New Page 2

 

Na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 33/89 in 24/92), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list RS, št. 19/86) in 16. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 17. redni seji dne 18. 12. 2000 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Ravne na Koroškem plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila ter postopek odmere.

 

 

2. člen

 

 

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik), ki je lahko fizična ali pravna oseba.

 

 

3. člen

 

 

Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih, določenih v tem odloku.

 

 

4. člen

 

 

Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.

 

 

V zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža...).

 

 

Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti (interna parkirišča, nepokrita skladišča, odlagališča odpadkov, garaže, delavnice na prostem, letni vrtovi, peskokopi, glinokopi, igrišča, telekomunikacijske centrale, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti.

 

 

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

 

 

Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.

 

 

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

 

 

1. pri stanovanjskih in počitniških prostorih čista tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori stanovanja, ki so funkcionalno povezani) ter čista tlorisna površina garaž,

 

 

2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

 

 

Poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

 

 

– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

 

 

– površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

 

 

– površine namenjene delavnicam na prostem, garaže,

 

 

– letni vrtovi,

 

 

– kamnolomi, peskokopi, glinokopi,

 

 

– odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, igrišča,

 

 

– površine za obratovanje bencinskih servisov,

 

 

– druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

 

 

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali so stanovanjski, poslovni, počitniški prostori oziroma prostori, ki se uporabljajo za kakšen drug namen, zasedeni ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

 

 

4.a člen

 

 

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5; preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

 

Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive parcele najmanj 600 m2 in je na njej mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.

 

 

Šteje se, da ima že določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo ali stavba, za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 71/93, 52/00) in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 23/02).

 

 

5. člen

 

 

Osnova za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je površina nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

 

 

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

 

II. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

 

 

6. člen

 

 

Območja, kjer se plačuje nadomestilo so:

 

 

I. območje: stavbna zemljišča znotraj ureditvenega območja mesta Raven in naselja Kotelj,

 

 

II. območje: stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij vseh ostalih naselij v občini,

 

 

III. območje: ostala stavbna zemljišča v vseh naseljih v občini, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.

 

 

Območja so vrisana na grafičnih kartah in so sestavni del tega odloka. Karte so na vpogled na sedežu Občine Ravne na Koroškem.

 

 

III. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

 

 

7. člen

 

 

Glede na namen oziroma dejavnost uporabe so stavbna zemljišča razvrščena:

 

 

1. Za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske hiše, garaže za osebne avtomobile v objektu ali izven njega.

 

 

2. Za počitniške namene.

 

 

3. Za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči, parkirne prostore, prometne površine, energetske objekte ter garaže za vozila, s katerimi se izvaja poslovna dejavnost.

 

 

4. Za družbene in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce, zdravstvene ustanove (javna in privatna), prostore za kulturo, telesno kulturo in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in institucije.

 

 

8. člen

 

 

Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:

 

 

1. lega in namembnost,

 

 

2. stopnja komunalne opremljenosti,

 

 

3. izjemne ugodnosti lokacije.

 

 

9. člen

 

 

Točke glede na lego in namembnost zemljišča:

 

 
Lega zemljišča                      Namen uporabe
 
 
-----------------------------------------------------------------------
 
 
območja          stanovanjski   počitniški   poslovni   družbene dejav.
 
 
-----------------------------------------------------------------------
 
 
I. območje                 20           20        300                10
 
 
II. območje                15           15        200                10
 
 
III. območje               10           10        100                10
 
 
-----------------------------------------------------------------------
 

 

10. člen

 

 

Merilo stopnje komunalne opremljenosti pomeni dejansko opremljenost s komunalnimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe oziroma možnost priključitve na te objekte in naprave.

 

 

Objekti in naprave individualne rabe:

 

 

1. kategorija – vročevod ali plin, vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon, plin za gospodinjstvo;

 

 

2. kategorija – vročevod ali plin, vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon;

 

 

3. kategorija – vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon;

 

 

4. kategorija – vodovod, kanalizacija, elektrika;

 

 

5. kategorija – vodovod, elektrika.

 

 

Objekti in naprave kolektivne rabe:

 

 

1. kategorija – ceste, parkirni prostori, javna razsvetljava, zelene in rekreativne površine, odvodnjavanje, hidrantna mreža;

 

 

2. kategorija – ceste, parkirni prostori, javna razsvetljava, zelene in rekreativne površine, odvodnjavanje;

 

 

3. kategorija – ceste, parkirni prostori, javna razsvetljava, odvodnjavanje;

 

 

4. kategorija – ceste, javna razsvetljava, odvodnjavanje;

 

 

5. kategorija – ceste, odvodnjavanje.

 

 

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

 
---------------------------------------------------------------
 
 
Kategorija           Individualna raba          Kolektivna raba
 
 
---------------------------------------------------------------
 
 
1.                         40                        30
 
 
2.                         40                        30
 
 
3.                         30                        30
 
 
4.                         25                        25
 
 
5.                         20                        20
 
 
---------------------------------------------------------------
 

 

V primeru nekompletne opremljenosti se upošteva nižja kategorija oziroma kategorija z več elementi.

 

 

11. člen

 

 

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča dodatno upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča.

 

 

Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih:

 

 

1. mestno jedro mesta Raven,

 

 

2. 100-metrski pas ob vsaki strani regionalnih cest Dravograd – Ravne – Prevalje,

 

 

3. 50-metrski pas regionalne ceste Ravne – Kotlje – Sele.

 

 

Upošteva se zračna linija od roba cestišča.

 

 

Glede na vrsto dejavnosti se v območjih iz prejšnjega odstavka upošteva naslednje število točk (14. člen):

 

 
----------------------------------------------------------
 
 
Šifra     Dejavnost                                  Točke
 
 
----------------------------------------------------------
 
 
F         Gradbeništvo                                 200
 
 
H         Gostinstvo                                   200
 
 
I         Promet, skladiščenje in zveze                250
 
 
I/64      Pošta in telekomunikacije                    500
 
 
G         Trgovine, popravila motornih vozil
 
 
          in izdelkov široke porabe                    200
 
 
J         Finančno posredništvo                       1000
 
 
K         Poslovanje z nepremičninami,
 
 
          najem in poslovne storitve                  1000
 
 
D         Predelovalne dejavnosti                      200
 
 
E         Oskrba z elektriko, plinom in vodo           200
 
 
O         Druge javne skupne
 
 
          in osebne storitvene                         200
 
 
----------------------------------------------------------
 

 

 

 

 

V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, ki jo izda statistični urad Republike Slovenije.

 

 

(Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, Ljubljana)

 

 

IV. MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA ZA ZAČASNE OBJEKTE

 

 

12. člen

 

 

Nadomestilo se obračuna za uporabo začasnih objektov, postavljenih na javnih površinah, ki traja več kot 6 mesecev na leto.

 

 
---------------------------------------------------------------
 
 
Namen uporabe            1. območje            2. in 3. območje
 
 
---------------------------------------------------------------
 
 
Kioski                      1000                    500
 
 
Gostinski vrtovi             500                    250
 
 
Drugi začasni objekti        100                     50
 
 
---------------------------------------------------------------
 

 

Območja so opredeljena v 6. členu.

 

 

Nadomestilo se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s številom dni uporabe javne površine in se pomnoži z vrednostjo točke.

 

 

V. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

 

 

13. člen

 

 

Parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, peskokopi, površine, potrebne za obratovanje bencinskih servisov, odlagališča odpadkov za poslovno dejavnost, se dodatno točkujejo po naslednji tabeli:

 

 
--------------------------------------------------------------------------
 
 
                                                             Dodatne točke
 
 
--------------------------------------------------------------------------
 
 
1. Peskokopi, odlagališča odpadkov                                100 točk
 
 
2. Odlagališča nevarnih odpadkov                                 3000 točk
 
 
3. Bencinski servis                                               300 točk
 
 
4. Parkirišča, nepokrita skladišča,
 
 
   gostinski vrtovi, delavnice na prostem                         200 točk
 
 
--------------------------------------------------------------------------
 

 

Pod tč. 1 – so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.

 

 

Pod tč. 2 – površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.

 

 

Pod tč. 3 – površine, odlagališča predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.

 

 

VI. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

 

 

14. člen

 

 

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:

 

 
---------------------------------------------------------------------
 
 
Lega zemljišča,   Stanovanjski   Počitniški   Družbene       Poslovni
 
 
  območje          objekti        objekti     dejavnosti     objekti
 
 
---------------------------------------------------------------------
 
 
1. območje           25             25            2             70
 
 
2. območje           15             15            2             50
 
 
3. območje           5              5             2             30
 
 
---------------------------------------------------------------------
 

 

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjenega za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 10. členu tega odloka.

 

 

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik oziroma neposredni uporabnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

 

 

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna), se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

 

 

VII. POSTOPEK ODMERE NADOMESTILA

 

 

15. člen

 

 

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ.

 

 

Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določila zakona o davčnem postopku.

 

 

16. člen

 

 

Nadomestilo odmeri davčni organ na podlagi podatkov iz evidence občine do 30. 6. za odmerno leto in se plačuje v mesečnih obrokih.

 

 

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci, katerih odmerjeno nadomestilo ne presega 50.000 SIT, to nadomestilo v dveh polletnih obrokih.

 

 

Zavezanci, ki jim nadomestilo za tekoče leto še ni bilo odmerjeno, plačujejo nadomestilo za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.

 

 

17. člen

 

 

Število točk za m2 stavbnega zemljišča se določi s seštevanjem števila točk glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in glede na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča.

 

 

18. člen

 

 

Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Ravne na Koroškem dejstva, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v roku 30 dni po nastanku spremembe.

 

 

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.

 

18.a člen

 
 

Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.

 
 

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv Občinske uprave občine Ravne na Koroškem, v roku 15 dni od prejema poziva posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

 

 

19. člen

 

 

Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se pomnožijo elementi površina, število točk po merilih iz tega odloka in vrednost točke, ki jo vsako leto določi občinski svet do 31. 12. in velja od 1. 1. naslednjega leta.

 

 

VIII. OPROSTITVE – NEODMERA NADOMESTILA

 

 

20. člen

 

 

Nadomestilo se ne odmerja za stavbna zemljišča in funkcionalne enote, ki se uporabljajo:

 

 

Nadomestilo se ne odmerja za objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma za zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture:

 
  Prav tako se nadomestilo ne odmerja za tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stavb, ki so namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave oziroma je na njih dopustna gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture.  

 

– za potrebe obrambe;

 

 

– za zemljišča, ki so s prostorsko izvedbenimi akti predvidena za gradnjo, dokler jih kmetje uporabljajo za kmetijsko dejavnost;

 

 

– zemljišča, ki jih investitorji pripravljajo za gradnjo;

 

 

– za zemljišča, ki se po dejanski funkciji uporabljajo kot javne površine;

 

 

– za kulturne in sakralne namene;

 

 

– za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih humanitarnih organizacij;

 

 

– za funkcionalne enote, ki jih poleg sakralnih objektov uporabljajo verske skupnosti za svojo dejavnost;

 

 

– za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja, hlevi, strojne lope ...) razen za površine za opravljanje dopolnilne dejavnosti;

 

 

– za potrebe tujih držav in mednarodnih organizacij, skladno z 59. členom zakona o stavbnih zemljiščih.

 

 

21. člen

 

 

Plačevanja nadomestila so oproščeni občani:

 

 

– ki prejemajo varstveni dodatek,

 

 

– ki so upravičeni do subvencije stanarine,

 

 

– na zahtevo za dobo 5 let od dneva vselitve občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča v drugih opravičenih primerih, ko bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ter njegove družine (elementarne nesreče, požari ....).

 

 

Plačevanja nadomestila so lahko oproščene pravne osebe zaradi začasne plačilne nesposobnosti (nezmožnosti), če na nastanek plačilne nezmožnosti zavezanec ni mogel vplivati ali če se s tem lahko odvrnejo motnje v gospodarstvu. Upošteva se plačilna nezmožnost, ki je posledica:

 

 

– neporavnanih zapadlih terjatev oseb, zoper katere je začet stečajni postopek,

 

 

– ukrepov države,

 

 

– ukrepov tuje države,

 

 

– višje sile,

 

 

– neporavnanih zapadlih terjatev do Republike Slovenije.

 

 

Občinski svet obravnava zahtevke za oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, če jih poda zavezanec pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila, vendar najkasneje do 31.1. za odmerno leto. Zahtevke za odpis, obročno plačilo in odlog plačila po odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obravnava davčni organ v skladu z določili zakona o davčnem postopku.

 

 

IX. KAZENSKA DOLOČBA

 

 

22. člen

 

 

Če v predpisanem roku pristojnemu organu ne prijavi dejstev, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila in vseh sprememb, ki vplivajo na odmero (18. člen).

 

 

Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

 

Pravna oseba in samostojni podjetnik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 SIT, fizična oseba pa z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 SIT.

 

 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

23. člen

 

 

Osnova za nastavitev prve evidence za nadomestilo po tem odloku so obstoječe evidence, s katerimi razpolaga davčni organ in uradne državne evidence.

 

 

Kjer obstoječih podatkov ni, jih pridobi občinska uprava tako, da pozove zavezance, da potrebne podatke pisno sporočijo.

 

 

Občinska uprava lahko v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da so sporočeni podatki nepravilni, zahteva, da zavezanec dokaže pravilnost podatkov.

 

 

24. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na območju Občine Ravne na Koroškem odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 19/91).

 

 

25. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 420-08-1/00-30

 

 

Ravne na Koroškem, dne 23. novembra 2000.

 

 

Županja

Občine Ravne na Koroškem

Ivana Klančnik l. r.