, sprejme občinski svet sklep o razrešitvi. Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter priznanja, zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
93. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje ter skrbi za izvajanje njihovih odločitev. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
94. člen |
|
|
Na vsaki seji župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan
ali direktor občinske uprave, poroča o opravljenih nalogah med obema
sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov
sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in
navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
95. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles
občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
96. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
97. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
98. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
99. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
100. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 032-0001/2007 |
|
|
Mozirje, dne 12. februarja 2007 |
|
|
Župan
Občine Mozirje
Ivan Suhoveršnik l.r. |
|
|
|