Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06, uradno prečiščeno besedilo),
32., 33. in tretjega odstavka 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), in
16. člena
Statuta Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 11/07) ter skladno z 2. členom
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 3/08) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na
21. redni seji dne 17. 2. 2009 sprejel |
O D L O K |
o koncesiji za
opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Rečica ob
Savinji |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(Predmet odloka) |
(1) Odlok o koncesiji
za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« v Občini Rečica ob
Savinji predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in
pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije v Regionalnem centru za ravnanje s
komunalnimi odpadki Celje (v nadaljevanju: Center). |
(2) Lokalna
gospodarska javna služba iz prvega odstavka se izvaja v zvezi z
dejavnostjo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na celotnem območju
Občine Rečica ob Savinji. |
(3) Izvajanje obvezne
lokalne gospodarske javne službe »odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov« (v nadaljnjem besedilu: javna
služba) zajema: |
– tehtanje, kontrolo,
preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim
dovoljenjem, |
– redno vzdrževanje
in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav Centra ter
izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo, |
– prekrivanje
odlagalne površine telesa odlagališča, |
– zagotavljanje
obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo, |
– razvrščanje,
izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij,
kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov nevarnih frakcij, kuhinjskih
biorazgradljivih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov v Centru in
|
– pripravo ukrepov in
nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. |
(4) Javna služba se
izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
2. člen |
(Definicije) |
Poleg pomenov,
določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem
odloku še naslednji pomen: |
– gospodarska javna
služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1.
člena tega odloka; |
– koncedent: je
Občina Rečica ob Savinji; |
– občinski svet: je
Občinski svet Občine Rečica ob Savinji; |
– koncesija: je
koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
|
– koncesionar: je
oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na
podlagi koncesije; |
– izvajalec javne
službe: je koncesionar po tem odloku. |
3. člen |
(Enotnost
koncesijskega razmerja) |
V Občini Rečica ob
Savinji (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno
s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju). |
4. člen |
(Tehnični pravilnik) |
(1) Občinski svet
sprejme Tehnični pravilnik o odlaganju ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v Regionalnem centru za ravnanje z
odpadki Celje (v nadaljevanju: Pravilnik) na predlog župana.
|
Obrazložen osnutek
pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti
izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve
in spremembe pravilnika. |
(2) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
– opredelitev
tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega
prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij,
kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave pred odlaganjem ter drugih
načinov predelave; |
– postopek izdajanja
pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka; |
– podrobnejšo vsebino
katastra Centra, evidenc in zbirk podatkov po tem odloku ter načinu
vodenja le-teh; |
– druge sestavine,
določene s tem odlokom; |
– druge pogoje,
merila in pravila, potrebna za organizirano, s predpisi usklajeno ter
nemoteno delovanje javne službe. |
(3) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan z spremembami,
tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v
prostoru. |
II. SPLOŠNI POGOJI ZA
IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE
IZVAJANJA |
5. člen |
(Način podelitve in
izvajanje koncesije) |
(1) Koncesija po tem
odloku se podeli neposredno družbi Simbio, družba za ravnanje z odpadki
d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s
predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne
službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku
pristojni upravni organ občine. |
(2) Na podlagi
odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene
koncesijsko pogodbo. |
6. člen |
(Pogoji izvajanja
gospodarske javne službe) |
Pogoji javne službe,
ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja
gospodarske javne službe in v tem odloku. |
7. člen |
(uporabniki) |
(1) Uporabniki
storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi
povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. |
(2) Uporabniki
storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi
druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z
odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih
odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku (npr.
lastna dostava odpadkov na odlagališče). |
(3) Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih
določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. |
IV. KONCESIJA |
8. člen |
(Začetek, tek in
trajanje koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Trajanje
koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je
predmet lokalne gospodarske javne službe, je 30 let od sklenitve
koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
(3) Koncesijsko
obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar
mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
(4) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(5) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z
zakonom. |
(6) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
9. člen |
(Način izvajanja) |
Koncesionar je dolžan
izvajati javne službe, ki so predmet koncesije, na način, kot je določen
v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe,
ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih
po javnem pooblastilu. |
10. člen |
(Koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
|
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske
infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne
službe, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
|
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju občine. |
(3) V izjemnih
primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem
postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni
pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve
javne službe na območju občine. |
(4) Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
11. člen |
(Razmerje do
podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi
v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem,
izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in
uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in
za svoj račun. |
12. člen |
(Uporaba javnih
dobrin) |
(1) Storitve javne
službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
|
(2) Uporaba storitev
javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu
izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna. |
13. člen |
(neustreznost
odpadkov) |
Če so odpadki,
pripeljani za odlaganje na odlagališče, neustrezni in jih skladno s
predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, ni dovoljeno odlagati na
odlagališču ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti,
prevoznik ali imetnik pa jih mora odpeljati na ustrezno skladiščenje.
Izvajalec lahko dovoli začasno skladiščenje zavrnjene pošiljke odpadkov
na območju odlagališča največ za štiri mesece, da se dopolni ali ponovno
izdela ocena odpadkov. O začasno skladiščeni oziroma zavrnjeni pošiljki
odpadkov se obvesti pristojno inšpekcijsko službo. V primeru spora o
ustreznosti odpadkov za odlaganje na odlagališču, o tem v upravnem
postopku odloči pristojni občinski organ. |
V. JAVNA POOBLASTILA |
14. člen |
(Vodenje katastra
javne službe in ostalih evidenc) |
(1) S tem odlokom se
podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe
in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka. |
(2) Uskladitev
obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih
katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja
koncesijska pogodba. |
(3) Kataster javne
službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s
predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju
koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu. |
(4) Kataster mora
biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega
odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z
odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen
rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. |
(5) Vse spremembe na
objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30
dneh. |
15. člen |
(Vsebina katastra) |
(1) Izvajalec je
dolžan voditi naslednji katastre, evidence in zbirke podatkov:
|
– zbirke evidenčnih
listov za zavezance, |
– evidenco obrazcev
in ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini
odloženih oziroma odstranjenih odpadkov, |
– podatke o obdelanih
odpadkih in o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem,
predelovalcem ali odstranjevalcem, |
– obratovalne
dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
|
– zbirke poročil o
obratovalnem monitoringu, |
– kataster Centra,
|
– poročila o vseh
izvedenih delih v Centru, |
– zbirke listin,
potrebnih za napoved okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov, |
– druge katastre,
evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje
javne službe po tem odloku. |
(2) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last občine. Vodi se tekstualno in grafično v
obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s
standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
(3) Kopijo ažuriranih
podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat
letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih
brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. |
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(6) Z osebnimi
podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
16. člen |
(Javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
(1) Izvajalec ima,
glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki
jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov,
javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom. |
(2) Izvajalec je
dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali
mnenje. |
(3) Do sprejema
ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko
načrtovanje, ima izvajalec, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, tudi
javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) Izvajalec je
pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino, slednja
pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. |
(5) Če ni v zakonu,
podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah
zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri
izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
17. člen |
(Kontrolna knjiga) |
(1) Izvedena dela
vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa
državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po
programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: |
– naprava in/ali
oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, |
– naprava in/ali
oprema s katero je bilo delo opravljeno, |
– opis dela,
|
– porabljen čas za
opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, |
– podatke o
opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z
ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
(2) Kontrolno knjigo
koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za
pretekli mesec. |
VI. RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
18. člen |
(Pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
19. člen |
(Dolžnosti
koncesionarja) |
(1) Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– v sodelovanju s
pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne
službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti,
napravami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
|
– pripravljati
predlog programa odlaganja odpadkov; |
– izvajati kontrolo
odpadkov in odvzem reprezentativnih vzorcev; |
– izvajati redne
preglede Centra; |
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko
usmerjeno ravnanje z odpadki; |
– kot dober
gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– pripraviti besedilo
osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 4. člena odloka; |
– v sodelovanju s
pristojnim organom sprejeti Poslovnik za obratovanje Centra, in sicer v
skladu z določbami tega odloka in predpisov, ki urejajo izvajanje
gospodarske javne službe po tem odloku; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem javne službe; |
– po izgradnji
prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni
vnaprej skladno s predpisi drugače določeno; |
– sklepati pogodbe za
uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
|
– pravočasno
dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; |
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
|
– pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kot je
določeno v odloku o izvajanju javne službe; |
– vodenje evidenc in
katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
|
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
|
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije; |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
(2) Glede zadev, ki
niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih
standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in
organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih pristojnega ministra. |
(3) Koncesionar je
dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s
kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem
roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če
so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
20. člen |
(Interventno
izvajanje javne službe) |
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso
primerni za odlaganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na
zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in
napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo
nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake
oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. |
(2) Koncesionar je
dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte
javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov ter
zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih,
ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in
varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve
oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
21. člen |
(Odgovornost
koncesionarja) |
(1) Za izvajanje
javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri
njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občine Rečica ob
Savinji, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe
uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti
klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Rečica ob Savinji. |
22. člen |
(Ločeno
računovodstvo) |
(1) Koncesionar lahko
izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa
njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
|
(2) Koncesionar mora
za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona,
veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko
koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju
drugih lokalnih skupnosti. |
23. člen |
(Dolžnosti
koncedenta) |
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu
izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so
navedeni v tem odloku; |
– da zagotavlja
takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju
možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje
objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
|
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine; |
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
24. člen |
(Pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
od koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
– pravico do
zagotovljenih cen storitev, |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– zahtevati vse
obvezne in neobvezne storitve javnih služb, |
– vpogleda v evidence
– kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
– uporabljati
storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in
z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik
storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
25. člen |
(Dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
|
– pripraviti odpadke
pred prepustitvijo oziroma odložitvijo skladno s tem odlokom,
|
– redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami, |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo, |
– nuditi
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk
podatkov. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem
dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
|
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
26. člen |
(Dokazovanje
izpolnjevanja pogojev) |
(1) Koncesionar mora
ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
|
– registracijo
oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe; |
– razpolagati z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno
izvajanje na celotnem območju občine; |
– razpolagati z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
|
– biti sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;
|
– sposobnost
zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju
tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju
krajevnih običajev; |
– zagotavljati
interventno izvajanje javne službe ob vsakem času; |
– usposobljenost za
vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za
njegovo vodenje. |
(2) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
VII. ORGAN, KI OPRAVI
IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
27. člen |
(Izbira
koncesionarja) |
(1) Občinska uprava v
imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
|
(2) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
28. člen |
(Sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar
pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Najkasneje 14 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(3) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
29. člen |
(Razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
30. člen |
(Pristojni organ za
izvajanje koncesije) |
Organ občine,
pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je
občinska uprava. |
31. člen |
(Nadzor nad
izvajanjem javne službe) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega
delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse
okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in
strokovnostjo izvajanja. |
(2) Nadzorstvo iz
prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in
občinski redarji. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila
pooblasti zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Službe, navedene
v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob
ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe,
katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta
ali koncesijske pogodbe. |
(4) Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
32. člen |
(Organ nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi
pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
33. člen |
(Finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor
nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
34. člen |
(Letni programi
izvajanja in koncesionarjeva poročila) |
(1) Koncesionar mora
na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in
potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in
kvaliteti izvajanja koncesije. |
(2) Koncesionar je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za
prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in
izvajanju javne službe, najkasneje do 31.3. vsakega tekočega leta
predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
|
(3) Program izvajanja
javne službe vsebuje predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih
objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati
na področju ravnanja z odpadki, |
– obseg predvidenega
rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom,
|
– obseg in stroški
zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav, |
– izpolnjevanju
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
– pritožbah
uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
– zavrnitvah
uporabnikov storitev, |
– oddaji poslov
podizvajalcem, |
– spremembah v
podjetju koncesionarja, |
– škodnih dogodkih,
|
– spremenjenih
pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, |
– koriščenju
zavarovanj in |
– vseh ostalih
okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Podrobnejša
vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski
pogodbi. |
(5) Najkasneje v roku
devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora
izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog
dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let.
Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati
vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot
tudi njegove morebitne spremembe, sprejema mestni svet. |
35. člen |
(Nadzorni ukrepi) |
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
VIII. PRENOS
KONCESIJE |
36. člen |
(Oblika) |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
IX. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
37. člen |
(Načini prenehanja
koncesijskega razmerja) |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
– s prenehanjem
koncesionarja, |
– z odvzemom
koncesije, |
– z odkupom
koncesije. |
38. člen |
(Prenehanje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
preneha: |
– po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
– z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
– z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
– s sporazumno
razvezo. |
39. člen |
(Potek roka
koncesije) |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
40. člen |
(Razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
|
– če je proti
koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti, |
– iz drugih razlogov
določenih s predpisi. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava
sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v
stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja
sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega
odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za
enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko
postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
41. člen |
(Odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
42. člen |
(Sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
43. člen |
(Prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
44. člen |
(Odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
45. člen |
(Odkup koncesije) |
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Mestni svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
(2) Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po
povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
X. VIŠJA SILA IN
SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
46. člen |
(Višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo
tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno
z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje
sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v
takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
47. člen |
(Spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XI.
UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
48. člen |
(Uporaba prava) |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike
Slovenije. |
49. člen |
(Arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
(Začetek veljavnosti
odloka) |
(1) Ta odlok se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet
Občine Rečica ob Savinji. |
(2) Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2009-4 |
Rečica ob Savinji,
dne 17. februarja 2009 |
|
Župan |
Občine Rečica ob
Savinji |
Vincenc Jeraj l.r. |