Na podlagi 3., 7.,
33. in 34. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 in 127/06), 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 21/06 – odločba US), 36. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 30.
člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno
besedilo, EZ-UPB2, 70/08), 17. člena
Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo; ZP-1E, Uradni list RS, 17/08 – spremembe 3), 4. in
7. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02,
102/07, 3/09) in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet
Mestne občine Kranj na 27. seji dne 17. 6. 2009 sprejel |
O D L O K |
o dejavnosti
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na
območju Mestne občine Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok določa
način izvajanja izbirne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
(2) Gospodarska javna
služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska
javna služba. |
(3) Ta odlok je tudi
koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
|
(4) V delu, v katerem
je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok
sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o
gospodarskih javnih službah. |
2. člen |
(pojmi in izrazi v
odloku) |
V tem odloku
uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– distribucija: je
transport plina po distribucijskem omrežju; |
– prenos: je
transport goriv po prenosnem omrežju; |
– distribucijsko
omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega
odjemalca; |
– sistemske storitve:
so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje
energetskih sistemov; |
– sistemski operater
distribucijskega omrežja zemeljskega plina: je pravna oseba, ki je v
skladu zakonom na podlagi tega odloka določena za opravljanje dejavnosti
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na
posameznem omrežju; |
– omrežnina: je del
cene za uporabo plinovodnega omrežja in je namenjen plačevanju izvajanja
javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina in pokrivanju stroškov sistemskih storitev; |
– uporabnik omrežja:
je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema energijo; |
– Agencija za
energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo; |
– koncesionar je
sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju
Mestne občine Kranj; |
– koncedent je Mestna
občina Kranj. |
II. VSEBINA IN OBSEG
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(opredelitev javne
službe) |
Gospodarska javna
služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina obsega: |
– distribucijo
zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje,
obratovanje in razvoj distribucijskih omrežij, |
– zanesljivo, varno
in učinkovito distribucijo zemeljskega plina, |
– izgradnjo
distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Mestne občine Kranj v
skladu občinskimi prostorskimi plani, drugimi ustreznimi akti in
dokumentacijo, |
– obratovanje,
vzdrževanje in razvoj omrežja, v skladu z odločitvami občine,
|
– pridobitev
projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za
izgradnjo distribucijskega omrežja ter upravnih in drugih dovoljenj za
njegovo obratovanje, |
– ekonomsko
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne
zahteve za priključitev in dostop do omrežja, |
– nediskriminatorno
obravnavanje uporabnikov omrežja, |
– zagotavljanje
potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je
omrežje, ki ga upravlja, povezano, |
– zagotavljanje
potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovit dostop do omrežja,
|
– vodenje katastra
plinovodnega omrežja, objektov in naprav, |
– načrtovanje porabe
zemeljskega plina z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih
ukrepov pri porabnikih. |
4. člen |
(ločeni računovodski
izkazi) |
(1) Oseba, ki izvaja
koncesionirano javno službo iz prvega odstavka 1. člena tega odloka mora
zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina od morebitnih
drugih dejavnosti, v kolikor jih izvaja, v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi. |
(2) Letnemu poročilu
mora oseba iz prvega odstavka tega člena priložiti pravila, ki jih je
mogoče spreminjati le izjemoma in iz utemeljenih razlogov, po katerih so
na posamezne račune dejavnosti razdeljene. Sestavni del letnega poročila
so tudi kriteriji, v skladu s katerimi so na posamezne energetske
dejavnosti razporejena: |
– sredstva,
|
– obveznosti do virov
sredstev, |
– prihodki in
|
– odhodki.
|
(3) Letno poročilo
mora obsegati tudi vsako transakcijo s povezano družbo oziroma družbo z
istimi lastniki. |
5. člen |
(območje izvajanja
koncesionirane gospodarske javne službe) |
Območje izvajanja
koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka obsega
celotno območje Mestne občine Kranj. |
III. INFRASTRUKTURA |
6. člen |
(distribucijsko
omrežje) |
(1) Distribucijsko
omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na
zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti
kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se
izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
|
(2) Distribucijsko
omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to
določajo sistemska obratovalna navodila. |
7. člen |
(lastništvo
distribucijskih omrežij in naprav) |
Distribucijsko
plinovodno omrežje in vse druge naprave, ki so del infrastrukture javne
službe iz 1. člena tega odloka, skupaj z vsemi stvarnimi in
obligacijskimi pravicami distributerja na tem omrežju in v zvezi s tem
omrežjem, preidejo po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki
jih je zgradil, v last Mestne občine Kranj. |
8. člen |
(pogoji prenosa
lastništva omrežij in naprav) |
Način in pogoji
prenosa lastništva in vseh pravic iz prejšnjega člena se določijo s
koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi in
določi tudi način prenosa pravic v primeru predčasnega prenehanja
koncesijskega razmerja. |
IV. KATASTER
DISTRIBUCIJSKIH OMREŽIJ IN NAPRAV |
9. člen |
(kataster) |
(1) Koncesionar mora
za plinovodno omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in
naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in
odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše
pristojni državni organ. |
(2) Kataster se vodi
v skladu s pravilniki, ki veljajo za vodenje katastrov. |
(3) V katastru in
zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o
priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled
samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru
nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo
nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se
ne uporablja za podatke, v zvezi s katerimi je treba postopati po
določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ – Uradni
list RS, št. 24-900/03, 61-2663/05, 109-4752/05, 113-5005/05,
28-1130/06, 117-5018/06. |
V. SPLOŠNI AKTI
KONCESIONARJA |
10. člen |
(ureditev splošnih
aktov) |
Splošne akte
koncesionarja in njihovo vsebino določajo zakoni in podzakonski akti s
področja energetike. |
VI. OBVEZNOSTI IN
JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
11. člen |
(obveznosti
koncesionarja) |
Koncesionar mora pri
opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
|
– dejavnost je dolžan
izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in
programi s strani koncedenta; |
– dela mora izvajati
v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
|
– s svojim ravnanjem
ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin
ali ogrožati varnosti uporabnikov; |
– zagotavljati mora
ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
|
– pristojnim organom
koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in
nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
|
– pripraviti je
dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu
v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto; |
– koncesionar mora
obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati
in ustrezno škodno zavarovati; |
– koncesionar mora
skleniti zavarovanje splošne odgovornosti; |
– koncesionar mora
najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o
gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem
omrežju, kjer opravlja javno službo; |
– izdelati mora
napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega
načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
|
– koncesionar mora
voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z
občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno
mora voditi poslovne knjige; |
– koncesionar mora
poročati koncendentu o izvajanju koncesije; |
– koncesionar ima
tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in
koncesijsko pogodbo. |
12. člen |
(javna pooblastila
koncesionarju) |
Koncesionar ima pri
izvajanju koncesionirane gospodarske javne službe poleg javnih
pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
|
– izdaja sistemska
obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
|
– izdaja splošne
pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
|
– v zvezi z
izvajanjem dejavnosti daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno
s predpisi o urejanju prostora, |
– določa projektne
pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja, kolikor ni z zakonom predpisano drugače, |
– daje soglasja k
projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki
se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravljajo, kolikor ni
z zakonom predpisano drugače, |
– odloča za vsako
posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko omrežje, |
– vodi kataster
distribucijskega omrežja zemeljskega plina in naprav v skladu z
veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence,
|
– ima druga javna
pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi
zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi. |
VII. DISTRIBUCIJSKO
OMREŽJE IN PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA OMREŽJE |
13. člen |
(priključitev na
distribucijsko omrežje) |
(1) Priključitev
uporabnikov na distribucijsko omrežje, prekinitev in ustavitev
distribucije ter ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na
način, kot določajo splošni pogoji za dobavo in odjem. |
(2) Pogoji v zvezi z
distribucijskim omrežjem so določeni s sistemskimi obratovalnimi
navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. |
(3) Priključitev
uporabnikov na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji, kot jih določa
odlok, je obvezna. |
(4) Koncesionar mora
pred uveljavitvijo splošnih pogojev za dobavo in odjem pridobiti
soglasje koncedenta k navedenima aktoma. |
(5) Preden
koncesionar izvede priključek uporabnika na distribucijsko omrežje, je
uporabnik dolžan koncesionarju predložiti potrdilo koncedenta o plačilu
komunalnega prispevka. |
VIII. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
14. člen |
(omrežnina za
zemeljski plin) |
(1) Naloge in
dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine
za distribucijo plina, ki jo plačujejo uporabniki omrežja koncesionarju.
|
(2) Višino omrežnine
določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega
zakona izda Agencija za energijo. |
(3) Koncesionar
zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom,
ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in
kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko
omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi. |
15. člen |
(koncesijska dajatev) |
Koncesionar plačuje
koncedentu koncesijsko dajatev iz plačane neto omrežnine. Neto omrežnina
je omrežnina, zmanjšana za koncesijsko dajatev in za strošek dostopa do
prenosnega omrežja. Višino koncesijske dajatve določa, koncesijska
pogodba. Koncesionar je lahko prost plačila koncesijske dajatve v
obdobju izgradnje plinovodnega omrežja, objektov in naprav za izvajanje
dejavnosti po tem odloku. O oprostitvi in pogojih izgradnje omrežja,
objektov in naprav se koncedent in koncesionar posebej dogovorita. |
IX. KONCESIJA |
16. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Najkasneje 14 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(3) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
17. člen |
(koncesijska pogodba) |
V koncesijski pogodbi
se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge,
odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev. V
tej pogodbi je zlasti potrebno urediti vsa vprašanja glede uporabe
omrežja in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog sistemskega
operaterja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih. |
18. člen |
(koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
|
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture
(objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja dejavnost iz 1. člena, mora dejavnost
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju občine. |
(3) Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
19. člen |
(trajanje in
podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas največ 35 let od dneva sklenitve
koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
(2) Koncesijsko
obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar
mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 90 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
(3) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(4) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z
zakonom. |
20. člen |
(razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
21. člen |
(razmerje do
podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi
v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem,
v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem,
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
X. NADZOR |
22. člen |
(nadzor nad
izvajanjem javne službe) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ Mestne občine Kranj.
Nadzor zajema vse okoliščine in podatke v zvezi z izvajanjem javne
službe. |
(3) Pristojni organ
pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno ali v celoti obveznosti iz koncesijskega razmerja, lahko izda
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka, koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
23. člen |
(organ nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi
pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
24. člen |
(finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor
nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
|
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze, podatke o višini stroškov, ki
vplivajo na višino omrežnine, podatke o številu, tehničnih lastnostih
izvedenih priklopov, register uporabnikov …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent ob začetku nadzora pisno navesti razloge nenapovedanega
nadzora. |
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) Organ nadzora
oblikuje zapisnik o nadzoru. |
XI. RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
25. člen |
(pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
26. člen |
(izvajanje javne
službe) |
Koncesionar je dolžan
izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen
v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih
obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih
predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
27. člen |
(obveščanje o
statusnih spremembah) |
Koncesionar je dolžan
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne
stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so
zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določajo v tem odloku,
koncesijsko pogodbo razdre. |
28. člen |
(obveščanje
koncedenta in Agencije za energijo) |
Poleg podatkov in
dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih
pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo,
mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah,
ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so
primeroma: |
– odločitve Agencije
za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja
(velja za zemeljski plin); |
– postopki poravnave,
arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
|
– stavke in drugi
dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi
če ne predstavljajo višje sile; |
– poškodbe
infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi
če ne predstavljajo višje sile. |
29. člen |
(odgovornost
koncesionarja) |
(1) Za izvajanje
javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini
Kranj, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe
povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni
občini Kranj uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora
imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Mestne občine
Kranj. |
30. člen |
(dolžnosti in pravice
koncedenta) |
(1) Dolžnosti
koncedenta so zlasti: |
– da zagotavlja
pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o
načinu izvajanja javne gospodarske službe ter v skladu s pogoji, ki so
navedeni v tem odloku; |
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev
gospodarske javne službe; |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na
območju Mestne občine Kranj; |
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
|
– da so upravičenja
na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki jih koncedent
zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi koncesionar pravico
gradnje infrastrukture in izvajanje javne službe, neodplačna.
|
(2) Pravice
koncedenta so zlasti: |
– podajati soglasja
in potrditve k planom in programom izgradnje ter vzdrževanja
distribucijskega omrežja in naprav; |
– nadzor nad
izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
– druge pravice,
določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
31. člen |
(pristojnosti župana
in občinske uprave) |
(1) Če ni drugače
določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku
organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega odloka. |
(2) O pritožbah zoper
ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov
odloča župan. |
32. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
– do priklopa na
distribucijsko omrežje pod pogoji in način določen v Energetskem zakonu,
tem odloku, splošnih aktih koncesionarja ter splošnih aktih koncedenta,
|
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati
storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in
z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik
storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
33. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
– da se v okviru
območja koncesije priključijo na omrežje, kjer je zgrajeno in sicer pri
graditvi novih stavb, in kadar se zamenjuje sistem oskrbe z energijo,
razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo ali zamenjave sistema z enim od alternativnih sistemov za
oskrbo z energijo, kot so ti alternativni sistemi določeni v Energetskem
zakonu in v primeru, če je stavba priključena na daljinsko ogrevanje, in
v primeru, če je z odlokom drugače določeno, |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
|
– omogočiti neoviran
dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javne
službe, oziroma so nanjo priključene, |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo, |
– spoštovati pogoje
za priklop na distribucijsko omrežje. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne
omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči
izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
XII. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
34. člen |
(pogoji) |
(1) Koncesionar mora
izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
|
(2) Koncesionar mora
imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času
postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja
veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina. |
(3) Koncesionar mora
biti lastnik infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe ali
mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njegovi uporabi za čas
trajanja koncesije. |
(4) Koncesionar, ki
ni lastnik omrežja ali njegovega dela oziroma druge infrastrukture, mora
z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega
omrežja za opravljanje nalog, ki so z zakonom in tem odlokom določene za
koncesionarja. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen
uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila koncesionarja,
pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga
vprašanja, ki koncesionarju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje
naloge. |
(5) Koncesionar je
lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda
skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz
katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami. |
35. člen |
(dokazovanje
izpolnjevanja pogojev) |
(1) V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati
da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora
poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s
koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi
insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski
postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti
listine: |
– da lahko s polnim
oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli
osebo z najmanj VII. stopnjo ustrezne strokovne izobrazbe in opravljenim
strokovnim izpitom iz upravnega postopka, |
– da je registriran
oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, |
– da razpolaga z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na
celotnem območju občine za njeno izvajanje, |
– da razpolaga z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da
razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen
način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
|
– da je sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske
javne službe, |
– da je sposoben
zagotavljati izvajanje storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob
upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
|
– da zagotavlja
interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, |
– da je finančno in
poslovno usposobljen, |
– da je usposobljen
za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami
za njegovo vodenje, |
– da se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti
lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno
predpogodbo), |
– da je lastnik
infrastrukture oziroma je z lastnikom sklenil ali bo pod pogojem
pridobitve koncesije zagotovo lahko sklenil najemno pogodbo oziroma
pogodbo o uporabi omrežja, |
– da predloži
elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela,
strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra,
finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže
izpolnjevanje pogojev iz šeste do desete alinee in |
– da izpolnjuje druge
pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(2) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
XIII. JAVNI RAZPIS |
36. člen |
(oblika in postopek
javnega razpisa) |
(1) Koncesionarja za
izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje
(če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad 5.150.000 € tudi v Uradnem
listu EU): |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo
ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
|
4. začetek in
predviden čas trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. način dokazovanja
izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, |
8. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
|
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem
bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe
za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge podatke,
potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Župan lahko v
javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi
druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali
na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Župan pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
(5) Koncedent mora v
času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno
dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
(6) V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili
kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se
lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem
listu Republike Slovenije. (če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad
5.150.000 € tudi v Uradnem listu EU). |
37. člen |
(razpisni pogoji) |
Župan s sklepom o
javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja
pogojev iz 35. in 36. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki
listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih
pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
38. člen |
(merila za izbor
koncesionarja) |
(1) Merila za izbor
koncesionarja so: |
– tehnična
usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe; |
– kadrovska
usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe
(npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo
minimalne zahteve javne službe; |
– dosedanje pozitivne
reference na področju izvajanja razpisane javne službe. |
(2) Merila, po
katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. |
XIV. ORGAN, KI OPRAVI
IZBOR KONCESIONARJA |
39. člen |
(uspešnost javnega
razpisa) |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
|
(2) Prijava je
popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če koncedent ne
pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
|
(4) Javni razpis se
ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki
je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
40. člen |
(izbira
koncesionarja) |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. |
(3) Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo
imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega
področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
(4) Predsednik in
člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim
zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v
poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem
razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je
zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti
ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. |
(5) Predsednik in
člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu
ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. |
(6) Izpolnjevanje
pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno
izjavo. |
(7) Če izvejo za
navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki,
ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije
nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(8) Po končanem
odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(9) Koncedent odloči
o izboru koncesionarja za javno službo, ki je predmet tega odloka, z
upravno odločbo. |
(10) Koncedent izbere
enega koncesionarja ali skupino ponudnikov. |
(11) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
XV. PRENOS KONCESIJE |
41. člen |
(oblika) |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
XVI. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
42. člen |
(načini prenehanja
koncesijskega razmerja) |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
– s prenehanjem
koncesionarja, |
– z odvzemom
koncesije, |
– z odkupom
koncesije. |
43. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba preneha: |
– po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
– z enostranskim
razdrtjem, |
– z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
– s sporazumno
razvezo. |
(2) Ne glede na
razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno
službo do izbora novega koncesionarja. |
44. člen |
(potek roka
koncesije) |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
45. člen |
(razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
|
– postopek zaradi
insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski
postopek pri koncesionarju, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če se z
dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem
delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega
postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če
je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje
ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika
izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge
oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so
izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je
bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna
(dokončna). Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka
se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncedent
dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane
neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi
standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali
jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. |
46. člen |
(odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
47. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
48. člen |
(prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
49. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirane javna služba. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po
splošnih pravilih odškodninskega prava. |
50. člen |
(odkup koncesije) |
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
(2) Poleg obveze po
izplačilu poleg obveze po izplačilu dokazane neamortizirane vrednosti
vlaganj koncesionarja, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi
v trenutku odkupa koncesije, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno
prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih
opravljanju javne službe ter se zavezuje povrniti koncesionarju zaradi
odkupa koncesije nastalo škodo ter izgubljeni dobiček za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
XVII. VIŠJA SILA IN
SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
51. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo
tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno
z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti
ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi
programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo
silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o
izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
52. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XVIII. UPORABA PRAVA
IN REŠEVANJE SPOROV |
53. člen |
(uporaba prava) |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
54. člen |
(arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko
pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
XIX. KAZENSKE DOLOČBE |
55. člen |
(globe za prekrške
koncesionarja) |
(1) Z globo 1.400 EUR
do 10.000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
– v predvidenem roku
ne izda splošnih aktov iz 10. člena tega odloka, |
– s svojim ravnanjem
ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom občine, |
– ne zagotovi
ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti, |
– kljub dokončni
odločbi o soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje ne priklopi
uporabnika. |
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek
iz prvega odstavka. |
(3) Določbe tega
člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom. |
56. člen |
(globe za prekrške
uporabnika) |
(1) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek uporabnik, če ravna v nasprotju s tem odlokom ali
splošnimi pogoji za dobavo in odjem. |
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek
iz prvega odstavka. |
(3) Določbe tega
člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom. |
XX. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
57. člen |
(1) Prvo koncesijo iz
17. člena tega odloka podeli koncedent po izteku obstoječega pogodbenega
razmerja za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina med Mestno občino Kranj in družbo Domplan
d.d., Bleiweisova cesta 14, Kranj, urejenega s Pogodbo o dokončni
ureditvi obligacijskih oziroma dolžniško upniških razmerij pri širitvi
plinskega omrežja z dne 22. 5. 2003 med Mestno občino Kranj, Slovenski
trg 1, Kranj in družbo Domplan d.d., Bleiweisova cesta 14, Kranj, kot
izvajalcem distribucije zemeljskega plina in lastnikom distribucijskega
omrežja, dopolnjenega skladno z drugim odstavkom tega člena.
|
(2) Do podelitve prve
koncesije na podlagi javnega razpisa iz tega odloka se obstoječe
pogodbeno razmerje uskladi s tem odlokom, s tem da se pogodbeni stranki
sporazumeta o oblikovanju besedila koncesijske pogodbe med njima, ki
vključuje določbe, potrebne za uskladitev s tem odlokom, in sicer
najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka oziroma najkasneje
po izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega
člena. |
(3) Pri uskladitvi iz
prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje: |
– Občinska uprava
izda izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina v roku 8 dni od dneva veljavnosti tega odloka
ugotovitveno upravno odločbo o izbiri izvajalca gospodarske javne službe
– koncesionarja, |
– Občina in izvajalec
gospodarske javne službe skleneta v roku 15 dni od dokončnosti odločbe
iz prejšnje alineje tega odstavka Koncesijsko pogodbo za izvajanje
dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina, skladno z vsebino iz prejšnjega odstavka, |
– koncesijsko
razmerje mora prenehati, kolikor ni razlogov za predčasno prenehanje,
najkasneje 35 let po podpisu nove pogodbe, s katero je usklajeno to
razmerje, pri čemer je podaljšanje koncesijske pogodbe dopustno zgolj iz
razlogov določenih z zakonom. |
58. člen |
(sprejem splošnih
aktov) |
Splošne akte iz 10.
člena tega odloka pripravi in sprejme oziroma uskladi koncesionar v 3
mesecih po objavi tega odloka. |
59. člen |
(začetek veljavnosti
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
354-49/2009-3-(46/01) |
Kranj, dne 3. julija
2009 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj
|
Damijan Perne
|
|
zanj |
Podžupan |
Mestne občine Kranj
|
Stane Štraus l.r. |