Na podlagi 72. in 171.  člena Zakona o urejanju  prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003-popravek), Pravilnika o vsebini, obliki, načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04)  in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99 in 15/04) je Občinski svet Občine Piran na 23. redni seji dne 23. 6. 2005 sprejel

O D L O K

O  LOKACIJSKEM NAČRTU SEČA - POLOTOK

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Podlaga za občinski lokacijski načrt)

Sprejme se občinski lokacijski načrt Seča – polotok, ki ga je izdelalo podjetje Architecta, d.o.o., junija 2005, pod št. projekta 119/03.

2. člen

(Vsebina odloka o občinskem lokacijskem načrtu )

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Seča – polotok določa obseg ureditvenega območja z mejo, funkcijo območja s prostorskimi ureditvami, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev, rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.

3. člen

(Sestava občinskega lokacijskega načrta)

Občinski lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(a) Odlok

(b) Besedilo:

-          Obseg ureditvenega območja,

-          funkcija območja,

-          opis prostorskih ureditev po posameznih področjih,

-          pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev,

-          rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture,

-          rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

-          rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-          etapnost izvedbe,

-          drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta.

(c) Grafični del, ki obsega:

-          katastrski načrt z vrisano mejo območja  M=1:2000,

-          prikaz zasnove rabe prostora iz občinskega plana,

-          arhitekturno zazidalna situacija  M=1:2000,

-          zbirna situacija komunalnih naprav  M=1:2000 (obstoječe stanje),

-          zbirna situacija komunalnih naprav  M=1:2000 (predvideno stanje),

-          prikaz novih gradbenih parcel in nova parcelacija z elementi zakoličbe za posamezne nove objekte  M=1:2000,

-          območja varovanj in omejitev M=1:5000,

-          prikaz predvidenih poglobitev in plovne poti Jernejevega kanala M=1:2000.

(d) Seznam prilog:

1.       Povzetek za javnost.

2.       Izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Piran.

3.       Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta.

4.       Strokovne podlage.

5.       Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora:

-          Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat, Območna enota Koper, Trg Brolo 4, Koper,

-          Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana,

-          Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Območna enota Koper, Ferrarska ulica 5b, Koper,

-          Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Območna pisarna Koper, Pristaniška 12, Koper,

-          Uprava RS za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper,

-          Ministrstvo za promet, Direkcija za ceste, izpostava Koper, Ulica 15. maja 13, Koper,

-          Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana

-          Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Piran, Tartinijev trg 12, Piran

-          Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, Trg bratstva 1, Piran,

-          Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, Koper,

-          Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Fornače 33, Piran,

-          Javno podjetje Ogrevanje Piran d.o.o., Fornače 33, Piran,

-          Elektro Primorska, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.,  Nova Gorica, Distribucija Koper, Ulica 15. maja 15, Koper,

-          Telekom Slovenije, PE Koper, Kolodvorska 9, Koper,

-          Cestno podjetje Koper, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper,

-          KS Lucija.

6.     Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta.

7.       Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.

8.       Program opremljanja zemljišč.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

4. člen

(Lega območja)

Ureditveno območje leži na južnem robu pobočja polotoka Seča in vključuje tudi Kanal sv. Jerneja.

5. člen

(Meja ureditvenega območja občinski lokacijski načrt Seča – polotok)

Meja lokacijskega načrta je razvidna iz grafične priloge - katastrski načrt z vrisano mejo območja, ki je sestavni del tega odloka. Ureditveno območje obsega naslednje parcele oz. dele parcel :

5567/1, 5552/1, 5624, 5570, 5571, 5572, 5573, 5574, 5576, 5577, 5580/1, 5591, 5592, 5594, 5595/1, 5595/2, 5595/3, 5596, 5597/1, 5597/2, 5599, 5601, 5605, 5609/3, 5631, 5633/1, 5637/2, 5638/1, 5640, 5643, 5645, 5647,5649, 5713/2, 5715, 5724/1, 5724/4, 5725, 5727/1, 5727/2, 5728/1, 5730, 5732, 5830/3, 5436, 5485, 5833, 5834, 5835, 5836, 7749, 6061/2, 6062, 6063, 7682, 6059/1, 6059/2, 7680, 7678, 5580/2, 7685, 7676, 7692, 5552, 5567/2, 5581, 5575, 5436, 5630, 7693/3, 5728/2, 5726, 5832, 6045, 6046, 6051/9, 6054, 6051/1, 6051/4, 6056, 6057 in 6058 vse k.o. Portorož in 608/2, 608/3, 609, 5449 in 5436 vse k.o. Sečovlje.

6. člen

(Površine)

Ureditveno območje je veliko 24,33 ha in zajema:

-          nasutje ob polotoku Seča,

-          klif, avtohtono zelenje klifa s severnim pobočjem polotoka in delom Forme vive,

-          območje ob izlivu Jernejevega kanala (območje gostišča Ribič, arboretuma Grašič, popravljalnice čolnov in ribogojske baze),

-          območje kanala Jernej in vzporedno potekajoče lokalne ceste,

-          območje Pick&Place (nekdanji obrat tovarne Droga) s pripadajočimi površinami,

-          območje ob kanalu Jernej na skrajnem vzhodu ureditvenega območja.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

7. člen

(Funkcija in prostorske ureditve)

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je mešano – turistično območje in območje športno rekreacijskih in zelenih površin.

Občinski lokacijski načrt Seča - polotok ureja sledeče prostorske ureditve:

Nasutje ob polotoku Seča

-          ureditev plaže na nasutju pod klifom, peš in kolesarskih poti, pomolov, dostopov do morja za kopalce, otroške plaže, gradnja otroškega bazena ter štirih plažnih objektov (sanitarije in garderobe, gostinski lokal, objekt, namenjen piknikom, in objekt, namenjen za različne potrebe plaže);

Območje klifa s severnim pobočjem polotoka in delom Forme vive

–         ureditev poti pri Formi vivi, ureditev delovišča in gradnja objekta-tehnične baze za Formo vivo ter ureditev parkirišča;

Območje ob izlivu kanala sv. Jerneja(območje gostišča Ribič, arboretuma Grašič, popravljalnice čolnov in ribogojske baze),

–         gradnja, rekonstrukcija ali odstranitev objekta oz. nadomestna gradnja objekta Ribič,  gradnja dveh objektov – bungalovov (turistično nastanitvene kapacitete-ob gostišču Ribič); gradnja, rekonstrukcija ali odstranitev objekta in nadomestna gradnja stanovanjskega objekta Grašič; gradnja popravljalnice plovil s pomožnimi prostori; ribogojske baze s pomožnimi prostori, parkirišč; postavitev pomolov za popravljalnico plovil, ribogojske bazo, priveze ter plovila javnega potniškega prometa;

Območje Kanala sv. Jernej in vzporedno potekajoče lokalne ceste

–         rekonstrukcija ceste, ureditev pešpoti in kolesarske steze; postavitev pomolov in ureditev privezov za plovila ter ureditev samega kanala; ureditev parkirišč;

Območje Pick&Place (nekdanji obrat tovarne Droga) s pripadajočimi površinami

–         ureditev novega  kompleksa z oskrbno-storitveno turističnim programom (hotel, turistični apartmaji in depandanse, galerije, mini kino, gledališče na prostem, bazen, parkirišča v kletni etaži in na prostem, privezi za plovila);

Območje ob Kanalu sv. Jerneja na skrajnem vzhodu ureditvenega območja

–         parkirišče, gradnja ceste in priključka na državno cesto G II – 111;

Ureditev in dopolnitev komunalne infrastrukture območja.

IV. URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN UREDITEV

8.člen

(Oblikovanje objektov, drugih ureditev in zelenih površin)

Namen in funkcija, velikost in pogoji oblikovanja vseh objektov, vključno z maritimnimi, so podani  grafično v arhitektonski zazidalni situaciji oz. v idejni zasnovi objektov.

Plaža na nasutju ob polotoku Seča

–      Na plaži so predvideni štirje plažni objekti: objekt s sanitarijami in garderobami, gostinski lokal in objekta, namenjena piknikom in za različne potrebe plaže, otroški bazen  ter igrišča za odbojko na mivki.

–      Obstoječi spodnji nivo nasutja (na stiku z morjem) se tlakuje s kamnom in uredi 8 dostopov v morje za kopalce. Skrajni južni del plaže se še posebej prilagodi za otroke, s posebnim nasutjem in varovanjem s kamnometom.

–      Varovalni zid pred udorom klifa: nizek parapetni zid se obloži s kamnom-lokalnim peščenjakom.

Plažni objekti in ureditev obale:

–      Plažni objekt-lokal je pravokotne oblike, dimenzij 17,30 m x 5,74 m. Kota pritličja se prilagodi nasipu. Objekt je krit z ravno streho,  kota strehe je 3,20 m od tal. Predvideni zid za objektom, višine 1,20 m, se izvede v lokalnem peščenjaku. Namembnost objekta je gostinska, okrepčevalnica za nudenje vseh vrst pijač in hrane.

–      Plažni objekt-sanitarije in garderobe -kabine ,je pravokotne oblike, dimenzij 24,80 m x 3,60 m, višine 3,20 m. Kota pritličja se prilagodi nasipu. Objekt je krit z ravno streho. Namembnost je servisiranje obiskovalcev plaže.

–      Plažni objekt: prostor za piknik. Objekt tvorita dva zamaknjena pravokotnika, skupne dolžine 27,00 m  in skupne širine 8,48 m. Objekt  je pritličen in je krit s pergolo in  ravno streho,  višina je  2,80 m. V centralnem delu je predvideno kurišče – kamin. Namembnost je prostor za organizacijo individualnih piknikov za obiskovalce plaže.

–      Plažni objekt – lokal je pravokotne oblike, dimenzij 11,80 m x 3,60 m. Kota pritličja se prilagodi nasipu. Objekt je krit z ravno streho,  kota strehe je 3,20m od tal. Predvideni zid ob objektu je višine 1,20 m, izvede se v lokalnem peščenjaku. Objekt je namenjen za potrebe plaže (shranjevanje in oddaja športnih rekvizitov, manjša sezonska trgovina itd.).

–      Na obali je predvidena tudi postavitev dveh peščenih odbojkarskih igrišč.

Otroški bazen:

–      Bazen je zasnovan v ledvičasti tlorisni obliki z maksimalno dimenzijo 32 x 16 m. Globina ustreza  normativu za otroške bazene. Ob njem je manjši bazen krožne oblike, fi 7 m. Globina v njem je prilagojena za najmlajše.

–      Ploščad okoli bazena in objektov je tlakovana.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture za celotno območje urejanja plaže.

Za celotno obalno ureditev (območje plaže) se izvede javni natečaj.

Območje klifa s severnim pobočjem polotoka in delom Forme vive

Objekt Forma vive  je pravokotne oblike, dimenzij 15,00m x 5,00 m, s pergolo širine 2,50m. Objekt je krit z dvokapno streho. Kota pritličja je 25,50 m n.m. Kota venca najnižjega dela je 2,61 m, kota slemena je 4,70 m nad koto pritličja. Naklon strehe je prilagojen standardu za korce.

Območje  ob izlivu Kanala sv. Jerneja (območje gostišča Ribič, arboretuma Grašič,  popravljalnice čolnov in ribogojske baze)

Objekt gostilne Ribič:

–      Na obstoječem objektu gostilne Ribič so dovoljene adaptacije, dozidave in nadzidave (maksimalno P+1) ter nadomestna gradnja objektov ali delov objektov, če takšna preureditev pomeni izboljšanje gostinske ponudbe ali izboljšanje sanitarnih in drugih pogojev za gostinsko in turistično ponudbo. Pri dozidavah, adaptacijah in nadzidavah je potrebno upoštevati določilo, da se lahko pozida največ 1/3 gradbene parcele.

Apartmajski objekti gostišča Ribič:

–      Apartmajska objekta za gostiščem Ribič sta dimenzij 13,00 x 6,00 m, spredaj s teraso 3,00 x 13,00 m. Dostop je urejen po zunanjem stopnišču, širine 1,30 preko terase. Po višini objekta obsegata pritličje in nadstropje. Kota pritličja je 5,60 m in kota venca +5,75 m. Objekt je krit z dvokapno streho.

Stanovanjski objekt in vrtnarija Grašič:

–      Dovoljena je dozidava, adaptacija, nadzidava (maksimalno P+1) ali nadomestna gradnja obstoječega objekta ali njegovega dela. Pri dozidavah, adaptacijah in nadzidavah je potrebno upoštevati določilo, da se lahko pozida največ 1/3 gradbene parcele, pri čemer skupna površina objekta (vse etaže skupaj) ne sme presegati 400 m2.

–      Za potrebe vrtnarije je dovoljena rekonstrukcija obstoječih rastlinjakov. Sprememba namembnosti rastlinjakov v druge namene ni dovoljena.

Maritimne ureditve ob vhodu v kanal Jernej:

–      Pri vhodu v kanal se uredijo pomoli za komunalne priveze. Notranja dva pomola sta lesena, zunanja pa betonska in obložena z naravnim kamnom. Na zunanjem pomolu je na koncu obeležje, ki označuje vhod v solinski sistem in hkrati za potrebe navtike. V vhodnem mandraču je 29 mest za 10 metrske, 15 mest za 8 metrske in 12 mest za 6 metrske barke.

Maritimne ureditve ribogojske baze in objekta ribogojske baze:

–      Obstoječi pomol se po potrebi sanira. Na pomolu je pritličen objekt, dimenzij 8,0 x 30,0 m, za potrebe ribogojske baze.

–      Predviden je pritličen objekt tlorisne dimenzije 40 x 15 m. Streha je dvokapna v naklonu korcev. Kota napušča je 4,00 m, oz. +5,20 m n.m. Del tlorisa je pozidan v prostore, namenjene delovanju ribogojske baze, del pa pokrit s streho na stebrih za potrebe pranja in sušenja mreže. Glede na tehnologijo ob pripravi na gradnjo je možno pozidanost – zapiranje objekta tudi spremeniti.

Objekt popravljalnice lesenih plovil:

–      Predviden je nov pritličen objekt, ki je namenjen popravljalnici čolnov in spremljevalnemu programu za komunalne priveze (sprejemna pisarna, sanitarije). Objekt je zidan z lokalnim peščenjakom, dimenzij 7,0 x 21,0 m. Kota pritličja je 1,20 m. Kota venca recepcije je 2,80 m nad koto pritličja, +4,00 m n.m. Prostor za popravilo plovil je višji, s koto venca 3,90 m, oz. +5,10 m n.m. Objekt je krit s simetrično dvokapnico s korci. Obstoječi pomoli se deloma sanirajo deloma odstranijo (glej arhitektonsko zazidalno situacijo). Prav tako se sanira brežina. Brežina je betonska, obložena z naravnim kamnom, trije pomoli so leseni.

Območje Kanala sv. Jernej in vzporedno potekajoče lokalne ceste

Ureditev struge Jernejevega kanala z zaščito obstoječih nasipov:

–      Celotna struga kanala je razdeljena na šest območij, ki se med seboj ločijo po globinah ter širini:

1.       priobalno morje pred ustjem kanala, kjer naj bi bila plovna globina v ustju kanala 2m, je potrebno izkopati plovni kanal do odprtega morja, kjer so takšne globine.

Razdalja od ustja do primernih globin je 250 m. Podvodni kanal mora biti širine vsaj 20 m.

Plovna pot mora biti označena s signalnimi bojami na vsakih 50 m.

Dolžina: 254 m

Izkopani material:  3.400 m3.

Na vhodu v kanal morajo biti postavljene table z oznako plovne globine ter z omejitvijo hitrosti plovbe. Ob njih naj bo tudi merilna letev, ki označuje višino morja glede na izhodišče za pomorske karte (hidrografsko ničlo).

Vse boje morajo biti opremljene s signalnimi lučmi za možnost nočne plovbe.

Vhodni boji v kanal morata biti vidni vsaj 2 km daleč.

2.       območje privezov za največja plovila

To bo območje ob ustju kanala, kjer so predvideni privezi največjih plovil.

Celotno območje bo treba poglobiti na globino 2m.

Površina: 7980 m2

Izkopani material: 14.300  m3.

3.       območje obstoječih pomolov in dodatnih privezov

To bo območje ob nadaljevanju ustja kanala, kjer so obstoječi grajeni pomoli ter dodani privezi za manjša plovila.

Celotno območje bo treba poglobiti na globino 1 m. Ob prehodu iz območja globin 2m mora biti opozorilna tabla z novo globino.

Površina: 6.700 m2

Izkopani material: 6.000  m3.

4.       območje plovnega kanala do naslednjih privezov

To bo območje kanala, kjer ni privezov. Širina kanala bo 16m, globina pa poglobljena na 1,5 m.

Signalne boje morajo označevati območje globine 1,5 m vsaj vsakih 50m.

Ob prehodu iz območja globin 2m mora biti opozorilna tabla z novo globino.

Dolžina: 405 m

Izkopani material: 4.800  m3.

5.       območje plovnega kanala ter privezov za plovila, dolga 6 m in globine 1,5m.

To bo področje kanala, kjer bodo privezi za plovila, dolga do 6 m. Širina kanala bo 12 m ter globina poglobljena na 1,5 m. Na isto globino bo razširjen tudi kanal za 7 m za priveze plovil.

Dolžina: 305 m.

Izkopani material: 5.600  m3.

6.       območje plovnega kanala ter privezov za plovila, dolga 6 m in globine 1m

To bo območje kanala, kjer bodo privezi za plovila, dolga 6 m. Širina kanala bo 12 m ter globina poglobljena na 1 m. Na isto globino bo razširjen tudi kanal za 7 m za priveze plovil.

Signalne boje na koncu kanala, kjer ni več privezov, morajo označevati območje kanala globine 1 m, vsaj vsakih 50 m.

Ob prehodu iz območja globin 1.5 m mora biti opozorilna tabla z novo globino.

Ob prehodu na območje, kjer je prepovedan promet s plovili na motorni pogon, mora prav tako stati opozorilna tabla.

Dolžina: 1.130 m.

Izkopani material: 8.200  m3.

Skupaj izkopani material: 42.000 m3.

Obstoječi nasip solin ob kanalu se bo rekonstruiral na višino nivoja visokih voda s povratno dobo 50 let in uredili podporni zidovi.

Izkopani material se bo uporabil pri sanaciji visokovodnih in visokomorskih nasipov znotraj solin.

Ureditev privezov in obalnega dela

Podporni zidovi ob rekonstruirani cesti ob Kanalu sv. Jerneja so obloženi z lokalnim peščenjakom.

Med cesto in kanalom se uredi nova pešpot. Kjer je dovolj prostora, se uredi utrjena in tlakovana pešpot, kjer je prostora premalo, se pešpot uredi na lesenih brveh - pomolih na robu kanala. Na  obstoječih razširitvah se uredijo parkirišča za obiskovalce.

Po zožitvi lagune so v kanalu na desni brežini urejeni komunalni privezi. Vsi pomoli so leseni na lesenih drogovih in v povezavi s pešpotjo, kjer je le-ta na brveh-pomolih.

Komunalni privezi so predvideni vzdolž desnega brega kanala, in sicer 238 mest za 6 metrske barke. Skupno je v Kanalu sv. Jerneja in ob vhodu v kanal predvideno 294 mest oz. privezov. Skupno število urejenih komunalnih privezov je (250x6m) + (15x8m) +

(29x10m) = 294 privezov.

Število privezov je podano okvirno glede na simbolični prikaz na grafični karti. Natančno število privezov je odvisno od medsebojnega razmaka med plovili, ki pa ne sme biti manj kot 3m. Cene komunalnih vezov se določa z občinskim odlokom, kot za ostale komunalne veze.

Pri izdelavi izvršilnih načrtov za posamezne maritimne objekte in ureditve morajo projektanti upoštevati strokovno mnenje št. 03/02 2007/03 z dne 31. 07. 2003, ki ga je izdala Uprava RS za pomorstvo in je kot priloga sestavni del celotnega elaborata LN.

Območje Pick&Place (nekdanji obrat  tovarne Droga) s pripadajočimi površinami

Območje I: (kompleks bivše tovarne Droga Seča; parc. št.: 7680, 7682 k.o. Portorož)

–      Objekt A: (obstoječi poslovno – upravni objekt): objekt se uredi kot hotel s spremljajočimi dejavnostmi (restavracija, manjši butiki).

–      Obstoječi objekt se razširi, osnovni tlorisni gabarit objekta je 40 x 40 m, etažnost je P + 3. Sleme nižjega dela objekta se ravna s slemenom že obstoječega objekta. Višinski gabarit novega objekta ne sme presegati višinske kote najvišjega dela obstoječega

–      objekta. Zunanje parkirne površine za potrebe gostov/obiskovalcev se uredijo ob cesti v soline   (16 PM).

–      Objekt B: Program objekta je turistični (oskrbno storitveni in nastanitveni program za potrebe turistične ponudbe, depandanse, apartmaji, manjše restavracije, klubski prostori,). Dimenzije objekta so  150m x 16m. Etažnost objekta: 2K + P + 1. Višina slemena je 7,6m nad koto pritličja, kota pritličja je +1,5 m n.m., višina slemena je +9,10 m n.m. V kleti je predvideno parkiranje (2 etaži kleti). Število PM v kleti je predvidoma 90. Točno število parkirnih mest mora ustrezati številu mest, ki so za takšne objekte določena glede na veljavne standarde in zahteve. Za vsako sobo mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto.  Prav tako mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za obiskovalce kompleksa. Vstop v garažo je z vzhodne strani, izstop na severni strani, kjer je navezava na javno cestno omrežje.

–      Objekt C:  Program objekta je turistični (storitvene dejavnosti, manjše trgovine, galerije, mini kino, gledališče na prostem). Pritličen objekt iz dveh traktov, med katerima je speljana voda iz kanala sv. Jerneja, ima paviljonsko zasnovo. Tlorisni gabarit  objekta je 26,0 x 36,0m, višina slemena 6,5m nad koto terena, oz. +8,00 m n.m.

Območje II: (kmetijska zemljišča,  parc. št.: 6061/2, 6062, 6063 k.o. Portorož)

–      kmetijske površine se namenijo hortikulturni ureditvi.

-  Območje III: (kompleks obstoječega objekta Stare čolnarne, parc št.: 7685 k.o. Portorož)

–         Objekt E: Obstoječi objekt stare čolnarne se ohrani: predvidi se prenova, možna tudi programska sprememba. Montažni začasni objekti se porušijo.  Pritličen objekt je dimenzij  20,60 x 16,50m, kota venca je 6,20m nmv. Na vzhodni strani se zagotovijo zunanje parkirne površine (7 parkirnih mest). Dostop/dovoz na parcelo je s severne strani.

–         Objekt F: Objekt Seča 112 se rekonstruira, prestavi se na novo lokacijo k objektu »Stara čolnarna« in skupaj z njim tvori nov program.

–         Ob kanalu sv. Jerneja je predvidena širitev privezov za lahka plovila in sicer pri objektu A in E ter vodna plovna pot.

Zunanja ureditev:

–      Območje I: Zunanji prostor se uredi kot zelena parkovna ureditev med grajeno strukturo. Predvidena je ureditev bazena, ki se uporablja za goste turističnega kompleksa, ureditev sprehajalne poti, odprte za javnost, ob kanalu sv. Jerneja, speljava novih kanalov z vodo na območje (povezava voda / zeleno / grajeno) ter širitev privezov za lahka plovila (ob objektu A).

–      Območje II: kmetijske površine se namenijo oljčnemu nasadu kot del parkovne ureditve. Možna je ureditev arboretuma. Uredijo se sprehajalne poti, ki se navezujejo na zaledje in soline.

–      Območje III: Uredijo se zelene površine na območju/parceli stare čolnarne ter  privezi za lahka plovila (ob objektu E).

Investitor mora za nameravano gradnjo celotnega kompleksa (Območje Pick&Place -nekdanji obrat  tovarne Droga)  organizirati izbiro najprimernejše rešitve z javnim natečajem. ,pri katerem mora obvezno sodelovati predstavnik Urada za okolje in prostor občinske uprave Piran.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture za celotno območje.

V. REŠITVE PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

9. člen

(Prometna infrastruktura)

Obstoječi cestni dovoz na ureditveno območje s severne smeri se ukine. Predvidi se novi cestni priključek na državno cesto G ll – 111 na južnem delu območja. Tik ob priključku se predvidi večje parkirišče. Cesta poteka ob Kanalu sv. Jerneja po obstoječi trasi do konca rta polotoka Seča.

Obstoječi cestni dovoz na ureditveno območje s severne smeri, po katerem poteka dvosmerni promet se preuredi le za enosmerni promet in sicer kot dovozni vozni pas iz severne smeri.

Sedanja cesta se rekonstruira tako, da je na vsaki strani predvidena enosmerna kolesarska pot, ki je del mednarodne kolesarske transverzale Parenzana.

Cesta se izvede v širini 4,90 m z enostransko tlakovano muldo, širine 0,50 na vkopni strani, in bankino, širine 0,50 m na nasipni strani. Na odsekih, kjer je možna širitev proti vodi, se izvede nasip v nagibu 1 : 1,5. Peta nasipa višine 1,0 – 1,5 m je poglobljena, ocenjeno do približno 0,5 m pod plast morskih sedimentov, kjer se pričakuje bolj nosilna tla. Poglobitev se izvede kot kamnito peto iz večjih kosov kamenja. Stik med starim in novim nasipom se stopniči, pri tem je potrebno odstraniti ves organski in nekvalitetni material.

Na območjih, kjer je potrebno varovati metličje, se izvede podporni zid. Vsi vidni deli zidu so iz delno obdelanega kamna, fuge so poglobljene. V zaledju se kamniti deli obbetonirajo, prav tako je betonski tudi temelj, v katerega pa se lahko dodajo večji kamniti kosi.

Podrobnejše rešitve so prikazane v: Idejni projekt lokalne ceste ob Kanalu sv. Jerneja ter ureditev kolesarske in pešpoti, ki je kot priloga sestavni del tega LN.

Mirujoči promet:

-          projekt predvideva večje parkirišče na vhodu v območje LN (novi cestni priključek na državno cesto). Tu je predvideno 88 parkirnih mest (v nadaljevanju PM),

-          ob cesti, ki poteka ob kanalu je predvidenih šest ločenih grupacij parkirišč, in sicer 13PM+5PM+22PM+24PM + 11PM + 10PM=85PM,

-          na rtu polotoka Seča so predvidene še tri grupacije PM, in sicer ob ploščadi 10PM+14PM in ob gostilni Ribič 22PM,

-          skupno število urejenih PM je 219.

10. člen

(Zbiranje in odvajanje odpadnih in padavinskih voda)

Za celotno območje LN Seča je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in padavinskih voda.

Fekalna kanalizacija

Na tem območju so projektirani kanali, ki potekajo v asfaltni cesti, ob obali, vzporedno s Kanalom Sv. Jerneja in  ob pešpoti ter  interventni  poti, ki povezuje plažne objekte pod klifom Seča  na zahodni strani polotoka.

Začetek kanala je pri prvem plažnem objektu pod klifom Seča, se nadaljuje do  ceste pod Gostilno Ribič, konča pa v projektiranem revizijskem jašku, ki je lociran na obstoječem kanalu, ki se steka v obstoječe črpališče v Seči.

Zaradi nastopa visoke vode morja in plimovanja je predvidena izdelava revizijskih jaškov z vodotesnimi pokrovi  v medsebojni razdalji 150 do 200 m. Oddušniki bodo izdelani iz JE cevi (nerjavno jeklo) ter locirani izven cestnega telesa.

Zaradi ravnosti terena ter da bi se izognili večjemu vkopavanju kanala, je predvidena izdelava črpališč, ki dvigajo odpadno vodo na višji nivo.

Predvidena je vgradnja tipskega črpališča iz armiranega poliestra in tlačnega cevovoda, znotraj črpališča, iz nerjavnega jekla, zunanji tlačni cevovod je lahko predviden iz drugega materiala.

Preko GSM modula, ki je vgrajen v elektrostikalnem bloku, se samodejno javljajo napake vzdrževalcu črpališča.

Za obratovanje črpališča je potrebno dovesti elektriko moči 5kW. Če pride do daljšega izpada električne energije, je potrebno zagotoviti rezervno napajanje preko prenosnega agregata oziroma pripeljati ustrezno vozilo s črpalko, s katerim se bo prečrpavalo odpadno vodo iz kanala  in odpeljalo na centralno čistilno napravo.

Odzračevanje črpališč in tlačnih vodov se izvede preko biofiltrov.

Glede na pogoje varovanja okolja je za izvedbo kanalov predlagana uporaba centrifugiranih poliestrskih  cevi z oznako CP GPR DN 250 mm. Za tlačna cevovoda je predvidena uporaba cevi iz polietilenskega materiala.

Na mestih, kjer nastopajo horizontalni in vertikalni lomi kanala ter spremembe profila in padca cevi, je predvidena vgradnja revizijskih jaškov, profila DN 1000 mm iz navitih poliestrskih cevi.

Pokrov revizijskega jaška je iz litega železa fi 600 mm vgrajen v armiranobetonski venec, ki prenese obtežbo 400 kN. Na mestih, kjer ni težkega prometa se lahko postavijo pokrovi za obtežbo 250 kN. Stiki posameznih elementov RJ morajo biti vodotesno izvedeni.

Pri tem je potrebno uporabljati ustrezne tesnilne materiale. Najbolje je uporabiti prefabricirane jaške, ki se izvedejo v delavnici po naročilu in taki pripeljejo na gradbišče.

Križanje z glavnim vodovodnim cevovodom ni predvideno.

Meteorna kanalizacija

Odvod  padavinskih voda je urejen različno za strešne vode, zaledne vode in vode iz tlakovanih površin ( parkirišča ).

Odvod strešnih in zalednih padavinskih voda je potrebno lokalno reševati s ponikovalnicami.

Odvod padavinskih voda s parkirišč (mirujoči promet) je zaradi nevarnosti onesnaževanja urejen na naslednji način: padavinske vode se zbirajo na parkiriščih s pomočjo litoželeznih dežnih rešetk z ustreznim naklonom platoja v ustrezne odvodnike in vodijo do ustreznih lovilcev maščob in olj zaradi prečiščenja ter šele nato v končni odvodnik (Kanal sv. Jerneja  ali v morje ). Pri iztoku iz lovilcev olj bodo na meščeni kontrolni jaški za odvzem vzorcev.

Sistem odvodnjavanja je sestavljen iz več kanalov, ki zbirajo čisto zaledno meteorno vodo z rta Seča ( hriba) ter jo po najkrajši poti pod cesto speljejo v končni odvodnik (Kanal sv. Jerneja ali morje).

Kanali, ki zbirajo meteorno vodo s ceste in parkirišč, so speljani preko lovilca olj in razbremenilnika v končni odvodnik.

Za vse kanale je predvidena  uporaba PVC cevi ustreznih profilov. Revizijski jaški na priključnih mestih, lomih nivelete ter peskolovni jaški se izvedejo iz betonskih cevi z litoželeznim pokrovom ali rešetko ustrezne nosilnosti glede na posamezno območje vgradnje.

Pri projektiranju fekalne kanalizacije je potrebno upoštevati zahteve MOPE.

-          razbremenjevanje fekalne kanalizacije v meteorni odvodni sistem ni dovoljeno,

-          v  meteorni odvodni sistem, morje in podtalje se lahko iz območja posegov spušča le čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ( Uradni list RS, št. 35796 ). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev za analizo kvalitete,

-          pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati visoke vodostaje morja,

-          izlivni deli meteorne kanalizacije morajo biti ustrezno zavarovani pred vnosom morskih sedimentov,

-          meteorne vode s površin mirujočega prometa je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob.

11. člen

(Vodovod)

Celotno območje polotoka Seča se bo do nadmorske kote, približno 40,0 m n.m., napajalo iz rezervoarja Kaldanija, prostornine 1000 m3, na koti (K.D.) 99,90 m n.m., preostali del pa iz rezervoarja Seča, prostornine 100 m3, na koti (K.D.) 62,10 m n.m. Predvideno je, da se redukcijski ventil pod zadnjimi hišami v "Ceruti" opusti.

Za zagotavljanje primerne požarne varnosti in zaradi sezonskega nihanja  odjema (zimska-poletna = 8-33 m3/dan) je predvideno:

–         ohrani se obstoječe omrežje, ki po slemenu poteka od rezervoarja Seča do "Olimpijskega komiteja",

–         ohrani se obstoječi cevovod, ki po pobočju poteka do "PO Sindikalni center Maribor" ,

–         opusti se obstoječi cevovod AC Ř 80 mm, ki od "Olimpijskega komiteja" naprej oskrbuje območje do "Gostilne Ribič",

–         dogradi se vodovodno omrežje s cevmi Ř 100 mm po dveh/treh vertikalah, in sicer od slemena hriba po južnem pobočju navzdol, kakor sledi:

(a) Cevovod Ř100 mm od "Olimpijskega komiteja" do "Gostilne Ribič". Na tej veji je predvideno, da se uredijo odcepi (Ř 100 mm) do predvidenih plažnih objektov na severozahodu in jugozahodu plaže ter priključki za prevezavo obstoječih odjemalcev na novo predvideno omrežje;

(b/c) Cevovod Ř 100 mm od rezervoarja Seča do lokacije obstoječega redukcijskega ventila (ki se opusti) pod zadnjimi hišami v "Ceruti" s povezavo do obstoječega omrežja Ř 100 mm za "PO Sindikalni center Maribor". Podaljšanje obstoječega cevovoda od "PO Sindikalni center Maribor" proti vzhodu. Dodatna veja predstavlja odcep Ř 100 mm v smeri vzhodnih pomolov za komunalne priveze. Na obeh vejah b./c. je predvidena prevezava obstoječih potrošnikov na novo predvideno omrežje.

Vse potrebne začasne prevezave, ki se bodo izvajale v času gradnje za zagotavljanje nemotene vodne oskrbe obstoječih potrošnikov in točen potek novozgrajenih cevovodov, bo predmet PGD-PZI projektov.

Predvideno vodovodno omrežje za LN Seča bo potrebno prilagoditi in uskladiti:

- z elaboratom požarne varnosti, ki bo določal točno Iego posameznih hidrantov na osnovi požarne obremenitve,

- z izgradnjo predvidenih objektov, prometnih in komunalnih infrastruktur po fazah, skratka z zunanjo ureditvijo LN Seča.

12. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

Za predvidene nove objekte je na širšem območju potrebno zgraditi:

–         novo kabelsko transformatorsko postajo Pn = 400(630) kVA, 20/0, 4 kV,

–         pripadajoči 20 kV kabelski priključek,

–         nove nizkonapetostne kabelske povezave,

–         novo javno razsvetljavo (za parkirišča in peš poti).

Zaradi dejstva, da iz obstoječe TP SEČA 1 ni mogoče izvesti 20 kV kabelskega priključka za TP NOVO, je potrebno obstoječo TP demontirati in zgraditi novo kabelsko transformatorsko postajo Pn = 400(630) kVA, 20/0,4 kV.

Razsvetljava ceste ob Kanalu sv. Jerneja, naj se izvede kabelsko v zemlji s samostoječimi svetilkami. Napajanje nove JR je predvideno iz TP SEČA 1. Predvidene nove elektroenergetske naprave so razvidne iz trasnega načrta.

13. člen

(Telefonsko omrežje)

V območju, obravnavanem z lokacijskim načrtom Seča je telefonsko omrežje zgrajeno s kabli samonosilne izvedbe, ponapetim po lesenih oporiščih, katerega kapacitete zagotavljajo le obstoječe potrebe po telefonskih priključkih. Z načrtovanjem izgradnje novih objektov, s katerimi bo v tem območju možno razvijati rekreacijsko-kopališke, gostinske in servisne objekte za gradnjo in popravila manjših plovil in objektov, ki jim bo potrebno zagotoviti sodobne telefonske povezave. Za realizacijo tega pa je potrebna rekonstrukcija oziroma dograditev že omenjenega kabelsko telefonskega omrežja. Pri upoštevanju ekonomsko-tehničnih vidikov se to telefonsko omrežje predvidi v kabelski izvedbi, prav tako kabelska povezava v zemeljski izvedbi od razvodišč do telefonske centrale v Luciji.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

14. člen

(Varstvo morja, površinske in podzemne vode)

Ukrepi za varstvo morja, drugih površinskih in podzemnih voda:

-          predvideti je potrebno ločen kanalizacijski sistem,

-          razbremenjevanje fekalne kanalizacije v meteorni odvodni sistem ni dovoljeno,

-          v meteorni odvodni sistem, morje in podtalje se lahko z območja posegov spušča le čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev za analizo kvalitete vode,

-          pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati visoke vodostaje morja,

-          izlivni deli meteorne kanalizacije morajo biti ustrezno zavarovani pred vnosom morskih sedimentov,

-          meteorne vode s površin mirujočega prometa je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob,

-          v primeru skladiščenja nevarnih in škodljivih snovi je potrebno z ustreznimi ukrepi preprečiti možnost onesnaženja okolja in izdelati interventni plan ukrepanja v primeru ekološke nesreče,

-          bivanje oz. prenočevanje na plovilih, privezanih v Jernejevem kanalu, ni dovoljeno,

-          na ureditvenem območju je potrebno registrirati morebitne obstoječe vodne vire in vodnjake, jih ohraniti, po potrebi sanirati in preprečiti možnost onesnaženja,

-          s predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati karakteristike morebitno prisotnih izvirov in vodnjakov,

-          med gradnjo in obratovanjem je potrebno morebitna razlitja nevarnih snovi takoj sanirati z odkopom onesnažene zemljine.

Potrebno je upoštevati določila Zakona o vodah (Uradni list RS, št.67/2002) pri načrtovanju objektov v zvezi z dovoljenimi in nedovoljenimi posegi na vodno in priobalno zemljišče.

15. člen

(Varstvo pred poplavami, protierozijski ukrepi)

Ukrepi za varstvo pred poplavami, protierozijski ukrepi:

-          struga Kanala sv. Jerneja mora omogočati pretočnost na Q 100 zalednih vod,

-          s predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteorne vode,

-          predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečevanje erozijskega delovanja meteorne vode na območju predvidenih posegov,

-          zagotovljena mora biti ustrezna poplavna varnost,

-          ob strugi Kanala sv. Jerneja je potrebno zagotoviti prehoden pas 4,00 m za prehod gradbene mehanizacije pri izvajanju vzdrževalnih del,

-          vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

16. člen

(Varstvo pred hrupom)

Predvideni so naslednji ukrepi za varstvo pred hrupom:

-          v primerih, ko se bo gradnja izvajala v bližini obstoječih objektov, je potrebno gradbišče omejiti s protihrupno pregrado. V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju in če bi meritve pokazale prekoračitev mejnih ravni hrupa, predvideti dodatne ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa z gradbišča.

-          Izvajanje gradbenih del je v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dovoljeno izvajati od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan.

-          Uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, je dovoljena skladno z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.

17. člen

(Varstvo pred požarom)

Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati izhodišča iz tega LN:

-          Zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja iz predvidenih objektov, ki zajemajo: ustrezno število, kapaciteto, razporeditev poti umika, ustrezne dostope do njih in druge ukrepe, ki vplivajo na varen in neoviran umik ljudi in premoženja iz objektov.

-          Zagotoviti potrebne odmike med objekti, ki upoštevajo smernice (SZPV 204/99) in na osnovi teh bodo postavljeni ustrezni odmiki ali ustrezne požarne ločitve med posameznimi objekti, s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru na sosednje objekte in obratno.

Zunanja ureditev objektov mora zagotoviti ustrezne prometne in delavne površine za intervencijska vozila, ki morajo ustrezati predpisom SIST DIN 14090.

-          Zagotoviti zadostno oskrbo – količino vode za gašenje, ki upošteva ognjeodpornost konstrukcije objektov, količino gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino

-          objekta. Na obravnavanem območju se predvideva izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja, s katerim se zagotavlja ustrezen tlak in zadostne količine vode za gašenje.

Lokacija in razdalja med nadzemnimi hidranti mora biti taka, da je na vsakem objektu mogoče gasiti požar z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta naj znaša najmanj 5, največ 80 m.

Upoštevan je Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991).

-          V okviru definiranih ukrepov pri načrtovanju izgradnje objektov bo potrebno upoštevati požarna tveganja:

-           povečana možnost uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov je zajeta in se omejuje na določene posamezne prostore, ki pa imajo definirane gradbene in ukrepe,

-           možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji je zmanjšana na minimum in ne predstavlja ovire pri izgradnji objektov,

-           z upoštevanjem določil veljavnih predpisov za območje hrambe in prometa z nevarnimi snovmi,

-           z upoštevanjem ustreznih eksplozijskih območij con je nevarnost požara in eksplozij zmanjšana na minimum (marina in delavnice za popravilo čolnov),

-           s površinami za umik ljudi, predvidenimi na zunanjih igralnih in dvoriščnih površinah (plažah).

18.člen

(Varstvo zraka)

Izvajalci gradbenih del morajo v času gradnje zagotoviti ukrepe, da na gradbiščih in v njihovi okolici ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku.

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projektne dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.

19. člen

(Varstvo tal)

Predvideni so naslednji ukrepi za varstvo tal:

-          površine, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oz. zasaditi,

-          med gradnjo je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bo ohranjena njena rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo razgaljenih ali degradiranih zemljišč. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe,

-          vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti,

-          odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom, se ne odlaga.

20. člen

(Ravnanje z odpadki)

Predvideni so naslednji ukrepi glede ravnanja z odpadki:

-          za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemalnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom je potrebno v območju urediti zadostno število zbirnih in prevzemnih mest v skladu z veljavnimi predpisi,

-          zbiranje in prevzem odpadkov se uredi tudi za potrebe uporabnikov plovil ob privezih,

-          zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana na tlakovani površini ter opremljena z odtokom z lovilcem olj in maščob,

-          ob pešpoteh se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme.

21. člen

(Varstvo narave)

Predvideni so naslednji ukrepi za varstvo naravnih vrednot Krajinskega parka Sečoveljske soline:

-          upoštevati je potrebno usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedenih v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt Seča – polotok (ZRSVN, OE Piran, avgust 2003; dopolnitve, junij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Piran.

Pri tem je potrebno še posebno upoštevati naslednje ukrepe:

-          vsi posegi na območju Kanala sv. Jerneja se izvajajo na način, ki ne ogroža sestojev metličja (Spartinion maritimae, habitatna direktiva EU, Uredba vlade o habitatnih tipih, NATURA 2000) na desni brežini kanala, posebno v razširitvi na ustju kanala, kjer so sestoji najbolj ohranjeni (v idejnem projektu rekonstrukcije ceste Ribič-Seča so okvirno označena območja zaščitenega metličja),

-          pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je negativen vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši (v primeru, da se ne da izogniti posegu v metličje, se metličje premakne vzdolžno),

-          čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin,

-          pred izvedbo načrtovanih posegov se izvede popis in kartiranje habitatnih tipov na desni brežini Kanala sv. Jerneja ter se pridobljene podlage upošteva pri zakoličbi ceste oz. pri določanju mikrolokacij oz. načina izvedbe posegov.

Podrobnejše usmeritve za varstvo naravne vrednote Seča – polotok:

-          na območju polotoka (še posebej na rtu) se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ohranja obstoječi obseg in ekološke značilnosti trstišč,

-          gradbena dela se izvajajo v zimskem času,

-          pri izvedbi temeljev za urejanje ceste Ribič-Seča je potrebno na vodni strani čimbolj omejiti poseg, temelj naj se betonira kontaktno, tako da ostane območje metličja čimmanj prizadeto. Izkop se izvaja v vzdolžni smeri, podobno kot pri izvedbi izkopa za jarke,

-          na razširitvi kanala ob Ribiču (laguna) se ohranja plitvost morja (plitvina – plitvi usedlinski nanosi in struktura morskega obrežja),

-          pomoli in komunalni privezi se načrtujejo in gradijo tako, da je možno nemoteno plimovanje morja,

-          prepovedano je izpuščanje odplak s plovil, zasidranih v kanalu,

-          poglabljanje kanala in razplaniranje usedlin se izvede pod pogoji in s soglasjem upravljavca Krajinskega parka Sečoveljske soline,

-          pred začetkom del (obnova ceste ipd.) se pri določitvi mikrolokacij posegov zagotovi sodelovanje Zavoda RS za varstvo narave in upravljavca Krajinskega parka Sečoveljske soline. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.

22. člen

(Zavarovanje gozdnih površin)

Vso gozdno drevje, ki ga je potrebno posekati, se predhodno označi in evidentira. Označitev in evidentiranje opravi krajevno pristojen delavec Zavoda za gozdove Slovenije.

Površine je potrebno redno vzdrževati.

23. člen

(Varstvo kulturne dediščine)

Na območju lokacijskega načrta Seča-polotok so sledeča varovana območja in objekti kulturne dediščine:

-          območje integralne dediščine (območje kulturne krajine Sečovlje-Krajinski park Sečoveljske soline/evidenčna številka enote:7869 in območje profane stavbne dediščine Seča-Forma viva/ evidenčna številka enote: 647),

-          območje naselbinske dediščine Seča,

-          območje arheološke dediščine Seča-Rt. Seča,

-          industrijska objekta Seča 112 in Seča 116.

Objekt Seča 116 (stara čolnarna) se ohrani. Objekt Seča 112 se prestavi na lokacijo nasproti objekta Seča 116 (glej zazidalno situacijo). Pred porušitvijo obstoječega objekta Seča 112 se izdela foto dokumentacijo in temeljit arhitekturni posnetek objekta (z detajlnim izrisom fasad in obodnih sten). Ob izvajanju posnetka in rekonstrukcije objekta je investitor dolžan upoštevati strokovna navodila in smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Piran.

Kadar sega stavbno zemljišče na arheološko najdišče, so dovoljena kakršna koli dela na tem zemljišču šele po zavarovalni arheološki raziskavi tega zemljišča, ki jo zagotovi investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.

Za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Območne enote Piran Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UKREPOV

24. člen

(Gradnja enostavnih objektov)

Gradnja enostavnih objektov se izvaja po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).

25. člen

(Oglaševanje)

Možno je izvajanje oglaševanja in reklamiranja skladno z ustreznim občinskim odlokom, ki ureja to območje. Javno oglaševanje in reklamiranje se praviloma izvaja samo na javnih površinah oz. na za to z občinskim odlokom določenih mestih.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE

26. člen

Etapnost pri izvedbi lokacijskega načrta je predvidena samo v primeru izgradnje otroških bazenov, ki se lahko zgradijo ob predpogoju, da je zgrajena fekalna kanalizacija, v katero bo možno speljati vodo iz bazena.

Za območje Pick&Place (nekdanji obrat tovarne Droga) s pripadajočimi površinami velja določilo, da se lahko nastanitvene kapacitete gradijo samo skupaj z ustreznimi predvidenimi garažnimi površinami v kletnih etažah.

Vl. TOLERANCE

27. člen

-          Spremembe namembnosti objektov ribogojske baze in popravljalnice plovil so dopustne v storitvene, turistične in športno-rekreacijske namene.  Sprememba namembnosti objekta školjkarske baze ni dovoljena. Sprememba namembnosti objekta popravljalnice plovil je dopustna le v športno ­rekreacijske namene. Ni dovoljena sprememba namembnosti v kakršnekoli nastanitvene kapacitete. Ni dovoljena sprememba namembnosti v kakršnekoli nastanitvene kapacitete.

-          Sprememba namembnosti za območje Pick&Place (nekdanji obrat  tovarne Droga) iz turistične v druge namembnosti ni dovoljena.

-          Ni dovoljena sprememba namembnosti rastlinjakov.

-          Manjši zamiki objektov so znotraj posameznih gradbenih parcel dovoljeni zaradi boljše funkcionalnosti.

-          Odstopanja od tlorisnih gabaritov in relativnih višinskih kot posameznih objektov so dovoljena do +-10% od maksimalnih gabaritov, določenih s tem lokacijskim načrtom, če so utemeljena s konstrukcijskimi ali funkcionalnimi zahtevami.

-          Odstopanja od absolutnih višinskih kot pritličij posameznih objektov, določenih s tem lokacijskim načrtom, so možna +- 30,00 cm, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.

-          Dovoljena so odstopanja od predloženih idejnih zasnov objektov, vendar znotraj maksimalnih gabaritov, določenih s tem lokacijskim načrtom, in znotraj dovoljenih toleranc, določenih v tem členu.

-          Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture in zunanjih ureditev ter urejanju pešpoti so dovoljene tolerance, če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oz. predvidenega stanja. Enako velja za novo cestno ureditev. Maritimne ureditve in preureditev dela obale ter oblike pomolov se lahko oblikujejo tudi drugače, glede na maritimne in geološke razmere in glede na tehnične rešitve ter pogoje in mnenja Uprave RS za pomorstvo in drugih pristojnih nosilcev urejanja prostora. Prav tako se lahko oblikuje drugače sama ureditev plaže in število ter vrsta športnih igrišč, vendar je potrebno upoštevati mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, naravo okoliške krajine in bližino krajinskega parka ter temu ustrezno izbrati naravne materiale in nevpadljivo obliko.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

28. člen

S sprejetjem tega odloka na območju lokacijskega načrta Seča - polotok prenehajo veljati prostorsko ureditveni pogoji za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonar-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v občini Piran (Uradadne objave Primorskihnovic, št. 34/90, 4/91, 54/02) .

29. člen

Lokacijski načrt Seča - polotok je na vpogled pri Uradu za okolje in prostor Občine Piran in pri Upravni enoti Piran.

30. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni Inšpektorat RS Ministrstva za okolje in prostor.

31. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Podžupan Občine Piran

Sašo Šraml

Številka: 35003-15/2003

Piran, 23. 6. 2005