Na
podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO in v
povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora
ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter
17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in
69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 30. redni seji dne
13. septembra 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v
Rakičanu (EUP RA 3) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za občinski podrobni
prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
stanovanjsko območje v Rakičanu v enoti urejanje RA 3 (v nadaljnjem
besedilu: OPPN). |
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o Občinskem prostorskem načrtu
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 54/16 in 67/16). |
|
2. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del ter priloge. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka, in sicer: |
– območje podrobnega prostorskega načrta, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje in merila za parcelacijo, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo
naravnih dobrin, |
– varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, |
– varovanje zdravja ljudi, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev, |
– posebni pogoji, |
– končna določila. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– 1. Izrez iz
grafičnega dela OPN |
m
1:2 000 |
– 2. Prikaz
območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
m
1:1 000 |
– 3. Ureditvena
situacija |
m
1:1 000 |
– 4. Prikaz
gospodarske javne infrastrukture |
m
1:1 000 |
– 5. Načrt nove
parcelacije z zakoličbo |
m
1:1 000 |
(4) Priloge občinskega podrobnega prostorskega so: |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– Prikaz stanja prostora |
– Strokovne podlage |
– Smernice in mnenja |
– Obrazložitev in utemeljitev |
– Povzetek za javnost. |
|
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA |
|
3. člen |
|
(območje podrobnega prostorskega
načrta) |
|
(1) Ureditveno območje zajema nepozidano stavbno zemljišče na
severovzhodnem delu naselja Rakičan, ki je namenjeno bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi. |
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca.
5,68 ha in zajema parcele št. 123, 125/1, 126, 127, 128, 129/1, 129/2,
130/1, 130/2, 134, 250/1, del 250/2, 251, 252, 253, 257, 258, 259, 260,
261, 262, 263, 264, 265, 266, 272/1, 272/2, 272/3, 272/4 in del 863, vse
k.o. Rakičan. V naravi so kmetijske površine in travniške površine. |
(3) Območje se s treh strani stika obstoječega naselja, na severni
strani pa z odprto kmetijsko krajino. |
(4) Območje OPPN-ja je v Občinskem prostorskem načrtu predvideno za
izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na sredini naselja Rakičan, na nepozidanem
delu naselja, med vzhodnim in zahodnim delom naselja. Na severnem delu
je območje omejeno s cesto na ostalih straneh pa je obkroženo s
stanovanjskimi objekti in kmetijami ter mirno obrtjo. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij
varstva narave in varstva kulturne dediščine. |
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na
okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega
varstva. |
|
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se razdeli na 51 novih
stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stanovanjskih hiš s storitvenimi
dejavnostmi ter na grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter
ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na
območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del
zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave), |
– rekonstrukcije objektov, |
– odstranitve objektov ali njihovih delov, |
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu
opredeljenih dejavnost v OPN, |
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno
korist, |
– gradnja komunalne infrastrukture. |
|
7. člen |
|
(vrste objektov) |
|
V
skladu s predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju
dovoljena gradnja: |
a)
Zahtevnih in manj zahtevnih objektov: |
– 11
Stanovanjske stavbe: |
– 11100 enostanovanjske stavbe, |
– 11210 dvostanovanjske stavbe; |
– 12
Nestanovanjskih stavb pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije: |
– 12304 trgovske stavbe (samo butiki in prodajne galerije), |
– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen avtopralnic), |
– 12420 garažne stavbe; |
– 21
objekti prometne infrastrukture: |
– 211 ceste; |
– 22
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
b)
Nezahtevnih objektov (velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost gradnje): |
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti, |
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik,
kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti. |
c)
Enostavni objekti: |
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta,
nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski
vrt, vetrolov in podobni objekti, |
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik,
kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti, |
– ograja, podporni zid z ograjo, |
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo, |
– vodnjak, vodomet, |
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen,
grajen ribnik, vodni zbiralnik, |
– objekti za oglaševanje, |
– pomožni komunalni objekti, |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
8. člen |
|
(gradbene linije in odmiki) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni
naslednji regulacijski in funkcijski elementi: |
– grajeno javno dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti namenjeni
splošni rabi. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno
dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov,
katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta,
ulica, trg, pasaža, zelena površina in druga javna prometna površina
lokalnega pomena, igrišče, parkirišče ipd.; |
– stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu; |
– površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja
objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Določena je z gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 2,0 m od parcelne
meje sosednjega zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje grajenega
javnega dobra; |
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem
delu z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na
zemljiščih ob tej črti. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči,
terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši
oblikovni poudarki posamezne fasade. Upoštevanje gradbene linije velja
le za zahtevne in manj zahtevne objekte. |
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih parcelnih
meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Odmik je lahko manjši, če z njim
soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Ograja, objekti v zemlji in
objekti brez višine (priključki, komunalna infrastruktura ipd.) se lahko
postavijo na parcelno mejo. |
(3) Enostavne in nezahtevne objekte se postavlja v notranjosti parcele.
Na sprednji strani parcele, pred objektom, so lahko nadstreški nad
vhodom in nadstreški za avte ter lope, ki so v sklopu nadstreška za
avto. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene
velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh
objektov. |
(4) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav
morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. |
|
9. člen |
|
(oblikovanje objektov in okolice) |
|
(1) Oblikovanje objektov: |
– tlorisna oblika objektov je podolgovata ali lomljena v obliki črke L
ali T; |
– višinski gabarit: največ P+1. Objekti ne smejo biti podkleteni.
Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete
nove ceste, do največ 0,50 m. Kleti so dovoljene le v nepropustni
(bazenski) tehniki; |
– streha: vse vrste streh. Dvo- in večkapnice morajo imeti naklone od
30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Nakloni
enokapnih streh so od 15º do 25º in prav tako s smerjo po daljši
stranici objekta. Dovoljene so tudi frčade. Ravne strehe morajo biti
zaključene z ravno atiko. Na strehah je dopustna namestitev sončnih
sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh in morajo imeti enak
naklon kot streha; |
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira
s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati
klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti; |
– faktor zazidanosti parcele mora biti do 0,4. |
(2) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(3) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti
je lahko največ 1,20 m, ob notranjih, medsoseskih parcelnih mejah pa do
1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(5) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov ni omejeno. |
|
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
|
10. člen |
|
(parcelacija) |
|
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se
bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza.
Parcelacija je praviloma pravokotna na novo cesto. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na
javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih
cestah. Dovoljeno je združevanje parcel, vendar ob tem mora gradnja
predvidenih objektov upoštevati gradbene linije. Dovoljeno je tudi
odstopanje v širini parcele za največ skupno 1 m, pod pogojem, da se s
tem strinja lastnik sosednje parcele. Pri tem se regulacijski elementi
(gradbene linije, odmiki …) prilagodijo novi parcelni meji. Izjeme v
odstopanju v velikosti in obliki so parcelne meje, ki mejijo na območje
izven OPPN. Pri teh so dovoljena večja odstopanja ob meji območja OPPN. |
|
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta. |
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne
dokumentacije. |
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
12. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Na severnem delu območja poteka asfaltirana cesta, ki povezuje
Prešernovo in Panonsko ulico. Za ureditev novega naselje je potrebna
širitev te ceste in ureditev pločnika. |
(2) Po sredini ureditvenega območja se uredi nova prometna cesta s
pločnikom v smeri S–J–JV, ki se poveže z obstoječimi cestnimi
povezavami. |
(3) Širina vozišča osrednje interne ceste znaša 5,0 m z enostranskim
pločnikom širine 1,5 m. Na osrednjo cesto se v smeri V–Z vežejo ožje
interne ceste v širini 4,0 m in z enostranskim pločnikom. Širina ceste
in pločnika je lahko tudi več ali manj, če za to obstajajo upravičeni
razlogi utemeljeni s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika. |
(4) Parcele, ki ležijo ob meji OPPN, imajo lahko dostop do javne ceste
urejen drugače kot je prikazano v grafičnem prikazu, po parcelah izven
območja OPPN. |
(5) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati: |
– vso veljavno zakonodajo, |
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme, |
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu, |
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z
utrjenih površin na javne ceste. |
|
13. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Izvesti je potrebno manjkajoči sekundarni vodovod na obravnavanem
območju s štirimi navezavami na obstoječe vodovodno omrežje v naselju. |
(2) Objekti se s samostojnimi priključki priključijo na sekundarni
vodovod. Merilno mesto z merilci vode se zmontirajo v vodomernem jašku
na parceli uporabnika. Lokacijo jaška določi upravljavec vodovoda. |
(3) Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo
biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno
dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. |
|
14. člen |
|
(odvodnja padavinskih voda) |
|
(1) Padavinske vode s streh in utrjenih površin je po mehanskem čiščenju
(peskolovi) treba zbirati v zbiralnikih deževnice in odvajati v javno
kanalizacijo za odvodnjo padavinskih voda. |
(2) Za gradnjo na obodnih parcelah OPPN, v kolikor še ne bo zgrajenega
ponikovalnega jarka, se padavinska voda mora obvezno zbirati v
zbiralnikih deževne vode s prelivom na lastne zelenice. |
(3) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se
v največji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne
plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja
nevarnost onesnaženja, se padavinske vode odvede preko lovilcev maščob. |
(4) Padavinske voda s streh, cestišč in javnih utrjenih površin se
odvaja preko kanalizacije za odvodnjo padavinskih voda v ponikovalni
jarek. Ponikovalni jarek poteka od območja OPPN na severni strani proti
reki Ledavi. |
|
15. člen |
|
(odvodnja komunalnih voda) |
|
(1) Ob novi interni cesti se uredi nova kanalizacija za odvajanje
komunalnih voda, ki se naveže na obstoječo. Vsi komunalni kanali
sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju javnih poti. |
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo
priključiti na predvideno sekundarno kanalizacijo za odvodnjo komunalnih
voda. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko
kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsak posamezni objekt predvideti 1
m znotraj parcelne meje. |
(3) V kanalizacijo za odvodnjo komunalnih voda je prepovedano odvajati
padavinske odpadne vode. Eventualne tehnološke odpadne vode je potrebno
v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo
prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za
priključitev na javno kanalizacijo. |
|
16. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z električno energijo z
močjo cca 250 kW bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TO
20/04 Kv Rakičan Mladinska, nov 20 kv SN kablovod Rakičan 3–Rakičan
Mladinska, nov 20 kv SN kablovod Rakičan 31–Rakičan Mladinska ter
ustrezne nizkonapetostne razvode iz nove transformatorske postaje do
predvidenih objektov. |
(2) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. |
(3) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna
namestitev sončnih kolektorjev. |
(4) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede
zemeljsko. Priključke elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki
elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm,
odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki
med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm. |
|
17. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na robu območja OPPN poteka obstoječe plinovodno omrežje delovnega
tlaka 1 bar. |
(2) Za območje OPPN je predvideno ogrevanje objektov z zemeljskim plinom
v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. |
(3) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje
zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu s predpisi s področja
energetike, če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za
energijo, to omogoča. |
(4) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa
lokalni predpis o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in
gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina ter sistemska
obratovalna navodila. |
(5) V okviru komunalnega reda se plinovodno omrežje umesti v rob ceste
ob vodovodu z upoštevanjem predpisanih minimalnih odmikov, ki omogočajo
ločeno gradnjo posameznih vodov. |
|
18. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno
razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest
in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. |
|
19. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1) Zunaj in znotraj območja OPPN poteka zemeljsko krajevno in razvodno
tk omrežje. Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno
naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti
eventualno zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja. |
(2) Na območju predvidene nove cestne povezave je v bankinah predviden
tk koridor (tk trase s tk jaški). |
(3) Za potrebe stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti
projektirati enocevna oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC cca 2x fi
110 mm) z ustreznimi tk jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk
jaškov na vsako parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali
pomožnem tk jašku. |
|
20. člen |
|
(ravnanje s komunalnimi odpadki) |
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih
predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je
zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za
predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za
odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za
odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
|
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE
DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER
VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
21. člen |
|
(območja režimov) |
|
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine.
Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje
kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni. |
(2) Drugih ogroženih območij na obravnavanem območju OPPN-ja ni. |
|
22. člen |
|
(varovanje voda) |
|
(1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka
voda ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja
ali koncesije v skladu z določbami ZV-1. |
(2) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vode in vodni režim, je treba pridobiti vodno soglasje skladno s
150. členom ZV-1. Za posege na ureditvenem območju OPPN je vodno
soglasje potrebno pridobiti predvsem za poseg, ki je potreben za
izvajanje vodne pravice. Vodno soglasje ni potrebno pridobiti za
objekte, ki se gradijo skladno s pogoji tega OPPN oziroma, če je
predvideno odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo in zbiranje ter
razpršeno odvajanje padavinskih odpadnih vod. |
|
23. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom
neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se
zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob
objektih. |
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi
hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne
količine požarne vode. |
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega
materiala. |
|
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA
LJUDI |
|
24. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne
objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih
materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z
orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v
stanovanjski enoti. |
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in
predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III.
stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih
objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni
hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. |
(3) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v
zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
25. člen |
|
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
|
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi
objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne
gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške
delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih
materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne
vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske
vode za sanitarne namene. |
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je
območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici
oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100
[g]. |
|
VIII. ODSTOPANJA |
|
26. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov
oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih
delovno področje spadajo odstopanja. |
(3) Dovoljena je izvedba povezovalne ceste na južnem delu osrednje ceste
na ureditvenem območju in Mladinsko ulico, preko parcele št. 42, če se s
tem strinja lastnik parcele in lastniki sosednjih parcel. |
|
IX. ETAPNOST |
|
27. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Pred začetkom gradenj zahtevnih in manj zahtevnih objektov na
območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega odloka izvesti
parcelacijo fazno ali v celoti. |
(2) Gradnja cestne in gospodarske javne infrastrukture se lahko gradi
fazno ob pogoju, da je upoštevana končna ureditev oziroma kapaciteta
območja. |
(3) Gradnja stanovanjskih objektov na obodnih parcelah se lahko gradi
pred izvedbo nove gospodarske in cestne infrastrukture, v kolikor je
parcela komunalno opremljena z obstoječo infrastrukturo. |
(4) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko gradi pred
začetkom stanovanjskih objektov in cestne ter komunalne infrastrukture
ter nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo
parcelacijo, v koliko le-ta še ne bo izvedena. |
(5) Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne etape je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. |
|
X. POSEBNI POGOJI |
|
28. člen |
|
(posebni pogoji) |
|
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo
dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri
izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih
organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
XI. KONČNA DOLOČILA |
|
29. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti
pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Mestne občine
Murska Sobota. |
|
30. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0006/2016-36(700) |
Murska Sobota, dne 13.
septembra 2018 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek l.r. |