|
Na podlagi 97. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Poljčane (Uradni list RS, št.
15/07) in 17. člena
Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07) je Občinski svet
Občine Poljčane na 16. redni seji dne 23. 9. 2008 potrdil uradno
prečiščeno besedilo Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralni naselji v Občini Poljčane, ki obsega: |
|
|
– Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, z dne 1. 4. 1993) |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih
ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in
mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/01, z dne 10. 10. 2001)
|
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in
dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 35/02, z dne 19. 4. 2002) |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih
prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje občine Poljčane (Uradni
list RS, št. 97/08) |
|
|
O D L O K |
|
|
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v
Občini Poljčane (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Centralni naselji v Občini Poljčane sta Zgornje Poljčane
in Poljčane. |
|
|
2. člen |
|
|
Začasni ureditveni pogoji določajo: |
|
|
I. Splošne določbe |
|
|
II. Obseg območja |
|
|
III. Skupna merila in pogoji za posege
v prostor: |
|
|
a) za graditev novih objektov |
|
|
b) za gradnjo stanovanjskih
objektov |
|
|
c) za gradnjo gospodarskih
objektov |
|
|
d) za gradnjo objektov za
proizvodnjo in obrt |
|
|
e) pogoji za določitev
funkcionalnih zemljišč in |
|
|
velikosti gradbenih parcel |
|
|
f) posegi na obstoječih objektih |
|
|
g) gradnja pomožnih objektov |
|
|
h) postavljanje spominskih
obeležij |
|
|
i) urejanje zelenih površin,
površin za vrtičkarstvo, |
|
|
škarp in ograj |
|
|
j) prometna ureditev |
|
|
k) komunalno urejanje |
|
|
l) vodooskrba |
|
|
m) odvajanje odpadnih voda |
|
|
n) posegi na vodotokih |
|
|
o) oskrba z električno energijo |
|
|
p) odstranjevanje odpadkov |
|
|
q) ogrevanje |
|
|
r) oskrba s plinom |
|
|
s) omrežje zvez |
|
|
t) širitev pokopališč |
|
|
u) ukrepi za varstvo okolja |
|
|
v) posegi na kmetijskih
zemljiščih |
|
|
IV. Podrobnejši pogoji in merila za
posege v prostor v |
|
|
značilnih območjih: |
|
|
a) stara vaška jedra |
|
|
b) vaška naselja |
|
|
c) območja novejše stanovanjske
gradnje |
|
|
d) pogoji v proizvodno obrtnih
področjih |
|
|
V. Varovanje naravne in kulturne
dediščine |
|
|
VI. Pogoji za izrabo prostora |
|
|
VII. Prehodne in končne določbe |
|
|
3. člen |
|
|
PUP-i so prostorsko izvedbeni akti in so podlaga za
izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo
dovoljen za posege v prostor. |
|
|
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se
izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. |
|
|
Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi
določeni s planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je
določena v kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je
sestavni del tega odloka. |
|
|
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da
se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja in vpliv
novih dejavnosti ne presega zakonsko določenih vplivov na okolje.
|
|
|
Pri posegih v prostor, pri katerih je pričakovan večji
vpliv na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne
osnove. |
|
|
Investitor je dolžan predložiti ekspertize, kadar gre za
tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin. |
|
|
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih
površinah morajo biti načrtovani tako, da je občanom omogočen neoviran
in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova splošna
uporaba. |
|
|
II. OBSEG OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Območje Občine Poljčane, ki se ureja s predloženimi
prostorsko ureditvenimi pogoji, obravnava ureditveni območji centralnih
naselij Poljčane in Zgornje Poljčane. |
|
|
Ureditveni območji sta prikazani na preglednem katastrskem
načrtu v merilu 1:5000, s prikazom podrobnejše namenske rabe prostora.
|
|
|
Meje ureditvenih območij so določene v kartografski
dokumentaciji veljavnega planskega dokumenta Občine Poljčane. |
|
|
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
a) Graditev novih objektov |
|
|
5. člen |
|
|
Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako
namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost
terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z
urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
|
|
|
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti
prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, obdelavo in barvo
fasad, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli
in stavbnimi odprtinami. |
|
|
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo
zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka,
praviloma vzporedno s smerjo plastnic. |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako,
da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani varnostni pogoji. |
|
|
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8m.
Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno-varnostni
ukrepi in dovoljuje vplivno območje. |
|
|
Odmiki od državnih cest morajo biti pri novih objektih
usklajeni z Zakonom o javnih cesta, odmiki od občinskih cest pa
usklajeni z Odlokom o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica. |
|
|
b) Splošni pogoji za gradnjo stanovanjskih objektov |
|
|
6. člen |
|
|
Tloris: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima
stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Tlorisna zasnova je lahko drugačna,
kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem
urbanistične komisije. |
|
|
Višina: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja
največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na
podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota
pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto
pritličja. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in
geološke razmere. |
|
|
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječi
okoliški pozidavi. |
|
|
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, izjemoma
je lahko naklon manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi
nakloni. |
|
|
Smer slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici
objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin. |
|
|
Kritina: kritina je temne ali opečne barve (žgana opeka),
razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano
kritje z drugačno kritino. |
|
|
7. člen |
|
|
Skladno s pogoji tega odloka so na obravnavanih območjih
dovoljene novogradnje, nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave,
dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih
in napravah. |
|
|
c) Splošni pogoji za gradnjo gospodarskih poslopij |
|
|
8. člen |
|
|
Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških
enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane
strukture. |
|
|
Gradnjo gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost
funkcionalnega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za
ureditev manipulativnega prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev
gnojišč, oziroma drugega sistema deponiranja živilskih odpadkov, v
skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznice.
|
|
|
Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti
minimalno 4m. |
|
|
Tloris: podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1: 1,5
ali več. |
|
|
Velikost: tlorisno objekt ne sme presegati 30 m dolžine.
|
|
|
Višina: maksimalna višina slemena 12 m nad koto urejenega
terena. |
|
|
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega
objekta (prevladujoč tlorisni gabarit) 35°–45°, lahko tudi manj, glede
na obstoječo okoliško pozidavo, kritina temne ali opečne barva (žgana
opeka). |
|
|
d) Graditev objektov za proizvodnjo in obrt |
|
|
9. člen |
|
|
Gradnja objektov za storitveno obrtne dejavnosti in mirno
obrt je možna v okviru obstoječih območij na površinah namenjenih
stanovanjem oziroma centralnim dejavnostim. Gradnja objektov za
proizvodnjo je možna v območju, ki je opredeljeno za proizvodne
dejavnosti. Na območjih namenjenim centralnih dejavnostim in v okviru
starih vaških jeder je možno graditi, oziroma spremeniti namembnost
obstoječim objektom za potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene
prenočitvenih zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v
območjih namenjenim stanovanjem. |
|
|
Pogoji za oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo
stanovanjskih objektov razen omejitve tlorisnih gabaritov. |
|
|
9.a člen |
|
|
Vsa odstopanja od splošnih določil za gradnjo
stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in objektov za proizvodnjo
in obrt, se morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, predložiti v
pregled in potrditev občinski urbanistični komisiji. |
|
|
9.b člen |
|
|
Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš,
stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne
dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo
splošna določila za graditev novih objektov opredeljena v 5. členu
odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična
komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.« |
|
|
e) Pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča in velikosti gradbenih
parcel |
|
|
Določitev gradbenih parcel |
|
|
10. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena
namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim
danostim prostora. |
|
|
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh
spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če
je zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
|
|
|
Velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko
hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.
|
|
|
Novograjeni objekti za obrtno in proizvodno dejavnost in
kmetijsko gospodarski objekti imajo sorazmerno večje parcele.
|
|
|
Določitev funkcionalnih zemljišč |
|
|
10.a člen |
|
|
Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati
normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta. |
|
|
Pri določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse
posege je potrebno upoštevati obliko parcele in razgibanost terena.
|
|
|
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte
in objekte namenjene obrtni in proizvodni dejavnosti mora omogočiti
normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi
površinami, površinami za parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito
okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti. |
|
|
Velikost funkcionalnega zemljišča za nove objekte se
določi tako, da se okrog bodoče lokacije vriše pas 4m ali pas širine do
parcelne meje z drugimi lastniki, če je odmik manjši od 4 m. Razen tako
dobljene površine je potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še vse
ostale površine, ki po dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu
(dostopi, dovozi, parkirišča, obračališča, hišne cvetlične grede …).
|
|
|
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljeno funkcionalno
zemljišče, določimo funkcionalno zemljišče tako, da zemljišče za redno
rabo določimo na podlagi ogleda na terenu in vanj vključimo še dostope,
obračališča, cvetlične grede, .... Funkcionalno zemljišče za izredno
rabo objekta (ureditvena dela) pa določimo po potrebi v širini od 0–4 m
okrog objekta. |
|
|
10.b člen |
|
|
Pri novogradnjah in drugih posegih na objektih mora biti v
vsaki lokacijski dokumentaciji vrisano funkcionalno zemljišče in
izmerjena njegova površina. |
|
|
f) Posegi na obstoječih objektih |
|
|
11. člen |
|
|
Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave,
nadzidave, preureditve podstrešij, spremembe namembnosti, vzdrževalna
dela in rekonstrukcije. |
|
|
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina
in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine).
Spremembe namembnosti so dovoljene, kolikor se ne spremenijo vplivi na
okolje (osončenje, veduta, hrup, smrad, dostop idr.) Pri morfološko
homogenih območjih in objektih (vaška jedra) ter območjih, za katera
veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se morajo vsi posegi
izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in
kulturne dediščine, isto velja za objekte starejše od 50 let.
|
|
|
Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50%
tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med
zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje
prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno
kadar gre za nadgraditev ambienta. |
|
|
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so
dovoljene. Preureditve podstrešij in nadzidave ne smejo biti opravljene
na račun obstoječega strmega naklona strehe (zdaj ima npr. hiša streho v
naklonu 45°, po pozidavi pa bo višina slemena ostala ista, le naklon
strehe bo nižji). |
|
|
Spremembe namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo
osnovno namembnost območja ali pa njegovo odstranitev. |
|
|
Posegi na obstoječih objektih so možni v primeru, da gre
za objekte zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja, oziroma objekte
zgrajene pred l. 1967 in se le-ti nahajajo na območjih namenjenih za
rabo kakršni služi objekt. |
|
|
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s
tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta.
Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale
(kamen, omet, les, barve itd.). |
|
|
Pri posegih na obstoječih objektih morajo biti
zagotovljeni potrebni odmiki ali drugi ukrepi (izbira ognje odpornih
materialov, izvedba protipožarnih zidov in podobno) za preprečevanje
prenosa požara. |
|
|
g) Gradnja pomožnih objektov |
|
|
12. člen |
|
|
Postavitev pomožnih objektov opredeljenih z republiškim
pravilnikom je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno
zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže
in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta. |
|
|
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti: |
|
|
– biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z
obstoječimi sosednjimi objekti avtohtonega stavbnega fonda ob
upoštevanju splošnih pogojev za novo gradnjo, |
|
|
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne
odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov, |
|
|
– za pomožne objekte veljajo ista načela kot za druge
objekte: podolžni tloris, 35°–45° strma simetrična streha krita s temno
ali opečno kritino, klet mora biti popolnoma vkopana. |
|
|
13. člen |
|
|
Kioski lahko služijo storitvam, uslužnostim in
informativnim dejavnostim in so lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki
imajo javne površine tako, da ne ovirajo nobene oblike prometa.
|
|
|
Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti
kioska (do maks. 12 m2). Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in
bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad,
dostop idr.). |
|
|
Kioski so lahko locirani le tam, kjer ni ustreznih
lokalov, enotno oblikovani, izdelani po vzorcu naše arhitekture, glede
oblikovanja in gradiv po vzorni. |
|
|
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo
okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti
objekti. |
|
|
13.a člen |
|
|
Začasni objekti in naprave namenjeni začasnemu
zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene in družbene dejavnosti
ter ostale potrebe (do zgraditve trajnega objekta), sezonski turistični
ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer
v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. V aktu,
s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti
opredeljeno, kdaj je potrebno objekt odstraniti, kdo ga je dolžan
odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku. |
|
|
Pogoji za postavitev začasnih objektov so analogni pogojem
kot za trajni poseg v prostor. |
|
|
h) Postavljanje spominskih obeležij |
|
|
14. člen |
|
|
Spominska obeležja so lahko samostojni objekti – spomeniki
ali pa skulpture in spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe
objekte. |
|
|
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo določena
na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s
postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet. |
|
|
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena
tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta. |
|
|
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo
pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo spominska
obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za
varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
Ista pravila veljajo tudi za napise na fasadah, reklamne
panoje, reklamne izveske ipd. |
|
|
i) Urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj |
|
|
15. člen |
|
|
Okolico novogradenj je treba skladno z okoliškimi
ureditvami ustrezno ozeleniti z avtohtonim zelenjem. |
|
|
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne
zelenjavne vrtove. |
|
|
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva
njihovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnimi brežinami.
Kadar pa je nujna postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni.
Ograje okoli funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so
okoliška zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo usklajena z
obstoječimi, živa meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme
presegati višine 0,60 m. |
|
|
16. člen |
|
|
Ob naseljih je možno urediti površine za potrebe
ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo. |
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na
kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1.
območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne
krajine oziroma namenjene parkovni ureditvi. |
|
|
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: |
|
|
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij |
|
|
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju |
|
|
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma
druge posega v prostor. |
|
|
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m2.
|
|
|
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop,
pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 3 m2 na uporabnika.
Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar velikost
kompleksa zemljišč ne presega dovoljenega obsega za enega uporabnika.
Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem. |
|
|
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno,
možna je zasaditev meje do višine 0,60m. |
|
|
Vrtičkarstvo ne sme biti osnova za prodajo zemljišč
(najemni odnos) in iz tega izhajajoče zahteve za izgradnjo sekundarnih
bivališč (počitniške hiše in gospodarske kleti). |
|
|
j) Prometna ureditev |
|
|
17. člen |
|
|
Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila
Zakona o javnih cestah, določila Odloka o občinskih cestah v Občini
Slovenska Bistrica in določila Odloka o ureditvi cestnega prometa na
območju Občine Slovenska Bistrica, oziroma z odloki, ki urejajo
kategorizacijo občinskih cest in ureditev cestnega prometa na območju
Občine Poljčane. |
|
|
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo
graditi stanovanjski hiše in druge stavbe ter naprave, razen v primerih,
ko to dopušča oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev
pristojnih soglasodajalcev. |
|
|
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na
krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v
varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri
taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba
cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve ceste. |
|
|
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih
in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v
zvezi s komunalnim urejanjem. |
|
|
V rezervatu prometnice, za katero še niso dokončno
določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije so
dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega
rezervata. |
|
|
Novogradnje in obnove prometnic morajo biti izvedene tako,
da omogočajo dostop intervencijskih gasilskih vozil (osni pritiski 10 t,
horizontalni in vertikalni elementi in gabariti). |
|
|
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora
zagotoviti: |
|
|
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
|
|
|
– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi. |
|
|
18. člen |
|
|
Dovozi in priključki na cesto omrežje morajo biti urejeni
tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni
objekti ne poškodujejo. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani
na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se
smejo graditi samo s soglasjem pristojnega soglasodajalca. Ob cestah se
priključki predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo in
morajo biti izvedeni tako, da omogočijo dostop intervencijskim gasilskim
vozilom (osni pritisk 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in
gabariti). |
|
|
Bencinski servisi so lahko grajeni v ureditvenih območjih
naselij ob izpolnjenih pogojih soglasodajalcev (odmiki, priključki na
ceste, odvodnjavanje itd.). |
|
|
18.a člen |
|
|
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri
novogradnjah, dozidavah in nadzidavah ali v primeru spremembe
namembnosti obstoječega objekta zagotoviti možnost parkiranja.
|
|
|
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta
v objektu vsaj eno parkirno mesto na zemljišču investitorja. V kolikor
se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno zgraditi
še dodatna parkirna mesta za konkretno dejavnost. |
|
|
18.b člen |
|
|
Pri objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti
primerno število parkirišč na zemljišču investitorja. Za vsako dejavnost
je nujno zagotoviti vsaj dve parkirni mesti za stranke. |
|
|
Število potrebnih parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti
se določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo
mestnih prometnih površin (FAGG, leto 1991). |
|
|
Kolikor investitor ne more zagotoviti primernega števila
parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno
parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiusi 100 m ni možno
zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati. |
|
|
k) Komunalno urejanje |
|
|
19. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in
novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju
obsega naprave za oskrbo s pitno vodo, elektroenergetsko omrežje,
naprave cestnega prometa in hidrantno omrežje, priključitev na javno
kanalizacijo oziroma izgradnjo nepretočnih in nepropustnih greznic in
odvoz smeti. |
|
|
l) Vodooskrba |
|
|
20. člen |
|
|
Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je
obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana
s porabo vode. |
|
|
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne
zadovoljuje vseh potreb, se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija.
Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je
2,50 m, če ti potekajo izven ceste. |
|
|
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte
sisteme. |
|
|
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode mora biti
zagotovljena tudi voda za požarno zaščito. Upravljalec vodovodnega
omrežja mora predvideti in izvesti ustrezne tehnične rešitve na omrežju
ali alternativne vire za zagotovitev večjih količin požarne vode v
primeru večjih požarov. |
|
|
Na območju obdelave PUP ni obstoječih ali predvidenih
črpališč. |
|
|
m) Odvajanje odpadnih voda |
|
|
21. člen |
|
|
I. Odvajanje odpadne komunalne vode |
|
|
a) Naselja opremljena z javno kanalizacijo |
|
|
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali
delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno
odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
|
|
|
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi
komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali
dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m
dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na
javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno
brez naprav za prečrpavanje. |
|
|
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju
ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora
odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo. |
|
|
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem
je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam
nastaja, presega PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo,
izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene
gradnje. |
|
|
b) Območja brez javne kanalizacije |
|
|
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna
voda odvaja v: |
|
|
– nepretočno, nepropustno greznico, |
|
|
– malo komunalno čistilno napravo, |
|
|
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na
katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode
manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh
stavbah: |
|
|
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne
kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je
namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb, ali |
|
|
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici
(greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je
njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
|
|
|
c) Odvajanje odpadnih voda iz obstoječih stavb
|
|
|
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni
dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel
rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo
odpadne komunalne vode odvajati na način opisan pod točko 1a), v primeru
izgradnje javne kanalizacije ali na način opisan pod točko 1b), v
primeru območja brez javne kanalizacije. |
|
|
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo,
morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu
s predpisi, ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno
komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške
zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi
nepretočno greznico. |
|
|
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se
mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.
|
|
|
II. Odvajanje padavinske vode |
|
|
Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z
javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za
zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko
upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim
kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
|
|
|
Smiselni ukrepi so: |
|
|
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče, |
|
|
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in
postopno odvajanje v javno kanalizacijo, |
|
|
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne
potrebe. |
|
|
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano
javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se
mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne
vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto
padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
|
|
|
III. Gnojnične jame in gnojišča |
|
|
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti
v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna
in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske
površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in
pravilnikaza izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. |
|
|
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na
principu »obdelane lagune« ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so
pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča
vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme
odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so
gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno
sanirati v sklopu ureditve na parceli. |
|
|
n) Posegi na vodotokih oziroma na vplivnem območju le-teh |
|
|
22. člen |
|
|
Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju
vodotokov je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske
smernice in vodnogospodarsko soglasje. |
|
|
o) Oskrba z električno energijo |
|
|
23. člen |
|
|
Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih
predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah
ter dolgoročni in srednjeročni družbeni plan. |
|
|
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke
napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati
naslednjih širin (od osi voda) |
|
|
– daljnovodi do 35 kV 10 + 10 m |
|
|
– daljnovodi 2 x 110 kV 15 + 15m. |
|
|
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con,
delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja
priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo
o možnosti napajanja z električno energijo. |
|
|
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali
povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in
izpolniti z njimi predpisane pogoje. |
|
|
Napeljave kablov preko ali v bližini fasad in objektov
kulturne dediščine oziroma postavljanja električnih in podobnih drogov v
bližini le-teh praviloma ni dovoljeno. Kolikor zaradi tehničnih možnosti
drugače ni izvedljivo se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s
pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
p) Odstranjevanje odpadkov |
|
|
24. člen |
|
|
Za vse obstoječe in novo predvidene objekte ter za
dopolnilno gradnjo, je potrebno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov na
komunalno urejeno odlagališče. |
|
|
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati in urediti v
prvotno stanje. |
|
|
q) Ogrevanje |
|
|
25. člen |
|
|
Ogrevanje na območjih obdelave PUP bo praviloma
individualno,vendar je potrebno uporabljati ekološko neoporečna goriva
(drva, lahko kurilno olje, plin in podobno). |
|
|
r) Oskrba s plinom |
|
|
26. člen |
|
|
V ureditvenem območju, kjer poteka plinovod, je potrebno
upoštevati pogoje, ki izhajajo iz pravilnika o tehničnih pogojih in
normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po
magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85).
|
|
|
Za posege v bližini plinovoda (zaščitni pas plinovoda 2 x
200 m in varovalna pasova 2 x 30 m ter 2 x 5 m) je potrebno pridobivati
soglasja upravljalca plinovoda. |
|
|
s) Omrežje zvez |
|
|
26.a člen |
|
|
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno
potrebno pridobiti soglasje upravljalca TK voda. |
|
|
Telekom bo na območju naselij Poljčane in Zg. Poljčane
gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je
potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih
priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi
projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.
Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda
upravljavec. |
|
|
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni
omarici, bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo
uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste
dovodnega prenosnega medija. |
|
|
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih
TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekom Slovenije. Pri
vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase
obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije
d.d. k projektnim rešitvam. |
|
|
Investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi
vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta.
V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer
je omogočen 24-urni dostop. |
|
|
t) Širitev pokopališč |
|
|
26.b člen |
|
|
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno
zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri
širitvah, ureditvah ter drugih posegih v območje pokopališča pa veljajo
pogoji: |
|
|
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu
prostoru, ne pa v smeri naselij |
|
|
– pokopališča naj imajo minimalen 10-metrski varovalni
nezazidan pas |
|
|
– v vplivnem pasu 100m se pogoji bivanja in delovanja
prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč. |
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev
pokopališč je potrebno poleg ureditve grobnih polj definirati tudi
pogoje ureditve dostopov, poslovilnih ploščadi, ureditve prostorov za
odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljen je potrebno pridobiti
pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje
glede izcednih vod. |
|
|
u) Ukrepi za varstvo okolja |
|
|
27. člen |
|
|
Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je
potrebno: |
|
|
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem,
|
|
|
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih
surovin, |
|
|
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov, njihova
ureditev v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanje osrednje
deponije občine, |
|
|
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in
preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj in delovnih mest,
|
|
|
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven
hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti
zaščitne ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter
protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in
ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni
koncept urejanja ulice in če onemogoča vzdrževanje ceste ali
preglednosti posameznih cestnih odsekov, |
|
|
– stalna kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje
nastajanja novih virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo
dopuščajo predpisi s tega področja, |
|
|
– urediti ustrezno skladiščenje tekočih goriv in naftnih
derivatov, |
|
|
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih javnih zelenih
površin kot so javni parki in nasadi, zelenice, varovalni zeleni pasovi,
|
|
|
– upoštevati vse predpise oziroma zakone s področja
varstva okolja. |
|
|
v) Posegi v kmetijskih zemljiščih |
|
|
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot
kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni
dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti. |
|
|
IV. PODROBNEJŠI POGOJI IN MERILA ZA POSEGE V PROSTOR V ZNAČILNIH
OBMOČJIH |
|
|
28. člen |
|
|
a) Stara vaška jedra |
|
|
– Novogradnje v okviru starih vaških jeder so možne, in
sicer kot izpolnitve gradbenih vrzeli. Pri tem je potrebno upoštevati
tipično arhitekturo lokalnega okolja, katero predstavlja arhitekturo
nastalo pred letom 1970. |
|
|
– V starih vaških jedrih so od posegov v obstoječih
objektih dopustne spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti
posegi se morajo kriti znotraj obstoječih gabaritov objektov.
|
|
|
– Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi
pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
|
|
|
– Rekonstrukcija obstoječe komunalne in cestne
infrastrukture je dovoljena. |
|
|
– V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati
kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in
sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev. |
|
|
– Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih
kulturnih spomenikov, opredeljenih v 34. členu odloka, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje. |
|
|
b) Vaška naselja |
|
|
29. člen |
|
|
– V območjih vaških naselij so dopustne novogradnje
stanovanjskih objektov, če te zapolnjujejo gradbene vrzeli in so
usklajene z obstoječo grajeno strukturo naselja. Gradnja gospodarskih
poslopij in obrtnih delavnic je dopustna, če je zadoščeno splošnim
pogojem ter prostorsko ureditvenih pogojev. |
|
|
– V območjih vaških naselij je dovoljena gradnja objektov
oziroma posegi na obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe
naselja in gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s
skupnimi merili in pogoji. |
|
|
– Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanje
oziroma v turistične namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt
arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo. |
|
|
– V morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno
vse ostale posege na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem
splošnih pogojev za take posege, kar velja tudi za postavitev
samostojnih pomožnih objektov. |
|
|
– Postavitev kioskov ni dovoljena. |
|
|
– Posegi s področja prometnega in komunalnega urejanja se
urejajo pod splošnimi pogoji. |
|
|
c) Novejše stanovanjske gradnje na območjih redkejših in gostejše
pozidave |
|
|
30. člen |
|
|
– Gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti
zapolnjujejo gradbene vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega
odloka. |
|
|
– Na površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških
enot so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po
pretežnem javnem programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje.
|
|
|
– V območju je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve
oziroma rekonstrukcije. |
|
|
d) Posegi v industrijskih conah in obrtno proizvodnih conah |
|
|
31. člen |
|
|
Površine namenjene proizvodni in proizvodnoobrtni
dejavnosti je ob novih posegih urejati tako, da bodo posegi tudi
dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čim
manjši porabi novih površin. |
|
|
Predpogoj na nove posege v prostor in širitev obstoječih
kapacitet je po potrebi ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in
tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje. |
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno
pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije glede eventualnih
negativnih vplivov proizvodnje ali obrti na okolje. |
|
|
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje
pretežno namembnost, posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in
čistost. |
|
|
Nova dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov
na okolje. |
|
|
V območju površin za proizvodnjo in obrt je potrebno
zagotoviti tudi zelene površine, ki naj bodo parkovno urejene z
avtohtonim zelenjem. |
|
|
Postavitve pomožnih objektov in začasnih objektov so
dovoljene, če ne slabšajo možnosti izkoriščenosti površin sosednjih
objektov, ne zahtevajo posebnih komunalnih naprav oziroma povečave
obstoječih priključkov in ne ovirajo prometa znotraj proizvodnega
kompleksa. |
|
|
V. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
32. člen |
|
|
Na območjih varovanja naravne in kulturne dediščine ter
območjih ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem
posegu potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe. |
|
|
33. člen |
|
|
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se
nahajajo sledeča zavarovana območja, naravne vrednote, območja
pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in biotska
raznovrstnost v krajini: |
|
|
Pregled zavarovani območij |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
|EVID.ŠT. | IME | KRATKA OZNAKA
| STATUS | URADNA | |
|
|
| | |
| | OBJAVA | |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
| 33 |Črnogova |Sodi med večje
| NS |Uradni list | |
|
|
| |tisa |tise v
Sloveniji,| | RS, št. | |
|
|
| | |je krajevna
| | 21/92 | |
|
|
| | |znamenitost in
| | | |
|
|
| | |dendrološko
| | | |
|
|
| | |pomemben objekt
| | | |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
| 80 |Zgornje |Sodi med
| NS |Uradni list | |
|
|
| |Poljčane- |debelejše lipe v
| | RS, št. | |
|
|
| |lipa |občini, cerkvena
| | 21/92 | |
|
|
| | |lipa
| | | |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
| 98 |Petrinina |Sodi med
| NS |Uradni list | |
|
|
| |lipa |debelejše lipe v
| | RS, št. | |
|
|
| | |občini. Je
| | 21/92 | |
|
|
| | |dominantno drevo
| | | |
|
|
| | |v kraju
| | | |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
| 1 |Drevored |Drevored divjih
| SON |Uradni list | |
|
|
| |divjih |kostanjev. Je
| | RS, št. | |
|
|
| |kostanjev v |najstarejši in
| | 21/92 | |
|
|
| |Poljčanah |največji
drevored| | | |
|
|
| | |v Poljčanah
| | | |
|
|
+---------+------------+-----------------+--------+------------+ |
|
|
Pregled naravnih vrednot |
|
|
+---------+---------------+--------------------+------+------------+ |
|
|
|EVID.ŠT. | IME | KRATKA
OZNAKA |STATUS| URADNA | |
|
|
| |
| | | OBJAVA | |
|
|
+---------+---------------+--------------------+------+------------+ |
|
|
| 6144 |Črnogova tisa |Tisa pri
doma čiji| drev | NVDP | |
|
|
| | |Črnoga v
Podboču, | | | |
|
|
| | |jugovzhodno
od | | | |
|
|
| |
|Poljčan | | | |
|
|
+---------+---------------+--------------------+------+------------+ |
|
|
| 6189 |Zgornje |Lipa pri
cerkvi Sv. | drev | NVLP | |
|
|
| |Poljčane-lipa |Križa v
Zgornjih | | | |
|
|
| | |Poljčanah,
južno od | | | |
|
|
| |
|Poljčan | | | |
|
|
+---------+---------------+--------------------+------+------------+ |
|
|
| 6207 |Petrinina lipa |Lipa pri
Petri nini| drev | NVLP | |
|
|
| | |vili v
Zgornjih | | | |
|
|
| | |Poljčanah,
južno od | | | |
|
|
| |
|Poljčan | | | |
|
|
+---------+---------------+--------------------+------+------------+ |
|
|
3. Pregled območij pričakovanih naravnih
vrednot |
|
|
+-------+--------------+--------------------------------------+ |
|
|
|ZAP.ŠT.| IME |
KRATKA OZNAKA | |
|
|
+-------+--------------+--------------------------------------+ |
|
|
| 1 |Haloze |Nahajališče
miocenskih fosilov, | |
|
|
| | |školjk, polžev in
rakovic | |
|
|
+-------+--------------+--------------------------------------+ |
|
|
Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je
spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja
velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in
podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je
odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na
nanovo odkritih naravnih vrednot. |
|
|
4. Pregled ekološko pomembnih območij |
|
|
+-----+--------------+------------------------------+------+ |
|
|
| KODA| IME | KRATKA
OZNAKA |STATUS| |
|
|
+-----+--------------+------------------------------+------+ |
|
|
|44100|Dravinjska |Reka Dravinja je
eden redkih | EPO | |
|
|
| |dolina |večjih nižinskih
vodotokov v | | |
|
|
| | |SV Sloveniji, ki
imajo vsaj | | |
|
|
| | |delno ohranjeno
naravno | | |
|
|
| | |strugo in obsežno
zarast. | | |
|
|
| | |Zaradi ohranjene
naravne | | |
|
|
| | |rečne dinamike
obstajajo v | | |
|
|
| | |strugi pestre
hidromorfološke | | |
|
|
| | |strukture, poplavno
območje | | |
|
|
| | |pa v veliki meri
pokrivajo | | |
|
|
| | |ekstenzivni
travniki | | |
|
|
| | |različnih tipov, ki
s | | |
|
|
| | |številnimi
morfološkimi | | |
|
|
| | |elementi, kot so
mejice, vrbe | | |
|
|
| | |glavače, drevesni
osamelci, | | |
|
|
| | |zaraščeni mrtvi
rokavi, | | |
|
|
| | |okljuke in
depresije, | | |
|
|
| | |močvirja in mlake,
tvorijo | | |
|
|
| | |tipično podobo
kulturne | | |
|
|
| | |krajine. Območje
predstavlja | | |
|
|
| | |bivališče
številnih | | |
|
|
| | |ogroženih, redkih
in | | |
|
|
| | |zavarovanih
živalskih vrst in | | |
|
|
| | |je s stališča
ohranjanja | | |
|
|
| | |biotske
raznolikosti | | |
|
|
| | |izjemnega
pomena. | | |
|
|
+-----+--------------+------------------------------+------+ |
|
|
5. Biotska raznovrstnost v krajini |
|
|
Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska
pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
|
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se kot
taki značilni elementi krajine pojavljajo: |
|
|
– ekstenzivni travniki |
|
|
– travniški sadovnjaki |
|
|
– mejice |
|
|
– samotna drevesa. |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za
območje naselij Poljčane in Zgornje Poljčane« (ZRSVN, OE Maribor,
oktober 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Poljčane. |
|
|
34. člen |
|
|
VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
Na območju ureditvenih območij naselij Poljčane in Zgornje
Poljčane, ob že zavarovanih kulturnih spomenikih na podlagi Odloka o
razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter
zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 21/92), so v Register nepremične kulturne dediščine pri
Ministrstvu za kulturo, vpisane še naslednji evidentirani kulturni
spomeniki in enote kulturne dediščine: |
|
|
EŠD Ime spomenika |
|
|
---------------------------------------------------------- |
|
|
1459 Poljčane-kretniška postavljalnica |
|
|
2051 Poljčane-Spomenik NOB |
|
|
3264 Zgornje Poljčane-Cerkec sv.Križa |
|
|
3267 Zgornje Poljčane-Kapela Žalostne
Matere božje |
|
|
3268 Zgornje Poljčane-Kapela Sv. Luke |
|
|
6967 Poljčane-Hiša Bistriška 67 |
|
|
6968 Poljčane-Bistriška 65 |
|
|
6973 Zgornje Poljčane-Vila Potrčeva 7 |
|
|
6975 Zgornje Poljčane-Hiša Prvomajska
11 |
|
|
6976 Zgornje Poljčane-Šola Ulica Erne
Starovasnik 10 |
|
|
7078 Zgornje Poljčane-Dom Erne
Starovasnik |
|
|
20213 Poljčane-Damšetova kapelica |
|
|
20222 Spodnje Poljčane-Smiljaničeva
kapelica |
|
|
22163 Poljčane-Kostanjev drevored |
|
|
23013 Poljčane-Hiša Bistriška 61 |
|
|
23847 Zgornje Poljčane-Domačija Vernik |
|
|
23848 Zgornje Poljčane-Hiša Prvomajski
trg 22 |
|
|
---------------------------------------------------------- |
|
|
34.a člen |
|
|
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih
kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Maribor. |
|
|
V primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je
potrebno izdelati konservatorski program oziroma konservatorsko
restavratorski projekt. |
|
|
V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili
poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v
prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v
takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje
upoštevati tudi kulturno dediščino. Za ostali prostor je zlasti v
primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo
lokalnega okolja (tipična arhitektura nastala pred letom 1970 prejšnjega
stoletja). |
|
|
34.b člen |
|
|
Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati
dominantno lego kulturnih spomenikov, ki ga v ureditvenem območju
naselja Zg. Poljčane predstavlja (EŠD 3264) Zgornje Poljčane-Cerkev sv.
Križa. Spomenik z dominantno lego ima vplivno območje, katero se lahko
poveča, v kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili
dominanto spomenika. |
|
|
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v
bližini stanovanjskih hiš se ne pričakuje večjih negativnih posledic. Za
tiste kapelice in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih in regionalnih
cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve
ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic in znamenj ni
možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo
možno izjemoma v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo. |
|
|
Arheoloških spomenikov na območju ureditvenih območij
naselij Poljčane in Zgornja Poljčane ni evidentiranih, prav tako ni
nobenega kulturnega spomenika s področja arheologije. |
|
|
Etnološki spomeniki predstavljajo posamezne domačije,
hiše, kozolec in nekaj vinskih kleti. Pri morebitnih gradnjah na območju
spomenikov je potrebno upoštevati dovolj velik odmik zaradi celovite
ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike. |
|
|
35. člen |
|
|
Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i veljajo za
varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov določila Odloka
o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter
zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 21/92). |
|
|
VI. POGOJI ZA IZRABO PROSTORA |
|
|
36. člen |
|
|
Na posameznih območjih (conah) so dovoljeni naslednji
posegi v prostor. |
|
|
A. dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih
objektov, prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za
stanovanjske namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih
objektov; mirna obrt + obstoječe dejavnosti nadaljevati; |
|
|
B. dovoljena je gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih
objektov, kmetijskih objektov, spremljajočih objektov ter sprememba
namembnosti obstoječih objektov za obrtne in servisne dejavnosti ob
upoštevanju veljavnih predpisov, povečava obstoječe obrtne delavnice
(prizidava) kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti.
Vsaka povečava tehnologije mora biti podprta s potrebnimi ekološkimi
mnenji in pogoji. |
|
|
C. dovoljena je gradnja proizvodno obrtnih delavnic ob
upoštevanju veljavnih normativov in predpisov; |
|
|
D. dovoljena je družbeno usmerjena gradnja (novogradnja)
večstanovanjskih objektov v smislu prostorsko-funkcionalne zaokrožitve
območja, zapolnitve, prizidave, nadzidave, prenove in gradnja
nadomestnih več-stanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti
obstoječih prostorov za potrebe servisne dejavnosti in mirne uslužnostne
obrti; dovoljeno je tudi nadaljevanje vseh že obstoječih dejavnosti;
|
|
|
E. dovoljena je povečava obstoječih industrijskih objektov
kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječih dejavnosti; |
|
|
F. dovoljena je gradnja nadomestnih individualnih
stanovanjskih in obrtno – stanovanjskih objektov. Prizidave, nadzidave
ter adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske in
obrtno-stanovanjske namene, namenjene drobni nemoteči obrti.
|
|
|
G. dovoljene so novogradnje, prizidave, adaptacije in
nadomestne gradnje za kmetijske proizvodnje, |
|
|
H. dovoljena je gradnja športno rekreacijskih objektov s
spremljajočimi programi, turizem in trgovina, |
|
|
I. banka, trgovina, upravne zgradbe. |
|
|
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
37. člen |
|
|
Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska
dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu
območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti pa
naravi posega. |
|
|
38. člen |
|
|
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora,
lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor
zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je
to potrebno: |
|
|
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že
povzroča z obstoječo dejavnostjo, |
|
|
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v
območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje, |
|
|
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede
zaokroževanja njihovih prostorskih potreb, koder obstaja nevarnost, da
bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
|
|
|
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga
pred izdelavo lokacijske dokumentacije. |
|
|
Občinski upravni organ v navedenih primerih lokacijsko
dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših
prostorskih pogojev. |
|
|
39. člen |
|
|
Sestavni del odloka je grafična priloga Namenska raba v
merilu 1:5000, ki je v digitalni in analogni obliki. |
|
|
40. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni
enoti Slovenska Bistrica in Občini Poljčane. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna
urbanistična in komunalna inšpekcija. |
|
|
42. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih
ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in
mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/2001), vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in
dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 35/2002), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
4. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih
prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane (Uradni
list RS, št. 97/08), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
20. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 013-0002/2008-9-201 |
|
|
Poljčane, dne 23. septembra 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Poljčane |
|
|
Stanislav Kovačič l.r. |
|