Na podlagi 27. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem
besedilu: ZUreP-1) ter 31. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06 in 92/06) je župan Občine Podčetrtek dne 5. 10. 2006
sprejel |
P R O G R A M P R I P R A V E |
strategije prostorskega razvoja Občine
Podčetrtek |
Ta program priprave določa namen, cilje
ter vsebino strategije prostorskega razvoja Občine Podčetrtek (v
nadaljevanju: SPRO), pristojne nosilce urejanja prostora, seznam
potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, način
pridobitve geodetskih podlag, roke za pripravo prostorskega akta ter
obveznosti o financiranju prostorskega akta. |
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
za pripravo SPRO |
1.1. Ocena stanja: |
Splošno o Občini Podčetrtek |
Celotno obravnavano območje Občine
Podčetrtek leži v nekdanji občini Šmarje pri Jelšah, ki je nekoč
obsegala skoraj šestkrat večje območje oziroma celotno naravno
geografsko enotno Šmarsko-Rogaškega podolja, doline Sotle s pritoki,
Virštanjskih goric in Kozjanskega. S sprejetjem Zakona o lokalni
samoupravi leta 1994 je najprej nastala občina Podčetrtek, s ponovno
delitvijo občin leta 1998 pa se je še ta razdelila na dve samostojni
občini: Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Občina Podčetrtek še vedno
spada v upravno enoto Šmarje pri Ješah. Sedanja občina meji na severnem
delu na občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na občino
Šentjur pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na
vzhodni strani meji Občina Podčetrtek s Hrvaško. Državna meja poteka po
reki Sotli. |
Sedež sedanje Občine Podčetrtek je v
istoimenskem naselju Podčetrtek. Na območju občine, ki meri 60,56 km2,
živi v 26 naseljih 3.338 prebivalcev (Statistični urad, 2005). Zračna
razdalja med skrajno severno in južno točko občine je 15,7 km in med
skrajno vzhodno in zahodno točko 8,8 km. V letu 2005 je bilo
evidentiranih 1392 hišnih številk (Statistični urad RS, 2005). Občino
sedaj sestavlja pet krajevnih skupnosti (Pristava pri Mestinju,
Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje) in šestindvajset
naselij. Po velikosti ozemlja je največja KS Podčetrtek, najmanjša pa je
KS Olimje. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje
pa KS Polje ob Sotli. |
Zelo pomembna je obmejna lega občine s
sosednjo Republiko Hrvaško. Gre za pomembno vprašanje meddržavnega
sodelovanja na različnih področjih, pri katerih lahko občina odigra
pomembno vlogo. Na območju Občine Podčetrtek je mednarodni mejni prehod
Imeno. Status maloobmejnih mejnih prehodov pa še ni dokončno določen.
Dosežen je le meddržavni dogovor o prostem prehodu meje na področju Term
Olimia, ki velja le za goste v času njihovega bivanja v kraju. |
Poselitev in demografija |
Gostota poselitve je 53 prebivalcev/km2,
kar je pod slovenskim povprečjem (98 preb./km2). V Občini Podčetrtek se
nahaja 26 naselij, ki so dokaj neenakomerno razporejena. Nekaj naselij
je nastalo na ravnini (Podčetrtek, Sele, Vonarje, Imeno), veliko jih je
nastalo na gričevnatem svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot
naselje na hribu (Sv. Ema). Območje občine ni ravninski svet, so le
deli, kjer tečejo pritoki reke Sotle. |
Največje število prebivalcev je v naselju
Podčetrtek (532 prebivalcev), kar je 16,5%, drugo naselje je Imeno z 273
prebivalci, kar je 8,5% in na tretjem mestu je naselje Olimje s 250
prebivalci, kar je 7,8%. |
Demografska slika se odraža tudi v
poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v občini je Podčetrtek, ki
je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju, Virštanj,
Polje ob Sotli in Olimje, ki so sedeži krajevnih skupnosti. Poleg teh
naselij sta pomembni naselji tudi Imeno in Sodna vas, ki opravljata
funkcije vsakodnevne oskrbe. Ostala naselja imajo le eno ali dve
dejavnosti, med katerimi prevladujeta avtobusna postaja in trgovina s
prehrano. Skoraj polovica (44,4%) naselij v občini pa nima prav nobene
dejavnosti. |
Obstoj tako majhnega števila centralnih
naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi (naravno geografskimi) in
gospodarskimi razmerami. Na območju občine so značilna podeželska
naselja. Glede na gričevnat svet in intenzivno kmetijsko gospodarstvo
zasledimo tu razložena naselja, kjer se med posameznimi domovi
razprostirajo kmetijske površine (Virštanj, Nezbiše, Olimje ...).
|
Gibanje števila prebivalstva v Občini
Podčetrtek je neugodno, ker je negativen naravni prirastek. Tako je tudi
povprečje v Sloveniji, ki že od leta 1997 beleži negativen naravni
prirastek. Naravni prirastek je večji pri moških kot pri ženskah. Skupno
naravni in selitveni prirastek kažeta pozitivno stanje in na večanje
prebivalcev v občini, saj število novorojenih in priseljenih presega
število umrlih in odseljenih. Prebivalstveni prirast v občini je leta
2004 znašal 13 oseb. |
Na območju občine prevladujejo naslednji
tipi naselij: |
– strnjeno naselje s pretežno obcestno
zasnovo; tudi kombinacija z gručo (Pristava pri Mestinju, Nezbiše,
Podčetrtek, Olimje, Imeno, Sedlarjevo, Polje ob Sotli); |
– zdraviliški del (Terme Olimia);
|
– razložena obcestna pozidava, ki jo
sestavljajo pretežno kmetije (Lastnič); |
– obcestna pozidava ob glavnih
komunikacijah (Nezbiše, Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno,
Golobinjek ob Sotli, Prelasko); gre za novešjo pozidavo, ki se kaže kot
širitev strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti –
preobrazba obstoječih razloženih naselij v gosto obcestno pozidavo;
|
– večje območje samostojnih kmetij
(Olimje, Imenska Gorca, okolica Nezbiš); |
– zidanice v kombinaciji s počitniškimi
objekti – avtohtona struktura doživlja preobrazbo, pri čemer se še vedno
ohranja značilna podoba kulturne krajine (Virštanj); |
– slemenska pozidava v kombinaciji s
samotnimi kmetijami na južnih pobočjih (Roginska Gorca, Cmereška Gorca,
Verače); |
– slemenska pozidava (Sv. Ema). |
Prometna infrastruktura |
Poglavitna prometna žila v občini poteka
iz celjske smeri po regionalni cesti Celje– Brežice: skozi Pristavo pri
Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. Ker
občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni meddržavni mejni
prehod. Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine, so
lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži je le ta v
pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj
ko se dvigujemo v gričevnat svet, pa postajajo ceste vse bolj ozke in
makadamske. V lasti občine je 186 km lokalnih in javnih poti. V občini
je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti),
in sicer v naselju Podčetrtek. Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse
dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tod je tudi
izhodišče rednih zvez s Celjem in enkrat dnevno pa pelje avtobus tudi
proti Mariboru. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica),
ki nimajo avtobusne postaje. Skozi občino poteka tudi železniški promet
(enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno. |
Energetska infrastruktura |
Na energetsko omrežje je priključenih
1.370 stanovanj, kar je 98% vseh stanovanj v občini. Na zahodnem delu
občino prečka 380 kV enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske
elektrarne Krško. Občino prečka tudi magistralni plinovod, vendar je
kljub temu delež stanovanj, priklopljenih na plin, majhen – le 0,6%. |
Vloga kulturne dediščine |
V Občini Podčetrtek je evidentiranih 119
enot prostorsko relevantne kulturne dediščine. Status kulturnega
spomenika lokalnega pomena ima 46 enot, zaenkrat nobena enota ni
predlagana za spomenik državnega pomena. Med temi so evidentirane 4
enote naselbinske dediščine. Enoti trg Podčetrtek in vas Sedlarjevo pa
imata status kulturnega spomenika in sta razglašeni z odlokom. Naselbini
načeloma nista ogroženi, razen z morebitnimi novogradnjami, ki pa morajo
spoštovati urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto trškega
jedra. |
Vloga kulturne krajine in naravnih vrednot |
Občina Podčetrtek se po reliefnih enotah
in oblikah deli na tri dele: severni del predstavlja gričevje z
udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla, osrednji del je
hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat.
Hribovit del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam,
kjer je prisoten predalpski kras, vendar se na območju ni ustvarila
kraška jama. |
Hribovit del območja spada v območja z
nadmorsko višino od 400–599 m, gričevnat pa od 200–399 m. Pokrajina je
na prvi pogled razgibana, a vseeno zelo enotna. Sestavljajo jo večinoma
prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah
nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere mlajših geoloških
dob. V goricah je dokaj veliko površin primernih za obdelovanje in
naselitev. Med goricami je nešteto dolin, ki so gosto naseljene.
Termalni vrelci v okolici Podčetrtka so zajeti v zdraviliške namene.
Pojavljajo se sicer v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in
Mestinjšice. Vsi vrelci so vezani na prelome in se pojavljajo ob
stikališčih prelomov različnih smeri. Področja termalnih vrelcev sestoje
iz triasnih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Izviri se pojavljajo na
območju, velikem približno 50 km2. Za njihov nastanek so pomembni
terciarni sedimenti. |
Znotraj Občine Podčetrtek se nahaja še
južni del Vonarskega jezera, ki je trenutno prazno. Za omenjeno območje
se bo izdelal državni lokacijski načrt. |
Na območju občine je določenih 9 naravnih
vrednot. Največ jih je državnega pomena. Na območju Občine Podčetrtek
sta določeni dve območji Natura 2000, ki sta na ozemlju EU pomembni za
ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter
rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Z aktom o
zavarovanju je skoraj polovica ozemlja Občine Podčetrtek zavarovana kot
regijski park Kozjanski park. |
Ključni problemi in razvojne težnje
prostorskega razvoja |
Območja s posebnimi potenciali so predvsem
Kozjanski park in območje zdravilišča Terme Olimia, območij s posebnimi
problemi načeloma ni na območju občine. Med problemska območja uvrščamo
le poplavna območja, ki otežujejo posamezne dejavnosti in širitev
pozidave. |
Ključni problemi in razvojne težnje so:
|
– Občina Podčetrtek leži ob meji z
Republiko Hrvaško, kar je potrebno izkoristiti kot komparativno prednost
tega območja, |
– Terme Olimia v Podčetrtku spadajo v
širše zdraviliško območje (terme v Rogaški Slatini, Čateške toplice
itd.), kar je možno izkoristiti pri njihovem nadaljnjem razvoju;
razmisliti je treba o vrsti in kakovosti ponudbe ter povezovanju z
ostalimi možnostmi za razvoj turizma v občini, |
– med večje probleme v občini spada
nekontrolirana transformacija zidanic v počitniške objekte (zaradi
naravne privlačnosti prostora in vse večjega opuščanja kmetij je ta
pojav prej pravilo kot izjema), evidentna je tudi težnja po novogradnjah
na številnih lokacijah, |
– velik potencial za razvoj turizma
predstavlja Vonarsko jezero, pri oblikovanju razvojnih prioritet pa je
potrebno upoštevati že izdelane strokovne podlage TRC Vonarsko jezero,
ki ga je izdelalo podjetje Hosting d.o.o., |
– posamezni objekti spreminjajo
namembnost, naselja se prestrukturirajo in izgubljajo svojo identiteto,
v poselitvenih vzorcih pa poteka preobrazba, zaradi katere spreminjajo
obliko in s tem vlogo v prostoru; v tem okviru lahko tudi v prihodnosti
pričakujemo večji pritisk na prostor in potrebe po zazidljivih parcelah,
|
– prostor infrastrukturno še ni
zadovoljivo opremljen; infrastruktura pomeni tudi veliko finančno breme
za občino; cestno omrežje je sicer gosto razpredeno, vendar razen
regionalne ceste v slabem stanju; ustrezno razvita infrastruktura sodi
med pomembne dejavnike razvoja – še posebej cestno omrežje, ki mora
zagotavljati varen in hiter dostop do delovnih mest, oskrbnih, upravnih
in drugih dejavnosti v posameznih naseljih občine, |
– dejanske razmere v občini namreč kažejo,
da so ustrezna delovna mesta, prometna dostopnost ter razvitost ostalih
infrastrukturnih omrežij (predvsem socialne infrastrukture), tisti
dejavniki, ki usmerjajo razvoj v dolino Sotle, ostala območja pa so v
nevarnosti, da se pričnejo prazniti. |
– regionalna cesta, ki vodi iz Krškega
proti Rogaški Slatini, prestavlja glavno os celotne občine, na katero je
vezana tako poselitev kot celotni razvoj; na posameznih odsekih
regionalne ceste se pojavlja dokaj močan trend urbanizacije (širitev
grajenih struktur ob komunikacijah), |
– v občini prevladuje razpršena poselitev,
kar je predvsem posledica izredno razgibanega reliefa, |
– kljub omenjenemu pritisku po
novogradnjah pa na drugi strani lahko zabeležimo močno propadanje
posameznih kmetij in opuščanje zidanic v njihovi primarni vlogi,
|
– poseben trend je želja in potreba ljudi,
da gradijo na svojem zemljišču; v mnogih primerih to še vedno izhaja iz
socialnih in eksistenčnih problemov mladih družin, ki nimajo sredstev za
nakup novega zemljišča ali že zgrajenega stanovanja, |
– v preteklem obdobju je nastalo veliko
novogradenj iz naslova gradnje nadomestnih objektov (še posebej po
potresu leta 1974), pri čemer je bila osnovna zahteva, zapisana v
izdanih odločbah, porušitev starih objektov; na ta način se je izgubilo
mnogo stavbnega fonda, ki bi lahko z ustrezno obnovo služil za drugo
hišo na kmetiji ali razvoj dopolnilnih dejavnosti, |
– za potrebe lokalnega podjetništva niso
zagotovljene ustrezne gospodarke (obrtne) cone lokalnega pomena oziroma
območja mešane rabe (delo in bivanje). |
1.2. Razlogi za pripravo SPRO |
Glavni razlog, zaradi katerega pristopa
Občina Podčetrtek k izdelavi SPRO, je priprava novega prostorskega akta
na podlagi novega ZUreP-1 in Strategije prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04). |
Tako ZUreP-1 z dnem 20. 7. 2007
razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno
ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina
Podčetrtek med drugim nadomestila s SPRO, ki predstavlja temeljni
strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju
določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom SPRO bo občina tako
določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako,
da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.
Občina Podčetrtek pristopa k sprejemanju SPRO z namenom, da pripravi
celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi.
|
Občina pristopa k pripravi SPRO tudi
zaradi naslednjih razlogov: |
– zaradi krepitve turistične dejavnosti na
območju občine, |
– zaradi novih medobčinskih odnosov
predvsem po letu 1994, |
– zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih,
socialnih in pravnih razmer, |
– zaradi krize vrednostnega sistema pri
urejanju prostora. |
Občina Podčetrtek nadalje želi v
prostorski razvoj vnesti nove vsebine ter povečati prostorske možnosti
za razvoj turizma, ter z novimi prostorskimi akti preprečiti potencialne
nevarnosti. |
Hkrati Občina Podčetrtek želi rešiti
naslednje razvojne poglede: |
– pospeši razvoj občine v odnosu do
regije, |
– začrtati razvojne potrebe občine po
novih turističnih in poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega
gospodarstva, |
– urediti policentrični razvoj naselij v
občini, |
– učinkovito urediti načrtovanje prometne
in druge infrastrukture v občini, |
– urediti spremembo namenske rabe
prostora. |
1.3. Pravna podlaga za pripravo SPRO |
Pravna podlaga za pripravo SPRO je dana v
171. členu ZUreP-1. |
2. Predmet in programska izhodišča SPRO
|
2.1. Predmet SPRO: |
Vsebina SPRO bo v skladu z ZUreP-1
naslednja: |
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine, |
– zasnova razmestitve dejavnosti v
prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega
razvoja občine, |
– zasnova sistemov lokalnega pomena v
prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova
krajina), |
– zasnova razvoja in urejanja naselij
(urbanistična zasnova za naselje Podčetrtek) |
– morebitna zasnova razvoja in urejanja
krajinskih območij (krajinska zasnova bo opredeljena naknadno kot
dopolnitev SPRO) ter |
– ukrepi za izvajanje SPRO. |
2.2. Programska izhodišča SPRO:
|
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine |
Pri določanju izhodišč prostorskega
razvoja občine je treba upoštevati: stanje, probleme in težnje
prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in
okoljskimi razmerami ter vlogo občine v regiji, načela vzdržnega
prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov
in priporočil, strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski
red Slovenije, razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora,
varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s
področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in
varstva kulturne dediščine, usmeritve za pripravo občinskih prostorskih
aktov iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za
območje občine. S SPRO se opredelijo cilji prostorskega razvoja občine. |
Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru |
V zasnovi razmestitve dejavnosti v
prostoru se določi vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede:
razvoja naselij, z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih
povezav v omrežju naselij, razporeditve stanovanj in proizvodnih
dejavnosti, razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja
družbene javne infrastrukture, razporeditve omrežij komunalne in druge
gospodarske javne infrastrukture, opredelitve območij za prostorski
razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z
vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva
kakovosti okolja in opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
Zasnova sistemov lokalnega pomena v
prostoru |
V SPRO se, povezano s posameznimi
prostorskimi sistemi državnega oziroma regionalnega pomena, določijo
zasnove prostorskega razvoja: poselitve, vključno z zasnovami rabe
urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije
degradiranih urbanih območij, komunalne infrastrukture in krajine,
vključno z zasnovami rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij
mineralnih surovin ter drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s
predpisi in usmeritvami za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih
območij. |
Urbanistična zasnova za naselje Podčetrtek |
Urbanistična zasnova določa strategijo
prostorskega razvoja naselja Podčetrtek glede na njegove razvojne
potrebe in možnosti. Urbanistična zasnova določa najmanj: ureditveno
območje urbanistične zasnove; zasnovo razporeditve dejavnosti v
prostoru; območja prenove naselja in koncept prenove; območja za širitev
naselja in koncept širitve; zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami
za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu
dobru; zasnovo infrastrukturnih sistemov; zasnovo ureditve zelenih in
športno rekreativnih površin v naselju; zasnovo prostorskih ureditev v
zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami; zasnovo
prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;
usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;
členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote. |
Zasnova razvoja in urejanja krajinskih
območij |
Krajinska zasnova se bo izdelala naknadno
in ni predmet izdelave SPRO. |
Ukrepi za izvajanje SPRO |
V SPRO se za celoto ali za posamezna
območja določijo ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora,
potrebni za njeno izvajanje, zlasti kot: opredelitve v zvezi z
uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega
razvoja občine določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
programi in projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje
naselij ter drugih prostorskih ureditev; posamezni prostorski ukrepi;
ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo; ukrepi
za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja
na področju urejanja prostora. |
Programska izhodišča SPRO |
V skladu z ZUreP-1 in podzakonskimi akti
bo Občina Podčetrtek s SPRO določila izhodišča in vizijo prostorskega
razvoja ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v
prostoru. Strateški prostorski akt bo obravnaval prostor celotne občine
Podčetrtek, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob
hrvaški meji ter bližini mesta Zagreb, zagotavljanju pogojev za
storitvene dejavnosti na območju celotne občine, prestrukturiranju
večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, ohranjanju poselitve na
območju razpršene gradnje, usmerjanju nove gradnje v obstoječa naselja s
poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča z urbanistično
zasnovo, povečati možnosti razvoja območja turizma ob Sotli ter
vzpostaviti pogoje na ostalih območjih. Občina želi na tak način
sprejeti prostorski akt, ki bo imel razvojno vlogo in bo spodbujal
investitorje v nova vlaganja. |
Okoljsko poročilo |
Zaradi izdelave celovite presoje vplivov
SPRO na okolje iz 8. točke tega programa priprave se izdela okoljsko
poročilo in njegova revizija. |
3. Ureditveno območje SPRO |
Ureditveno območje SPRO je celotno območje
Občine Podčetrtek, urbanistična zasnova se bo izdelala za naselje
Podčetrtek. |
4. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo
smernice in mnenja, ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri
pripravi SPRO |
4.1. Pripravljavec: |
Pripravljavec SPRO je Občina Podčetrtek (v
nadaljevanju: pripravljavec). |
4.2. Nosilci urejanja prostora: |
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred
začetkom izdelave SPRO podati smernice in strokovne podlage za njeno
pripravo, k dopolnjenemu predlogu SPRO pa mnenje, so: |
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
|
– Direktorat za prostor, Urad za
prostorski razvoj |
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo
narave |
– Direktorat za okolje, Sektor za vode
|
– Direktorat za okolje, Sektor za
rudarstvo in mineralne surovine |
– Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami |
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje
|
– Agencija RS za okolje, OE Celje
|
– Agencija RS za okolje, Sektor za
ohranjanje narave |
2. Ministrstvo za promet: |
– Direktorat za ceste |
– Direktorat za železnice |
– Direktorat za letalstvo |
– Direktorat za pomorstvo |
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje
|
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano: |
– Direktorat za kmetijstvo |
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo |
4. Ministrstvo za kulturo |
5. Ministrstvo za gospodarstvo:
|
– Direktorat za notranji trg |
– Direktorat za energijo |
6. Ministrstvo za informacijsko družbo
|
7. Ministrstvo za zdravje: |
– Področje za razvoj omrežja ustanov
zdravstvene dejavnosti |
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje
|
8. Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport |
9. Ministrstvo za obrambo: |
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za
civilno obrambo |
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, Izpostava Celje |
– Uprava za obrambo, Celje |
10. Ministrstvo za notranje zadeve
|
11. Agencija RS za regionalni razvoj
|
12. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje
za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana |
13. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje
|
14. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
|
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Celje |
16. Pošta Slovenije d.o.o. |
17. Telekom Slovenije d.d. |
18. OKP Javno komunalno podjetje Rogaška
Slatina d.o.o. |
19. Elektro Turnšek d.o.o. |
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za
distribucijo električne energije, Celje |
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana |
22.Občina Podčetrtek – področje razvoja
prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture
lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture
lokalnega pomena. |
4.3. Drugi udeleženci: |
Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri
pripravi SPRO, so: |
– Občinski svet Občine Podčetrtek,
|
– Odbor občinskega sveta Občine Podčetrtek
za okolje in prostor, |
– Komisija za pripravo prostorskih aktov
Občine Podčetrtek, |
– župan Občine Podčetrtek, |
– Strokovne službe občinske uprave Občine
Podčetrtek, |
– Krajevni odbori v Občini Podčetrtek.
|
O pripravi SPRO pripravljavec obvesti tudi
sosednje občine, in sicer občine Kozje, Bistrica ob Sotli, Šmarje pri
Jelšah, Šentjur in Rogaška Slatina, ki lahko v postopku priprave SPRO
dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko
vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora. |
Če se v postopku SPRO ugotovi, da je
potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v
tem programu priprave, se le-ta pridobi tekom postopka. |
5. Seznam potrebnih strokovnih podlag za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve |
Pripravljavec je že zagotovil strokovne
podlage pripravljavca, in sicer: |
– Strokovne podlage za strategijo
prostorskega razvoja in prostorski red občine Podčetrtek (Arhitektura
d.o.o., april 2006) |
– Urbanistična delavnica Podčetrtek 2000
(Fakulteta za arhitekturo, november 2000) |
6. Način pridobitve strokovnih rešitev |
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge
analize prostora in podrobnejše strokovne podlage (za urbanistične in
krajinske zasnove), za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so
pomembne pri obravnavi problematike in za odločitev o prostorskem
razvoju občine. |
Strokovne podlage nosilcev urejanja
prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora v skladu s tem
programom priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti
obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki. |
7. Navedba in način pridobitve geodetskih
podlag |
Vse geodetske podlage, ki so potrebne za
pripravo SPRO, pridobi pripravljavec. |
Potrebni geodetski podatki in geodetske
podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za
izdelavo kartografskega dela SPRO, so naslednji: podatek prostorskih
enot za naselja, topografski podatki o vodah, reliefu in cestah merila
1:25.000, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt,
državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta
merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, digitalni
ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Podčetrtek.
|
Če se v postopku SPRO ugotovi, da je
potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v
prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka. |
8. Celovita presoja vplivov SPRO na okolje
po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, v nadaljevanju:
ZVO) in Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v
nadaljevanju: ZON) |
Skladno z določili ZVO in ZON je
pripravljavec z vlogo z dne 4. 7. 2006 obsvetil Ministrstvo za okolje in
prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave SPRO. Na podlagi
zaprosila je MOP pripravljavca z odločbo št. 35409-169/2006, z dne 20.
9. 2006 seznanilo, da je v postopku priprave SPRO potrebno izvesti
postopek celovite presoje njenih vplivov na okolje. |
9. Rok za pripravo SPRO oziroma njegovih
posameznih faz in rok za smernice za načrtovanje iz 29. člena ZUreP-1,
če je dopusten daljši od 30 dni |
Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev
urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:
|
Prva prostorska konferenca |
– Pripravljavec je do sprejema tega
programa priprave v skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se
pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi
lokalne skupnosti, gospodarstva in interesi združenj ter organizirane
javnosti glede priprave prostorskega akta že izvedel 1. prostorsko
konferenco. Datum, kraj in čas zbora konference je pripravljalec v
skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na krajevno običajen način.
Priporočila udeležencev, dana na 1. prostorski konferenci so upoštevana
v programu priprave. |
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev
urejanja prostora |
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja
prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge
pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim
pripravljavec posreduje tudi ta program priprave. |
– Po izteku roka za pridobitev smernic
načrtovalec dopolni strokovne podlage. |
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita
predlog SPRO. Pripravljavec obravnava predlog SPRO na občinskem svetu.
|
Druga prostorska konferenca |
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske
konference. |
– Glede na pridobljene predloge, pripombe
in priporočila, dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci,
načrtovalec in pripravljavec dopolnita predlog SPRO. |
Javna razgrnitev in obravnava prostorskega
akta |
– Najmanj 14 dni po izvedeni 2. prostorski
konferenci pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog SPRO. Javna
razgrnitev traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec
organizira javno obravnavo predloga SPRO. |
– Pripravljavec po javni razgrnitvi
predloga SPRO ob upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame
stališča do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve.
|
– Načrtovalec dopolni predlog SPRO v
skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.
|
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja
prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge
pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO.
|
Sprejem akta |
– Pripravljavec izvede obravnavo
dopolnjenega predloga SPRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj
nosilcev. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz
javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske
konference. |
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog
SPRO z odlokom. |
Potrditev in objava akta |
– Pred objavo odloka o SPRO pripravljavec
pošlje SPRO ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15
dneh od prejema vloge ugotovi ali je vloga popolna in v skladu z 69.
členom ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi
akti države. |
– Potrjen odlok o SPRO pripravljavec
objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o
potrditvi. |
Podaljšanje roka |
– Roki za pripravo prostorskega akta,
predvideni v programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih
okoliščin spremenijo. |
10. Obveznosti v zvezi s financiranjem
SPRO |
Sredstva za izdelavo in sprejem SPRO,
vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca,
geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov SPRO na okolje
zagotovi pripravljavec vsakoletno v proračunu. |
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko
predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo
nosilci iz lastnih proračunskih sredstev. |
11. Začetek veljavnosti |
Ta program priprave se objavi v Uradnem
listu RS in začne veljati z dnem objave. |
Št. 3500-0001/2006 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |