|
Na podlagi 7. člena
statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) in
sklepa
o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci
(Uradni list RS, št. 63/98), je Občinski svet občine Gornji Petrovci na
7. redni seji dne 14. 10. 1999 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s pitno vodo,
vodarini in o priključni taksi |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa pogoje, priključno takso, vodarino in
način oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda na območju Občine Gornji
Petrovci,
podjetje, ki
ga določi občina s sklepom. |
|
|
2. člen |
|
|
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti
in napravami, ki oskrbujejo najmanj pet priključkov različnih
uporabnikov. |
|
|
3. člen |
|
|
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne
osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo
požarno varstveno funkcijo. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV |
|
|
4. člen |
|
|
Objekti in naprave uporabnikov so: |
|
|
1. interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od
javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto; |
|
|
2. vodovodni priključek; |
|
|
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in
obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen
izven objekta sicer pa do objekta; |
|
|
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in
nepovratnim ventilom za njim; |
|
|
3. vodomerni jašek ali niša; |
|
|
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za
reduciranje ali dvigovanja tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali
požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi
objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za
pogodbeno dogovorjenim mestom. |
|
|
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi
upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo
objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo
na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje. |
|
|
5. člen |
|
|
Objekti in naprave upravljalca so: |
|
|
a) sekundarno vodovodno omrežje; |
|
|
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje
uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju do vodomera (vključno z
njim): |
|
|
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov; |
|
|
– omrežje za vzdrževanje javnih površin; |
|
|
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranja tlaka
vode na sekundarnem omrežju; |
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem
omrežju; |
|
|
b) primarno vodovodno omrežje; |
|
|
– ureditvenem območju naselja kot so: vodnjaki, črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; |
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem
omrežju; |
|
|
– vodohrami; |
|
|
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega
vodovodnega omrežja in vodohramov; |
|
|
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi
območji v ureditvenem območju naselja. |
|
|
III. PRIKLJUČITEV NA
JAVNI VODOVOD |
|
|
6. člen |
|
|
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem
za vodovodni priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili
odloka. |
|
|
7. člen |
|
|
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira
javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. |
|
|
Upravljalec mora obvestiti uporabnike, da je obvezna
priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati
pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. Za pridobitev
soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti
naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– soglasje za prekop ceste in križanja z ostalimi
komunalnimi vodi, |
|
|
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal
vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje. |
|
|
Upravljalec lahko izda soglasje k priključitvi na javni
vodovod: |
|
|
– če je izdano soglasje lastnikov parcel, |
|
|
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna. |
|
|
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi
najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka. |
|
|
8. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če je
uporabnik izpolnil vse pogoje določene v soglasjih, če poravna vse
obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo. |
|
|
9. člen |
|
|
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi
začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki
potrebuje vodo le začasno. |
|
|
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega
priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena. |
|
|
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti
priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne
pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma
mora uporabnik priključka zaprositi upravljalca za podaljšanje tega
roka. |
|
|
Začasni priključek mora uporabnik odstraniti v skladu z
izdanim začasnim soglasjem občinske uprave. |
|
|
10. člen |
|
|
Prikjuček je del objekta in je last uporabnika. Pri
opravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do odškodnine za
nastalo škodo na zemljišču, po katerem poteka priključek. |
|
|
Vsa dela na javnih vodovodih ali hišnih priključkih
vključno na vodomerih izvaja in nadzira upravljalec oziroma od
upravljalca pooblaščena oseba. |
|
|
IV. MERITEV KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
|
|
11. člen |
|
|
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije
upravljalec. |
|
|
Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno
pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s
porabniki s povšalnim odjemom, kadar meritev ni možna. |
|
|
12. člen |
|
|
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo
vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo
stalno meriti količino načrpane vode. |
|
|
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen
na javni vodovod upravljalca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno
količino vode in porabljeno pri svojih porabnikih. |
|
|
13. člen |
|
|
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda
obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec
v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali
popravljati obračunskega vodomera. |
|
|
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od
pristojnega organa. |
|
|
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove
redne preglede in za zamenjavo. |
|
|
14. člen |
|
|
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali
upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe vode na različnih
mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje
za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in
upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo. |
|
|
15. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za
vodomer, ki mora biti vedno dostopen ali pooblaščenim osebam upravljalca
za vzdrževanje in redne preglede. |
|
|
16. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na prikjučku ali vodomeru
takoj prijaviti upravljalcu vodovoda. |
|
|
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva kontrolo točnosti
vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven
dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem
primeru pa uporabnik. |
|
|
V. OBRAČUN OSKRBE Z
VODO |
|
|
17. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v
kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključek. |
|
|
18. člen |
|
|
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni
bilo nobenega obračuna se določi povšalna poraba vode. |
|
|
Povšalna poraba vode se obračuna v naslednjih primerih: |
|
|
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva
poraba vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine
na mesec, |
|
|
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru
skleneta upravljalec in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin
predhodni dogovor o stroških, |
|
|
– če je obračunski vodomer v okvari in še ni bilo
obračunskega obdobja, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na
mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec. |
|
|
19. člen |
|
|
Osnova za plačilo vodarine je m3 porabljene vode. Vodarina za porabljeno
vodo po odčitku iz vodomera znaša: |
|
|
–
za gospodinjstva 170,92 SIT na m3 porabljene vode, |
|
|
–
za gospodarske subjekte 170,92 SIT na m3 porabljene vode, |
|
|
–
za javne zavode 170,92 SIT na m3 porabljene vode. |
|
|
20. člen |
|
|
Oprostitev plačila porabljene vode je možna samo s sklepom
Občinskega sveta občine Gornji Petrovci. |
|
|
Iz vodarine se pokrivajo stroški, kontrole vodomerov,
popravila, zamenjava vodomerov, analize vode, čiščenje in dezinfekcija
rezervoarjev in porabljena energija. |
|
|
VI. IZSTAVLJANJE IN
PLAČEVANJE RAČUNOV |
|
|
21. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava
v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodni
priključek posebej. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri porabnikih, fizičnih in pravnih osebah, ter javnih
zavodih odčita upravljalec stanje na obračunskem vodomeru mesečno.
Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljalca, ki mora ob
vstopu v objekt izkazati s pisnim poblastilom. |
|
|
23. člen |
|
|
Pravne in fizične osebe, ter javni zavodi plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izstavljenih položnic za obračunsko obdobje.
Znesek za plačilo se izračuna po tarifi iz 19. člena. Vodarina se
plačuje vsak mesec. |
|
|
24. člen |
|
|
Višina vodarine se usklajuje enkrat letno, v skladu z
rastjo cen. Sklep o spremembi višine vodarine sprejme Občinski svet
občine Gornji Petrovci. |
|
|
25. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode v
javnih sredstvih obveščanja. |
|
|
Če se spremeni cena vode, upravljalec začne po novi ceni
obračunavati vodarino v naslednjem obračunskem obdobju. |
|
|
26. člen |
|
|
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki
se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z
enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec položnico pooblaščenemu
upravljalcu internega vodovoda, ki porazdeli na porabnike v dogovorjenem
razmerju med porabniki. |
|
|
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko s
posebno pogodbo dogovorita o izdaji položnic posameznim porabnikom na
osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko
odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. |
|
|
27. člen |
|
|
Položnico mora porabnik plačati v roku, ki je naveden na
položnici. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun
najkasneje v osmih dneh po prejetju položnice. Če ne plača zneska na
položnici v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec
prekine dobavo vode. |
|
|
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika
v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode. |
|
|
VII. OBVEZNOSTI
UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV |
|
|
28. člen |
|
|
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za
oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca. |
|
|
29. člen |
|
|
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
|
|
1. zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v
okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za
planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in
varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov, |
|
|
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega
vodovoda, |
|
|
3. vzdrževati priključke, |
|
|
4. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrbeti za
redne preizkuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika
kot to določa 16. člen tega odloka, |
|
|
5. redno kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki
urejajo to področje, |
|
|
6. obvešča uporabnike o času in trajanju in ukrepih ob
prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno, |
|
|
7. vodi kataster vodovoda in ostale evidence, |
|
|
8. odčituje vodomere in redno obračunava stroške po
veljavnem tarifnem razredu, |
|
|
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni
vodovod, kot to določa ta odlok, |
|
|
10. organizira preskrbo v primerih višje sile ali poroča o
nastopu višje sile pristojnim organom, |
|
|
11. sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube, ter
skrbi za avtomatizacijo, |
|
|
12. preizkuša in vzdržuje hidrante, |
|
|
13. lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v
objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod, |
|
|
14. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih. |
|
|
30. člen |
|
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
|
|
1. na javni vodovod se priključijo le s soglasjem
upravljalca, |
|
|
2. redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali
nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo
dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali, |
|
|
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer, |
|
|
4. dovoljujejo vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in
vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritev
tlakov ali odvzem vzorcev vode, |
|
|
5. kontrolirajo stvarno porabo vode, |
|
|
6. javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu,
priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov, |
|
|
7. pismeno obveščajo upravljalca o spremembi naslova,
lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi
vseh zapadlih obveznosti, |
|
|
8. redno plačujejo vodo na podlagi izdanih položnic, |
|
|
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo
obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu
naslovnika in plačnika položnic, |
|
|
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje
sile ali upravičene prekinitve dobave vode, |
|
|
11. povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je
povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj ki
bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkov na
kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
|
31. člen |
|
|
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji
cest, ulic in objektov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v
prvotno stanje. Upravljalci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro,
javna razsvetljava, plinovod, kabelska televizija, kanalizacija itd.)
morajo pri upravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. |
|
|
VIII. VARČEVANJE Z
VODO |
|
|
32. člen |
|
|
V primeru nezadostnih količin (večjega pomanjkanja) pitne
vode v omrežju, lahko izda občinska uprava odredbo o varčevanju s pitno
vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za
uporabo vode. Uporabnik je dolžan upoštevati določila uredbe. |
|
|
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša,
onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima
upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo
vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take
primere. |
|
|
33. člen |
|
|
Uporabnik vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile
dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje
črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih
potreb občanov in požarno varnost. |
|
|
IX. ODJEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
34. člen |
|
|
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem
požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljalca le za gašenje
požarov. |
|
|
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v
24 urah obvestiti upravljalca o odvzemu vode iz hidrantov (npr. ob
razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode). |
|
|
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest,
zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne
prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s
soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba. |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri
katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec.
Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo
odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi
plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca. |
|
|
36. člen |
|
|
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V
primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je
povzročil. |
|
|
X. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
|
|
37. člen |
|
|
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z
obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
|
|
1. če stanje interne napeljave ali vodovodnega jaška
ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma vpliva na kvaliteto vode v
javnem vodovodu, |
|
|
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja
upravljalca, |
|
|
3. če interna inštalacija in druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša
stanja, |
|
|
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če
razširi svojo napeljavo, |
|
|
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitovanje
ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki
jih ta izvaja v skladu z določili odloka, |
|
|
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani
plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo
priključka, glede na stanje ob priključitvi, |
|
|
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z
vodo, |
|
|
8. če uporabnik ne poravnava stroškov ob izdanem računu,
niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na
njem naveden, |
|
|
9. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z
odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost
onesnaževanja vode. |
|
|
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen
vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
|
|
38. člen |
|
|
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške
uporabnika, če uporabnik ali od njega pooblaščena oseba pisno odpove
priključek ali zahteva zaporo vode. Priključek upravljalec ukine tako
da: |
|
|
– fizično odstrani priključni ventil in cev, |
|
|
– izbriše priključek iz katastra, |
|
|
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. |
|
|
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi
planiranih vzdrževalnih del na omrežju ali ostalih napravah vodovoda,
vendar mora o tem pravočasno obvestiti uporabnike ali s pomočjo sredstev
javnega obveščanja ali neposredno. V primeru iznenadnih okvar ima
upravljalec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. V
takih primerih obvesti večje uporabnike neposredno, odprava okvare pa se
mora odpraviti v najkrajšem možnem času. |
|
|
XI. PRIKLJUČNA TAKSA |
|
|
39. člen |
|
|
Na obstoječe in izgrajeno javno vodovodno omrežje v Občini
Gornji Petrovci, se lahko na to omrežje, ob plačilu priključne takse,
priključijo gospodinjstva, organizacije s storitveno in drugo
dejavnostjo, stanovanjske enote v bloku, družbene dejavnosti,
industrijski in drugi obrati in vsi drugi zainteresirani za
priključitev. |
|
|
40. člen |
|
|
Na podlagi pete točke sklepa o izgradnji sistema za oskrbo
s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 63/98) se
določi prispevek za vrtino 20.000 SIT za posamezen priključek. |
|
|
Priključna taksa za priključitev na javno vodovodno
omrežje so: |
|
|
– stanovanjska
hiša 80.000 SIT, |
|
|
– storitvena
dejavnost (gostilne, |
|
|
trgovine...) 100.000 SIT, |
|
|
– enota dvojčka
in vrstne hiše |
|
|
(posamezno) 80.000 SIT, |
|
|
– stanovanjska
enota v bloku 80.000 SIT, |
|
|
– industrija,
podjetja 250.000 SIT, |
|
|
– počitniška
hiša, zidanica in vikendi 60.000 SIT, |
|
|
– družbene
dejavnosti (šole, zavodi, |
|
|
vrtci...) 80.000 SIT, |
|
|
– obrtne
delavnice 80.000 SIT. |
|
|
Gasilski domovi, vaške dvorane in mrliške veže so
oproščeni plačila priključne takse in prispevka za vrtino v Občini
Gornji Petrovci. |
|
|
Za uporabnike, kateri se priključijo naknadno po izdanem uporabnem
dovoljenju oziroma ko se investicija zaključi, se znesek priključne
takse iz drugega odstavka tega člena poveča za faktor 2,5 (npr.
stanovanjska hiša 200.000 SIT). Za novogradnje ostanejo zneski
priključne takse enaki iz drugega odstavka tega člena. |
|
|
Za uporabnike, kateri se priključijo na javno vodovodno omrežje naknadno
po izdanem uporabnem dovoljenju oziroma ko se investicija zaključi, se
znesek priključne takse iz drugega odstavka tega člena spremeni na
120.000 SIT, vključno s prispevkom za vrtino in je enoten za vse nove
priklope iz drugega odstavka tega člena. Za novogradnje ostanejo zneski
priključne takse enaki iz drugega odstavka tega člena. |
|
|
Faktor 2,5 iz prejšnjega odstavka tega člena se revalorizira z indeksom
rasti cen na drobno. Uporabnik se lahko z upravljalcem dogovori o odjavi
vodovodnega priključka. Odjavo priključka opravi upravljalec. Stroške
nastale v zvezi z odjavo in stroške nastale s ponovno priključitvijo
odjave priključka krije uporabnik po veljavnem ceniku upravljalca. |
|
|
41. člen |
|
|
Občinski svet ima pravico do valorizacije vseh taks za
priključitev na javno vodovodno omrežje. |
|
|
42. člen |
|
|
Zavezanci plačajo priključno takso in prispevek za vrtino
v desetih zaporednih možnih obrokih. Obroki se plačajo z izstavljeno
položnico in se plača v roku, kateri je naveden na položnici. Način
plačila se lahko tudi uredi s podpisano pogodbo med uporabnikom in
upravljalcem. Uporabnik javnega vodovoda se lahko priključi na javni
vodovod, ko je odplačal dva zaporedna obroka in če je pridobil soglasje
upravljalca. |
|
|
Priključna taksa in prispevek za vrtino predstavljata
povračilo dela stroškov za izgradnjo vodovodnega zajetja, izkop vrtine,
izgradnjo omrežja javnega vodovoda, nabavo in namestitev vodomerov in za
širitev vodovodnega omrežja. |
|
|
XII. VARSTVENI PASOVI
IN UKREPI ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI IN KOLIČIN PITNIH VODA |
|
|
43. člen |
|
|
Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih režimov je
preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne vode in izvirov, ter
pridobitev osnov za predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja. |
|
|
Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke razmere
terena, ter količinske in kakovostne parametre zajetij izvirov, se
kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij zavarujejo s: |
|
|
– širšim varstvenim območjem s sanitarnim režimom
varovanja, |
|
|
– ožjim varstvenim območjem s strogim režimom varovanja, |
|
|
– najožjim varstvenim območjem z najstrožjim režimom
varovanja. |
|
|
Varstveni ukrepi se seštevajo – ukrep, ki velja za širše
območje, velja za vsa varstvena območja znotraj njega. |
|
|
44. člen |
|
|
V širše varstveno območje se uvrsti celotno področje,
odkoder padavinske vode odtekajo v smeri proti izvirom. |
|
|
Na širšem varstvenem območju s sanitarnim režimom
varovanja je prepovedano graditi: |
|
|
– objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih izvirov, |
|
|
– nove industrijske, energetske, obrtne in servisne
obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode, |
|
|
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih
odpadkov, |
|
|
– nova pokopališča brez strokovnega mnenja s pogoji za
izvedbo del; |
|
|
izvajati: |
|
|
– odlagati nevarne, industrijske, komunalne odpadke in
začasna skladišča posebnih odpadkov, |
|
|
– ponikanje okolju škodljivih snovi, |
|
|
– izkop gramoza ob in iz vodotokov, ki predstavlja
nevarnost za vir, |
|
|
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če s tem
povečuje nevarnost za vodni vir, |
|
|
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven
vodovodnega sistema, |
|
|
– tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in
nevarnimi snovmi brez varstva, |
|
|
– izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega
hidrogeološkega mnenja. |
|
|
45. člen |
|
|
Ožje varstveno območje obsega območje, s katerega je možno
direktno onesnaženje vodnega vira, kar pomeni, da po pojavu onesnaženja
praktični ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodonosnik,
imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni
sistem. |
|
|
V ožjem varstvenem območju veljajo varstveni ukrepi iz
širšega varstvenega območja in poleg tega še naslednji varstveni ukrepi: |
|
|
prepovedano graditi: |
|
|
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni
vir, |
|
|
– sečnja gozda na golosek, |
|
|
– uporaba biocidov in velikih količin naravnega gnoja, ter
polivanje gnojnice, |
|
|
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, |
|
|
– ponikovalnice za odpadne vode; |
|
|
izvajati: |
|
|
– tranzitni promet navarnih in škodljivih snovi, po
nezaščitenih cestah oziroma prometnicah; |
|
|
uporabljati: |
|
|
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo
strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji. |
|
|
Dovoljeno je: |
|
|
– gradnja manjših poti in kolovozov, |
|
|
– košnja obstoječih travnikov; |
|
|
izvajati: |
|
|
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo, |
|
|
– proizvodno, kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih
objektih in površinah, za katere pooblaščena delovna organizacija
ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne
vode; |
|
|
graditi: |
|
|
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega
varstvenega pasu, |
|
|
– skladišče za kurilno olje s prostornino do 5m3, ki
morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta, |
|
|
– športno rekreacijske objekte z minimalnimi
spremljajočimi objekti. |
|
|
46. člen |
|
|
V ožjem in širšem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija
cest izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne
morejo ponikniti v podtalnico. |
|
|
47. člen |
|
|
Najožje varstveno območje, je varovalno območje z
najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna in namerna
poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu
onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v
vodovodni sistem. Najožji varstveni pasovi so namenjeni za zaščito
podtalnice in črpališča za oskrbo naselij s pitno vodo. V tem varstvenem
pasu je prepovedan vsak poseg v prostor, ter opravljanje kakršnihkoli
dejavnosti, razen rednega vzdrževanja objektov javnega vodovoda. Ti
varstveni pasovi morajo biti urejeni z rastlinstvom brez globokih
korenin. V najožjem varstvenem območju so prepovedane vse dejavnosti
razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta. |
|
|
Najožje varstveno območje mora biti ograjeno in označeno.
Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda in z njegovim dovoljenjem. |
|
|
48. člen |
|
|
Na prometnicah, ki prečkajo varstvene pasove, je potrebno
postaviti ustrezne prometne znake za obvestila o pričetku in prenehanju
posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja. Opozorila
postavi upravljalec vodnih virov in vodovodnih objektov, ki jih je tudi
dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi. |
|
|
49. člen |
|
|
Fizične in pravne osebe, ki gospodarijo z zemljišči v
posameznih varstvenih pasovih, morajo enkrat letno posredovati
teritorialno pristojni zdrastveni inšpekciji, podatke o vrstah in
količinah gnojil in kemičnih pripravkih, ki jih uporabljajo na površinah
varstvenih pasov vodnih virov. |
|
|
Upravljalci gozdov, morajo zaradi morebitnih motenj v
oskrbi s pitno vodo, predvidene večje gozdarske posege najaviti najmanj
eno leto pred njihovim izvajanjem, zaradi prilagoditve oskrbe z vodo v
času trajanja posegov. |
|
|
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno
vodo, kot posledica izvajanje ukrepov v območju varstvenih pasov
(dovoljenih in nedovoljenih), bremenijo neposredno njihove
povzročitelje. |
|
|
50. člen |
|
|
O uvedbi varstvenih ukrepov in dovoljenih režimih
gospodarjenja z zemljišči, v posameznih varstvenih pasovih obvesti
njihove lastnike – uporabnike upravljalec vodovodnih objektov. |
|
|
XIII. KAZENSKI DOLOČBI |
|
|
51. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje
za prekršek uporabnik javnega vodovoda: |
|
|
– če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju
vzdrževalnih del, |
|
|
– če se uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali
mimo vodomera, |
|
|
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem
priključku, |
|
|
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z
določili 34. in 35. člena tega odloka, |
|
|
– če z nepravilno rabo povzroči škodo na hidrantih (36.
člen tega odloka), |
|
|
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz
hidrantov, |
|
|
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z
vodomerom, |
|
|
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti
upravljalcu dostopa do vodomera, |
|
|
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom iz 28.
člena tega odloka, |
|
|
– če ne plačuje tekoče porabe vode, |
|
|
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (prvi odstavek
32. člena), |
|
|
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi. |
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje
pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 44. in 45.
člena tega odloka. |
|
|
52. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje
pravna oseba, ki: |
|
|
– ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest,
ulic in objektov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem
stanju. |
|
|
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
53. člen |
|
|
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo,
lahko sprejme upravljalec vodovodov pravilnik. Pravilnik začne veljati,
ko nanj da soglasje občinski svet Občine Gornji Petrovci. |
|
|
54. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe, občinska uprava, ter upravljalec vodovodnih
objektov in naprav. |
|
|
55. člen |
|
|
Z dnevom uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati vsi
odloki in sklepi bivše občine Murska Sobota. |
|
|
56. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 2744/99 |
|
|
Gornji Petrovci, dne 14. oktobra 1999. |
|
|
Župan
Občine Gornji Petrovci
Franc Šlihthuber l. r. |
|
|
|