Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS. št. 32/1993 in 30/1998 - v nadaljevanju: "ZGJS"), 30. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 26/05 UPB1, 118/06 in 9/07 - popravek - v nadaljevanju: "Energetski zakon") ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05 - v nadaljevanju: "statut") je Mestni svet Mestne občine Ptuj, dne 21. maja 2007, na svoji 7. seji sprejel

ODLOK

o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem v Mestni občini Ptuj

I.          UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok je koncesijski akt za koncesijo lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za koncesijo gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: javni službi ali posamezno: javna služba).

Koncesija se do 1. 7. 2007 podeli za opravljanje obeh javnih služb skupaj.

2. člen

(definicije)

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.

Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:

-           Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;

-           dobavitelj plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem na podlagi koncesije;

-           koncesionar: izvajalec javne službe dobave plina tarifnim odjemalcem in/ali izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja.

-           sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja na podlagi koncesije;

II.        KONCESIJA ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA

3. člen

(pogoji za pridobitev koncesije)

Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:

-           biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;

-           imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;

-           izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.

Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.

4. člen

(začetek in trajanje koncesije)

Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je največ 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe.

5. člen

(javna pooblastila koncesionarja)

Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:

-           daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,

-           določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,

-           izdaja sistemska obratovalna navodila,

-           izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,

-           daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja izvajalec.

Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.

6. člen

(prenos koncesije)

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.

7. člen

(razvoj infrastrukture)

Koncesionar je dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj distribucijskega omrežja zemeljska plina in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.

8. člen

(zavarovanje)

Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik, skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.

9. člen

(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)

Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.

III.       KONCESIJA ZA DOBAVO TARIFNIM ODJEMALCEM

10. člen

(predmet koncesije za dobavo tarifnim odjemalcem)

Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:

-           izključno pravico dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;

-           dolžnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto;

-           zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do predajnega mesta, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi.

11. člen

(pogoji za pridobitev koncesije)

Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.

12. člen

(začetek in trajanje koncesije)

Koncesijsko razmerje za dejavnost dobave plina nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe ter preneha z dnem 1. 7. 2007.

13. člen

(prenos koncesije)

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.

IV.       SKUPNE DOLOČBE ZA OBE KONCESIJI

14. člen

(predmet koncesije in način izvajanja koncesije)

Javni službi, ki sta predmet koncesije, obsegata dejavnosti in naloge, ki so določene v Energetskem zakonu, odloku občine ali v vsakokratnem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino javnih služb, ki je predmet te koncesije.

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

15. člen

(območje izvajanja koncesije)

S podelitvijo koncesije koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe na celotnem geografskem območju Mestne občine Ptuj.

16. člen

(način podelitve koncesije)

Obe koncesiji po tem odloku se podelita skupno, in sicer po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe, koncesije gradenj ali koncesije storitev.

17. člen

(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:

-           odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;

-           postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;

-           stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;

-           poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

18. člen

(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)

Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.

19. člen

(nadzor)

Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.

Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

20. člen

(spremenjene okoliščine in višja sila)

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.

Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.

V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so nastali koncesionarju zaradi višje sile in/ali spremenjenih okoliščin.

21. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

-           s prenehanjem koncesijske pogodbe;

-           z odvzemom koncesije;

-           zaradi stečaja koncesionarja;

-           zaradi prenehanja koncesionarja

-           v drugih primerih, določenih z zakonom.

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine.

22. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba preneha:

-           s potekom časa za katerega je bila sklenjena,

-           z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in

-           v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.

Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

23. člen

(odvzem koncesije)

Občina z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:

-           koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;

-           če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega

operaterja distribucijskega omrežja in/ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;

-           koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega koncesijskega akta.

24. člen

(odkup objektov in naprav infrastrukture)

S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.

Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, v kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.

V.         PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

25. člen

(dobava plina tarifnim odjemalcem)

Določbe tega odloka ter koncesijska pogodba v delu, ki se nanašata na dobavo plina tarifnim odjemalcem, z dnem 1. 7. 2007 prenehajo veljati skladno z Energetskim zakonom.

26. člen

(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)

Obveznost iz tretjega odstavka 3. člena tega koncesijskega akta začne za koncesionarja veljati po 1. 7. 2007.

Prepoved iz 6. člena tega odloka ne velja v primeru, ko koncesionar po 1. 7. 2007 prenese koncesijo ali del koncesije na drugo pravno osebo, če jo ustanovi zaradi izpolnjevanja obveznosti iz 31.b. člena Energetskega zakona.

27. člen

(uskladitev koncesijskih pogodb)

Občina v roku 3 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:

-           način prenehanja javne službe dejavnosti dobave plina z dnem 1. 7. 2007;

-           morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe;

-           uskladitev pravic, obveznosti in dajatev na takšen način in na podlagi novega izračuna rentabilnosti, da se koncesionarjem ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal zaradi sprememb zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe.

28. člen

(prenehanje veljavnosti odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:

-           Odlok o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 7/96).

29. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 007-8/2006

Datum: 21. 5. 2007

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj