Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, v nadaljevanju: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 13. seji, dne 9. septembra 2008, sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del poslovne

cone v naselju Pesniški dvor v Občini Pesnica

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del poslovne cone v naselju Pesniški dvor v Občini Pesnica določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.

2. člen

(sestavni deli OPPN)

OPPN iz prejšnjega člena obsega:

A) Tekstualni del - besedilo odloka

B) Kartografski del

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega plana s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju, M 1: 5 000

2. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1: 1 000

3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1: 5 000

4. Zazidalna situacija, M 1: 1 000

5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1: 2 000

6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1: 1 000

7. Načrt parcelacije, M 1: 2 000

C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oz. podatkov o prostorski ureditvi

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2. Prikaz stanja prostora

3. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

D) Priloge

1. Smernice in mnenja

2. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve

3. Certifikat geodetskega načrta

4. Povzetek za javnost

OPPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

3. člen

(načrtovalec prostorskega akta)

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelalo podjetje URBIS d.o.o., Jezdarska ul. 3, Maribor, pod št. 034-LN/2007 v juniju 2008.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(ureditveno območje)

Ureditveno območje OPPN predstavlja nepozidano površino, ki se nahaja severno od regionalne ceste R-III-749 Vosek – Jurovski dol – Lenart, na obeh straneh Gačniškega potoka med lokalno cesto št. 310091 Pesnica – Vosek in javno potjo št. 810341 Pauman – Gudronska jama.

V ureditveno območje OPPN so vključene zemljiške parcele št. 116/1, 116/3 – del, 116/4 – del, 116/5, 116/6, 116/8, 116/9, 116/10, 116/11, 116/12, 116/13, 118/2, 173 - del, 174/1 - del, vse k.o. Pesniški dvor in parcela št. 371/1 - del, k.o. Vosek.

Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je pribl. 4,5 ha.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V

PROSTOR

5. člen

(vplivno območje)

Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in ureditve izven njega, ki so potrebne za izvedbo gospodarske javne infrastrukture in vodnogospodarskih ureditev.

6. člen

(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)

Predvidena pozidava se bo z dovozi priključevala na javno pot št. 810341 Pauman – Gudronska jama in regionalno cesto R-III-749 Vosek – Jurovski dol – Lenart.

7. člen

(posegi v prostor pred začetkom izvajanja pozidave po

OPPN)

Zaradi izvajanja OPPN je predvideno nasipavanje območja do kote 251,50 m n.m. zaradi zagotavljanja proti poplavne ureditve nad višino preplavitve oz. kote visokih vod s 100-letno poplavno dobo potoka Gačnik in reke Pesnice, ki znaša 250,90 m n.m., v skladu s študijo »Ureditev površinske odvodnje Gačniškega potoka v območju predvidene zazidave Pesniški dvor«, ki jo je izdelalo podjetje Higra d.o.o., v septembru 2001, št. projekta 347-IX/01 in študijo »Hidrološko-hidravlična presoja vodnega

režima v območju poslovne cone Pesniški dvor«, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., v marcu 2008, št. projekta 3018/08.

Nasipavanje se lahko vrši fazno, tako da se zagotavlja etapna izgradnja posameznih objektov in hkrati dostop in dovoz do njih.

V primeru faznega nasipavanja je potrebno za vse objekte upoštevati višino možne preplavitve.

Ukrepe glede varovanja pred poplavami je potrebno posebej upoštevati pri gradnji temeljev.

8. člen

(namenska raba prostora, vrste objektov in dopustnih

dejavnosti)

Namenska raba prostora: drugo območje za poselitev (transportno servisna cona, proizvodna cona, trgovska cona).

Vrste dopustnih objektov: industrijske stavbe, poslovne stavbe, skladiščni objekti, trgovski objekti, storitveni objekti, enostavni objekti, objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.

Vrste dopustnih dejavnosti: upravni prostori, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti, skladiščne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, trgovske dejavnosti.

9. člen

(funkcionalno oblikovalski pogoji)

Stavba tip A – industrijska stavba

- Na grafični prilogi »Zazidalna situacija« je prikazana maksimalna dopustna gradbena površina objekta 135 x 80 m, objekt je lahko tudi manjši. Etažnost proizvodnega dela objekta je P, upravnega dela objekta do P+2.

- Maksimalna višina objekta je 12 m.

- Stavba je nepodkletena.

- Streha je lahko dvokapna, enokapna ali ravna.

- Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.

- Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji.

- Predvidena namembnost objekta: proizvodna, skladiščna, upravna.

Stavba tip B – poslovna stavba

- Na grafični prilogi »Zazidalna situacija« je prikazano območje za pozidavo. Postavitev objekta je možna kjerkoli znotraj tega območja, pozidano je lahko tudi celo območje. Etažnost objekta je do P+1.

- Maksimalna višina objekta je 6,5 m.

- Stavba je nepodkletena.

- Streha je lahko dvokapna, enokapna ali ravna.

- Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.

- Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji.

- Predvidena namembnost objekta: upravna.

Stavba tip C – poslovno skladiščna stavba

- Na grafični prilogi »Zazidalna situacija« je prikazana gradbena površina objekta 25 x 25 m, objekt je lahko tudi manjši.

Možna je tudi širitev ali združitev objektov znotraj območja za pozidavo. Etažnost skladiščnega dela objekta je P, upravnega dela do P+2.

- Maksimalna višina objekta je 12 m.

- Stavba je nepodkletena.

- Streha je lahko dvokapna, enokapna ali ravna.

- Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.

- Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji.

- Predvidena namembnost objekta: skladiščna, upravna.

Tlorisna oblika posameznih objektov ni določena, določi se v projektni dokumentaciji.

Višina platojev za objekte se predvidi 0,60 m nad najvišjo pričakovano gladino visoke vode potoka Gačnik Q100 (250,90).

Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje.

Enostavne objekte je možno graditi v skladu z veljavno zakonodajo.

Zunanja ureditev

Vsaj 10 % gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).

Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

10. člen

(parcelacija)

Gradbene parcele so razvidne iz načrta gradbenih parcel. Zemljišče, ki je namenjeno za širitev javne poti št. 810341 Pauman – Gudronska jama se odparcelira in preda v javno dobro.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA

GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN

GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(splošno)

Za predvideno infrastrukturo je potrebno naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

12. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Pri prometnem urejanju območja OPPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije.

Območje OPPN za del poslovne cone v naselju Pesniški dvor se nahaja na zemljiščih v varovalnem pasu glavne ceste G-I št. 3. Za potrebe predvidene pozidave je potrebno rekonstruirati (razširiti) obstoječo javno pot štev. 810341 Pauman – Gudronska jama v dolžini cca 400 m, vključno s priključkom (križiščem) na regionalni cesti R-III-749 Vosek – Jurovski dol – Lenart.

Cesta je predvidena z elementi vozišča v širini 6,00 m in obojestranskim pločnikom (rezervatom) po 1,00 m, kar pomeni 8,00 m širok koridor. Elementi so izbrani za tipično vozilo tovornjak s priklopnikom oz. vlačilec. Na celotnem odseku je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.

Znotraj območja je potrebno urediti odstavne (parkirne) površine za tovorna vozila s priklopnikom (vlačilce) in osebna vozila ter dva priključka na rekonstruirano dovozno pot (sedaj javna pot štev.

810341) Pauman – Gudronska jama. V prvi fazi bo dostop na parcelo št. 116/9 iz dovozne poti Pauman – Gudronska jama potekal po parceli št. 116/10, kasneje bo urejen dostop iz parcele št. 118/2.

Za območje severno od potoka Gačnik je potrebno izgraditi notranje manipulativne površine ter dva priključka na obstoječo regionalno cesto R-III-749 Vosek – Jurovski dol – Lenart.

Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila znaša cca 150 parkirnih mest, za tovornjake pa cca 20 parkirnih mest. Ureditve so razvidne iz grafične priloge »Zazidalna situacija«. Natančno število parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji na podlagi potreb investitorjev (število zaposlenih) in veljavnih predpisov.

Vse povozne, manipulativne in parkirne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi s pravilno rešenim odvodnjavanjem padavinskih vod (vodotesna kanalizacija, lovilci olj itd.).

Izdelati je potrebno ustrezno projektno dokumentacijo in si pridobiti vse smernice, pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.

13. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta.

Zato so dopustna odstopanja od rešitev v načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko upravičena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.

Oskrba z vodo

Priključitev porabnika z večjimi dodatnimi količinami vode (nad 11 l/s) za poslovno cono bo možna šele po izgradnji zaščite in vključitve vodnih virov ter programa izgradenj in rekonstrukcij tranzitnih cevovodov za ureditev oskrbe z vodo v SV Sloveniji do leta 2035. Predmet je tudi rekonstrukcija regionalnega vodovodnega cevovoda Pesnica – Lenart iz AC DN 250 na LŽ DN 400.

Obvezno je upoštevanje veljavne zakonodaje ter podatkov iz katastra vodovodnih naprav in objektov Mariborskega vodovoda d.d.

Za zagotovitev požarne varnosti nad 10 l/s je potrebno rekonstruirati dovodni cevovod PEHD DN 125 na vodovodni cevovod LŽ DN 200. Na območju je potrebno izgraditi zanke ustreznega profila s prevezavo cevovoda PEHD DN 125 za črpališče Vukovski dol v skladu z veljavnimi predpisi.

Odvod padavinskih in komunalnih odpadnih voda

Na obravnavanem območju trenutno še ni izgrajene javne kanalizacije. Odpadne vode je potrebno odvajati v nepretočno greznico ali lastno malo ČN, po izgradnji javne kanalizacije pa izvesti priključek na le-to. Za obravnavano območje je potrebno v projektu kanalizacije predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije po veljavnih predpisih.

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi v skladu z veljavno zakonodajo in sicer na način, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je predvideno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Padavinske vode je treba prioritetno ponikati. Če ponikanje ni možno (potrebno računsko dokazati), se padavinske vode speljejo v bližnji vodotok ali razpršeno po terenu.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.

Vse rešitve odvodnjavanja morajo biti usklajene z veljavno zakonodajo s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih vod.

Ogrevanje

Možna je uporaba toplotnih črpalk, lahkega kurilnega olja, biomase ali utekočinjenega naftnega plina. Sistemi ogrevanja (vključno z lokacijami cistern in podobnih skladišč) morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi.

Odvoz smeti

Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

Elektroenergetsko omrežje

Na mestih križanj in približevanj predmetnega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno upoštevati veljavne predpise.

Napajanje območja se uredi v skladu z idejno zasnovo »Napajanje poslovne cone v naselju Pesniški dvor z električno energijo – IDZ«, št. 315/08-MO, maj 2008, ki jo je izdelal Elektro Maribor d.d.

Zaradi izgradnje predvidenih objektov je potrebno prestaviti oz. skablirati del 20 kV daljnovoda Hlapje - Pernica d -641, ki poteka preko območja predvidenih objektov in prestaviti oz. skablirati del 20 kV daljnovoda odcep Vukovski dol 1 d -167, ki poteka preko območja predvidenih objektov.

Napajanje predvidenih objektov tip B in tip C z električno energijo bo potekalo iz nove transformatorske postaje TP Pesniški dvor 3, za kar bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči 1x1000 kVA, zgraditi srednje napetostne kablovode in vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje ter zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove transformatorske postaje do predvidenih objektov.

Napajanje objekta tip A z električno energijo bo možno iz nove transformatorske postaje TP Diamant, za kar bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe, moči 3x1000 kVA (z možnostjo vgraditve dodatnega transformatorja moči 1000 kVA), zgraditi srednje napetostne kablovode in vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje ter zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove transformatorske postaje do predvidenega objekta.

Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da je omogočeno nemoteno odčitavanje števcev.

Pred vključitvijo transformatorskih postaj v SN omrežje je potrebno oporišče št. 4 DV d-167 in oporišče št. 117 DV d-641 izvesti z zaključnim A-drogom.

Po vključitvi transformatorskih postaj v SN omrežje se del daljnovodov d-641, d-167 in d-593 na območju poslovne cone v Pesniškem dvoru demontira.

Telekomunikacijsko omrežje

Za predvideno ureditveno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.

Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.

Objekti se bodo napajali iz obstoječega Telekom omrežja ali iz drugega vira telekomunikacijskih povezav, za kar je potrebno ob projektiranju pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo potrdi upravljavec.

Po potrebi se prestavi in zaščiti obstoječe TK omrežje.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE

KULTURNE DEDIŠČINE

14. člen

(varovanje kulturne dediščine)

Na območju ni evidentirane zavarovane kulturne dediščine.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,

NARAVNIH VIROV IN

OHRANJANJE NARAVE

15. člen

(ohranjanje narave)

Območje OPPN je izven evidentiranih območij ohranjanja narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, ki bi bila pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti).

16. člen

(varstvo voda)

Zaradi gradnje se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne smeta poslabšati. Gradbena dela se izvajajo na način, da se prepreči onesnaževanje vode.

17. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN spada v skladu z veljavno zakonodajo v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, kamor se uvrščajo tudi površine za proizvodnjo in storitve.

V primeru, da je v okviru določitve obstoječe obremenjenosti okolja s hrupom ugotovljeno, da je celotna obremenjenost s hrupom presežena, je vsakršen nadaljnji poseg možen le pod pogojem, da se predhodno sanira obstoječe stanje in da poseg ne pomeni take dodatne obremenitve okolja s hrupom, ki ne bi bile skladne s predpisanimi mejnimi vrednostmi emisij ravni hrupa.

Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.

18. člen

(varstvo zraka)

Načrtovane ureditve ne predstavljajo pomembne dodatne obremenitve zraka.

Gradnja objektov ter izvajanje dejavnosti mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaževanje zraka.

19. člen

(ravnanje z odpadki)

Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. Pri vseh objektih se zagotovijo ustrezne tipske posode in prostor za zbiranje komunalnih odpadkov. Odvoz odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi.

Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO

TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM

PRED POŽAROM

20. člen

(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami)

Za območje OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.

21. člen

(varstvo pred požarom)

Za območje OPPN se pri načrtovanju smiselno upoštevajo

določila veljavne zakonodaje, v skladu s katero so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:

- pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,

- pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,

- pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz katerega koli dela objekta,

- dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,

- vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

OPPN

22. člen

(etapnost izvedbe prostorske ureditve)

Ureditve se lahko izvajajo fazno (postopno). Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter zunanjo ureditvijo. Pri objektu A je faza lahko tudi izgradnja dela objekta.

23. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Investitorji posameznih objektov so dolžni sočasno z gradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta.

Investitorji morajo izvesti ali zagotoviti financiranje opremljanja stavbnih zemljišč po programu opremljanja stavbnih zemljišč in vseh posegov, ki bodo predvideni v tem OPPN.

Zraven obveznosti, navedenih v vseh členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev med gradnjo in po njej:

- promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;

- pred pričetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;

- omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.

Izvajalci so dolžni upoštevati določila OPPN, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ

OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH

IN TEHNIČNIH REŠITEV

24. člen

(odstopanja)

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Dopustne so spremembe dejavnosti v posameznih objektih v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega odloka.

V grafični prilogi »Zazidalna situacija« in 9. členu tega odloka so določeni maksimalni tlorisni in višinski gabariti objektov.

Natančne dimenzije se določijo v projektni in tehnični dokumentaciji.

Nadstrešnice, napušči, vetrolovi ipd. lahko segajo izven območja pozidave, ki je prikazano na grafični prilogi »Zazidalna situacija«.

Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin, objektov ipd., ki so navedene v tem OPPN, so orientacijske in se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pri izvedbi predvidenih objektov je potrebno istočasno urediti tudi vse pripadajoče zunanje površine, kot so dostopi, zelenice in parkirišča.

Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture, zunanjih ureditev ter urejanju parkirišč in cestne infrastrukture so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oz. predvidenega stanja.

25. člen

(plačilo komunalnega prispevka)

Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za navezavo nove komunalne infrastrukture na primarno infrastrukturo po veljavnem pravilniku za odmero komunalnega prispevka.

X. KONČNE DOLOČBE

26. člen

(veljavnost OPPN)

Občinski podrobni prostorski načrt velja do izvedbe prostorske ureditve, ki je predvidena na podlagi tega OPPN.

27. člen

(vpogled OPPN)

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled v občinski upravi Občine Pesnica v času uradnih ur.

28. člen

(nadzor)

Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojno ministrstvo za okolje in prostor – inšpekcija za okolje in prostor.

29. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Številka: 35003-2/2007-VF

Datum: 22. september 2008

Župan občine Pesnica

Venčeslav Senekovič, dipl. inž., s. r.