Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), 43. člena
Zakona o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 – popr., 41/07 – popr.), 5. in
6. člena
Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 52/95, 114/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05,
120/05, 2/06, 140/06),
Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno
varstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06),
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih
storitev (Uradni
list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07) in 15. člena Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 27/99, 17/01 in 74/02) je Občinski svet Občine
Križevci na 7. seji dne 6. 7. 2011 sprejel |
O D L O K |
o organiziranju
pomoči na domu in merilih za plačilo storitev |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Pomoč na domu obsega
socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v
drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti
institucionalno varstvo. |
2. člen |
Pomoč družini na domu
se zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna
dejavnost. Javna služba na območju Občine Križevci se lahko izvaja:
|
– s sklenitvijo
pogodbe o izvajanju javne službe z javnim zavodom, ki izpolnjuje pogoje
za opravljanje storitev pomoči na domu, |
– s podelitvijo
koncesije. |
3. člen |
Koncesija se podeli
na podlagi javnega razpisa pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje
pogoje na podlagi veljavnih predpisov s področja socialnega varstva. V
javnem razpisu za podelitev koncesije občina, na osnovi nacionalnega
programa socialnega varstva in razvojnih programov občine, določi vrsto
in obseg storitev. |
4. člen |
Upravičenci do
socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo na območju Občine Križevci
stalno bivališče in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da
z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in
telesno počutje in lahko živijo v znanem bivalnem okolju tako, da jim
vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v
drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Upravičenci do socialne
oskrbe na domu so: |
– osebe, stare nad 65
let, ki lahko z občasno ali nekaj-urno dnevno pomočjo ohranijo
zadovoljivo duševno in telesno počutje tako, da jim institucionalno
varstvo ni potrebno, |
– osebe s statusom
invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja,
če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na
domu, |
– druge invalidne
osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči in nege za
opravljanje večine življenjskih funkcij, |
– kronično bolne in
osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa
invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez
občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
|
– družine s kronično
bolnimi otroki ali otroki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če
jim uporaba storitev nadomešča institucionalno varstvo. |
II. OBSEG STORITEV |
5. člen |
Socialna oskrba na
domu obsega naslednje vrste storitev: |
– gospodinjska pomoč,
|
– pomoč pri
vzdrževanju osebne higiene, |
– pomoč pri
ohranjanju socialnih stikov. |
6. člen |
Kot gospodinjska
pomoč, do katere je upravičenec upravičen, se šteje: |
– prinašanje enega
pripravljenega obroka, oziroma nabavo živil in pripravo enega obroka
hrane, |
– pomivanje
uporabljene posode, |
– osnovno čiščenje
bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, |
– postiljanje in
osnovno vzdrževanje spalnega prostora, |
– druga dela po
dogovoru. |
Kot pomoč pri
vzdrževanju osebne higiene, do katere je upravičenec upravičen, se
šteje: |
– pomoč pri oblačenju
ali slačenju, |
– pomoč pri
hranjenju, |
– pomoč pri
opravljanju osnovnih življenjskih potreb, |
– vzdrževanje in nega
osebnih ortopedskih pripomočkov, |
– kopanje in
umivanje. |
Kot pomoč pri
ohranjanju socialnih stikov, do katere je upravičenec upravičen, se
šteje: |
– družabništvo,
|
– vzpostavljanje
socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, |
– spremljanje pri
opravljanju nujnih obveznosti, |
– informiranje
ustanov o stanju in potrebah upravičencev ter priprava upravičenca ter
njegove družine na institucionalno varstvo. |
Obseg posameznih
storitev glede na posebnosti upravičencev določi strokovni delavec
izvajalca javne službe, ki posamezni primer obravnava. Neposredno
izvajanje storitve na upravičenca traja največ do 4 ure dnevno oziroma
največ do 20 ur tedensko. |
III. CENA IN PLAČILO
STORITEV |
7. člen |
Občinski svet Občine
Križevci daje, na predlog izvajalca javne službe, soglasje k ceni
storitve pomoč družini na domu, ki mora biti oblikovana skladno z
določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih
storitev. |
8. člen |
Upravičenci in drugi
zavezanci so dolžni sami plačevati celotne stroške storitve do višine
subvencionirane cene pomoči na domu. Občina v skladu z 99. členom ZSV
sofinancira stroške storitve, najmanj v višini 50 %
ekonomske cene na uro. Občinski svet Občine Križevci lahko ob
sprejemanju soglasja k ceni storitve pomoč družini na domu določi višji
odstotek subvencioniranja ekonomske cene naveden storitve. |
Zavezanec ali
zavezanka je fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem
do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu
stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali
pravni posel. |
IV. OLAJŠAVE IN
OPROSTITVE PLAČILA STORITEV |
9. člen |
Pravico do oprostitve
plačila ima upravičenec, ki ni plačilno sposoben oziroma njegova
plačilna sposobnost ne dosega subvencionirane vrednosti storitve.
Upravičenec vloži vlogo za oprostitev plačila stroškov pri pristojnem
centru za socialno delo. |
10. člen |
O oprostitvah cene
plačila storitve upravičenca odloča pristojni center za socialno delo po
postopku in na način, kot je določeno s predpisi o socialnem varstvu. |
11. člen |
Vsakdo je v celoti
upravičen do oprostitve tistega dela storitve, ki je namenjen pripravi
in sklenitvi dogovora o izvajanju pomoči na domu. |
Plačila storitve
pomoči na domu je v celoti oproščen vsak, ki sklene dogovor o izvajanju
storitev v skladu z zakonom o socialnem varstvu, in če: |
– nima družinskih
članov ali drugih zavezancev, |
– nima dohodkov ali
če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti,
|
– ne prejema dodatka
za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege
in pomoči druge osebe. |
Upravičenec do
storitve pomoči na domu, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je
dolžan del dodatka prispevati za plačilo storitve. Dodatni prispevek
upravičenca znaša en odstotek dodatka za pomoč in postrežbo za vsako uro
opravljene storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico
celotnega zneska prejetega dodatka. |
12. člen |
Če je uporabnik
storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na
domu, lastnik nepremičnine, se mu lahko prepove odtujiti in obremeniti
nepremičnino, v korist občine, če gre za nepremičnino na kateri
uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v
skladu z veljavnimi predpisi. |
13. člen |
Upravičenec oziroma
zavezanec, ki je deloma ali v celoti oproščen plačila storitve, je
dolžan takoj ali najpozneje v roku petnajstih dni sporočiti vsako
spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali na višino
oprostitve. |
Če se ugotovi, da
sporočena sprememba dejansko vpliva na obstoj pravice ali na višino
oprostitve, se izda nova odločba, s katero določi višino oprostitve s
prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. |
Če upravičenec
oziroma zavezanec, ki mu je bila priznana pravica do oprostitve, ne
sporoči spremembe, ki bi lahko vplivala na višino oprostitve ali je ne
sporoči v roku iz prvega odstavka tega člena, je dolžan povrniti
razliko, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin, skupaj z
zakonskimi obrestmi od dneva nastanka spremembe. |
Če je bila
upravičencu ali zavezancu priznana oprostitev na podlagi lažnih dokazil
ali lažnega prikazovanja dejanskega stanja, je dolžan povrniti vse
stroške, ki so nastali v zvezi s priznanjem oprostitve, skupaj z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu je bila pravica
neupravičeno priznana. |
14. člen |
Storitve po tem
odloku se za vsakega upravičenca evidentirajo mesečno pri izvajalcu
pomoči na domu na obrazcu, sestavljenem v skladu z veljavnimi predpisi. |
15. člen |
Občina Križevci z
izvajalcem storitve pomoči na domu sklene pogodbo s katero uredi
medsebojne pravice in obveznosti. |
Nadzor nad delom
javne službe pomoč na domu organizira in izvaja v skladu z Zakonom o
socialnem varstvu socialna inšpekcija. |
V. KONČNI DOLOČBI |
16. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
17. člen |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Sklep o ustanovitvi javne službe pomoči na domu v
Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/98). |
Št. 01504-1/2011-34 |
Križevci, dne 6.
julija 2011 |
Župan |
Občine Križevci
|
mag. Branko Belec
l.r. |