Na podlagi 115. in
119. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17) ter 19. člena Statuta Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet
Občine Zreče, na 12. redni seji, dne 22.9.2021, sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
SPODNJA
INDUSTRIJSKA CONA ZREČE |
|
I.
Splošna določba |
|
1. člen |
(pravna
podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZureP-2
(Uradni list RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in
28/16-popr.), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Spodnja
industrijska cona Zreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN SIC Zreče). |
(2)
OPPN SIC Zreče je pod številko 19055-00 izdelalo podjetje Savaprojekt
Krško d.d.. |
|
II.
Vsebina OPPN |
|
2. člen |
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
OPPN iz
prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: |
A)
TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) |
1.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
2.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
2.1.
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2.
Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
4.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA
NARAVE |
6.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
7.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN |
8.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
B)
GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA |
B1
Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M
1:5000; |
B2
Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi
obm.; M 1:5000; |
B3
Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000; |
B4
Ureditvena situacija s prerezom območja; M 1:1000; |
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000; |
B6
Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; |
B7
Načrt parcelacije; M 1:1000. |
C)
SPREMLJAJOČE GRADIVO |
C1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; |
C2
Pobuda in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega
načrta; |
C3
Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski
ureditvi; |
C4
Prikaz stanja prostora; |
C5
Seznam strokovnih podlag; |
C6
Mnenja in postopek CPVO; |
C7
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; |
C8
Povzetek za javnost; |
C9
Elaborat ekonomike; |
C10
Okoljsko poročilo. |
|
1.
Opis prostorske ureditve |
|
3. člen |
(namen
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski
izvedbeni pogoji za nove gradnje, rekonstrukcije, rušitve ter
vzdrževanje objektov na območju obstoječe industrijske cone v Spodnjih
Zrečah, pogoji za nove gradnje poslovnih, proizvodnih ter garažnih
objektov ter transformatorske postaje na nepozidanih stavbnih zemljiščih
znotraj cone, pogoji za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic ter
pogoji za priključitev obstoječih in novih objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro. |
(2)
OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
4. člen |
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje OPPN je velikosti ca. 10,2 ha in zajema naslednja zemljišča s
parcelnimi številkami: del 6/1, del 6/3, del 6/4, 11/1, del 11/2, 12/1,
del 12/4, 12/5, 13/1, del 13/2, 15, 21/1, 21/6, 21/7, 21/8, 21/9, 21/11,
21/12, 21/13, 24/2, 26/1, 28/1, 28/2, 28/3, 31, 32, 33/1, 33/2, 34, 35,
39/2, 54/1, 54/2, 55/2, 55/3, 55/6, 55/7, del 55/4, 56/3, 56/4, 58/2,
58/3, 58/6, 58/7, 58/8, 58/9, 61, 62/1, 62/2, 64/3, 64/4, del 1364/3,
del 1364/6, 1368/4, 1368/5, del 1368/8, del 1384/19, 1426/1, 1426/2, vse
k.o. Zreče (1100). |
(2)
Znotraj območja se nahajajo obstoječe poslovne in industrijske stavbe z
evidenčno številko 1148, 1149, 1152, 1153, 1154, 1492, 1493, 1579, 1592,
1596, 1597, 1622 in 1624. |
(3)
Območje spodnje industrijske cone Zreče se nahaja jugovzhodno od naselja
Zreč, na ravninskem delu območja, ujeto med Dravinjo na zahodni strani,
Rudniško cesto na severni strani ter obstoječimi kmetijskimi površinami
na južni strani, ki se raztezajo smeri proti Radani vasi. |
(4)
Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. |
|
5. člen |
(posegi
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Posegi
izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske
javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri
projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična
rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z
javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda
in vseh tangiranih vodov. |
|
2.
Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
|
2.1
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
6. člen |
(vplivi
in povezave) |
(1)
Območje industrijske cone je z naseljem Zreče povezano preko obstoječe
cestne mreže naselja. Glavni dostop do spodnje industrijske cone
predstavlja obstoječa Rudniška cesta, ki poteka iz severne smeri centra
Zreč ob severovzhodnem robu cone v smeri proti Radani vasi. Južno od
industrijske cone se nahaja centralna čistilna naprava Zreče ter
poslovno območje tik ob Dravinji. |
(2)
Na območju obstoječih makadamskih parkirišč v severnem delu območja, se
nahaja zaklonišče za 200 oseb, ki izpolnjuje osnovno stopnjo zaščite in
je bilo zgrajeno v letu 1985 za potrebe industrijske cone. |
(3)
Vzdolž jugozahodnega roba cone teče Dravinja, ki je vodotok I. reda in
ima na območju cone določen 5 metrski priobalni pas, gorvodno od cone 15
metrski priobalni pas in dolvodno od cone 40 metrski priobalni pas.
Dravinja je opredeljena kot naravna vrednota (NV št. 4495). |
(4)
Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni tangirano s kulturno
dediščino, Naturo 2000, ekološko pomembnimi območji ali ostalimi
varovanimi območji. Območje je opredeljeno kot erozijsko območje z
zahtevnimi in običajnimi zaščitnimi ukrepi in ni plazljivo. Na vodotoku
Dravinja so bili izvedeni vsi protipoplavni ukrepu Dravinje v skladu z
izdelano Hidrološko hidravlično študijo – Poplavnost Dravinje na območju
naselja Zreče, št. proj.: 151/2013, izdelal: GBH, Miljenko Hočurščak s.
p., Pot k mlinu 18E, Maribor, julij 2013, dopolnitev: avgust 2013, zato
območje v večjem delu ni poplavno. V območje razreda preostale poplavne
nevarnosti sega le manjši del cone v delu obstoječe kotlovnice, ki je
zgrajena tik ob Dravinji. |
|
2.2
Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
|
7. člen |
(funkcionalna zasnova območja) |
(1)
OPPN SIC Zreče je razdeljen na štiri območja, in sicer: |
·
območje
A: industrijska cona; |
·
območje
B: garažna hiša; |
·
območje
C: poslovno območje tik ob Dravinji in |
·
območje
D: transformatorska postaja. |
Ostalo
območje predstavljata javni prometnici, t.i. Rudniška cesta ter »južna
cesta«. |
(2)
Območje A: Območje predstavljata dva niza obstoječih stavb (niz 1 in niz
2), ki se jima doda še niz 3, ki se razprostira v južnem delu območja na
nepozidanem delu stavbnega zemljišča cone. Severno ob stavbi 1A, na
lokaciji obstoječih parkirnih mest, je načrtovana dozidava novega
proizvodnega objekta (stavba 1B), ki se lahko v celoti ali v delu nameni
parkiranju osebnih vozil (t.i. garažna hiša). Stavba se lahko izvede
tudi kot samostojni objekt (ločena od stavbe 1A). Južno od niza 2
(stavba 2A in 2B) je načrtovan novi tretji niz proizvodnih stavb (stavba
3A in 3B). Stavbe v tretjem nizu se lahko izvedejo tudi kot dozidave
stavb drugega niza. Glavni vhod na območje A se ohrani preko obstoječe
vratarnice v severnem delu območja. Načrtovana je povečava vratarnice in
nadstrešnice. Pri glavnem vhodu se uredi pokrita kolesarnica za kolesa
in ostala enosledna vozila. Promet znotraj območja A se uredi v sklopu
manipulacijskih površin območja. Interni tovorni promet poteka dvosmerno
in enosmerno krožno okoli niza 2 in 3. Tovorni promet območja A se ne
navezuje na novo »južno cesto«, ampak se vrši izključno preko glavnega
vhoda. V sklopu manipulacijskih površin območja A se uredijo še
parkirišča za tovorna vozila in osebna vozila. Parkirišča za osebni
promet se lahko uredijo tudi v sklopu posamezne stavbe v eni ali več
etažah. V severovzhodnem delu območja A, med Rudniško cesto in stavbami,
se izvede višji oporni zid, ki bo omogočil izvedbo dodatnih parkirišč za
osebna vozila ter krožni promet tovornim vozilom. Za ureditev interne
prometnice je predvidena odstranitev obstoječe kotlovnice, ki se nahaja
severozahodno od stavbe 2B. Smeri prometnih tokov se uredijo z ustrezno
talno signalizacijo. Obstoječa kotlovnica, ki je urejena med Dravinjo in
nizom 2 se lahko prestavi v sklop stavbe. Prizidan del kotlovnice, ki
stoji na priobalnem pasu Dravinje, se odstrani. Na območju A je možna
postavitev pomožnih stavb kot so dodatne nadstrešnice, namenjene zaščiti
tovora in blaga pred zunanjimi vremenskimi vplivi, dozidave namenjene
tehnološkemu procesu ter tipski objekti (šotori, baloni in podobno)
namenjeni skladiščenju, pri čemer je potrebno upoštevati določen faktor
zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin v skladu s tem odlokom.
Območje A se lahko ogradi z varovalno ograjo, ki pa ne sme segati na
priobalni pas Dravinje. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli
(sončni, fotovoltaični,…) za proizvodnjo energije. |
(3)
Območje B: Na območju B je predvidena izgradnja garažne hiše maksimalno
v štirih etažah. V njej je možno zagotoviti do 200 parkirnih mest na
etažo. Uvoz v garažno hišo se izvede pri glavnem vhodu na območje A.
Fasada garažne hiše, ki meji na Rudniško cesto se izvede polna oz.
ustrezno zvočno izolirana, da se prepreči prenos hrupa na bližnje
stanovanjsko območje. Pri projektiranju garažne hiše je treba upoštevati
obstoječe zaklonišče, ki se ga ohrani. Zaklonišče mora, kljub gradnji
garažne hiše, zagotavljati vse zakonsko predpisane parametre, ki so
določeni za tako vrsto zaklonišč in ne sme v nobenem primeru ostati brez
svoje primarne funkcije. Če tega ni možno zagotoviti, je potrebno
nadomestno zaklonišče na novo zgraditi na primernem mestu znotraj
območja A. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli (sončni,
fotovoltaični,…) za proizvodnjo energije. |
(4)
Območje C: Na območju C se opravlja dejavnost cestnega tovornega prometa
ter začasnega skladiščenja gradbenega materiala. Ohrani se obstoječo
poslovno stavbo, ki se jo lahko dozida pod pogojem, da je zagotovljen
faktor zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin, ki to določa ta
odlok. Vse nelegalno zgrajene stavbe, nadstrešnice, ki stojijo na
priobalnem pasu Dravinje se porušijo. Priobalni pas Dravinje se zatravi.
V sklopu gradbene parcele se zagotovi manipulacija tovornih vozil ter
parkiranje za zaposlene in obiskovalce. Na območju C je možna postavitev
pomožnih stavb kot so dodatne nadstrešnice in dozidave, namenjene
skladiščenju, zaščiti materiala in vozil pred zunanjimi vremenskimi
vplivi, pri čemer je potrebno upoštevati določen faktor zazidanosti ter
minimalni delež zelenih površin v skladu s tem odlokom. Območje se lahko
ogradi z varovalno ograjo, ki pa ne sme posegati na priobalni pas
Dravinje. Dostop do območja se uredi preko nove »južne ceste«. Na strehe
stavb se lahko namestijo paneli (sončni, fotovoltaični,…) za proizvodnjo
energije. |
(5)
Območje D: Na območju se zgradi nova transformatorska postaja. Tip,
velikost in moč transformatorske postaje določi upravljavec elektro
omrežja. Dostop do transformatorske postaje se omogoči preko Rudniške
ceste ali nove »južne ceste«. |
(6)
Ostalo območje predstavljata Rudniška cesta, ki se rekonstruira ter nova
»južna cesta«, ki se izvede zaradi dostopa do poslovnega območja tik ob
Dravinji ter centralne čistilne naprave Zreče. |
(7)
Zeleni pas: Med Rudniško cesto ter območjem A in B se uredi zeleni pas
širine 5 do 15 m, ki se ga zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem. |
(8)
Vzdolž južnega roba območja (vzdolž južne ceste) se izvede protihrupna
ograja od Rudniške ceste do čistilne naprave. Med območjem OPPN in
protihrupno ograjo se zasadi drevored. |
(9)
Priobalni pas Dravinje: Vse nelegalno zgrajene objekte se odstrani.
Celotni priobalni pas se zatravi. |
(10)
Posamezna območja se lahko ogradijo z varovalno ograjo, katera pa ne sme
posegati v priobalni pas Dravinje. |
|
2.3
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
2.3.1
Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste
dopustnih posegov v prostoru |
|
8. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
Na
območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in
občinskim prostorskim načrtom dovoljeno izvajanje naslednjih dejavnosti: |
C –
Predelovalne dejavnosti, od tega samo: |
C22
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas |
C23
Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov |
C24
Proizvodnja kovin |
C25
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav |
C26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov |
C27
Proizvodnja električnih naprav |
C28
Proizvodnja drugih strojev in naprav |
C33
Popravila in montaža strojev in naprav |
D –
Oskrba z električno energijo, plinom in paro |
E –
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
F –
Gradbeništvo |
H –
Promet in skladiščenje, od tega samo: |
H49
Kopenski promet, cevovodni transport |
H52
Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti |
I –
Gostinstvo, od tega samo: |
I56
Dejavnost strežbe jedi in pijač |
M –
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, od tega samo: |
M70
Dejavnosti uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje |
M72
Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost |
N –
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, od tega samo: |
N80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti |
N81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
S –
Druge dejavnosti, od tega samo: |
S94
Dejavnosti članskih organizacij |
|
9. člen |
(vrste
dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) |
(1)
Na območju A znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb: |
·
12112
Gostilne, restavracije, točilnice; |
·
12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; |
·
124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; |
·
125
Industrijske in skladiščne stavbe (razen stavbe za predelavo kmetijskih
proizvodov); |
·
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo zaklonišča in nadstrešnice). |
(2)
Na območju B znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb: |
·
124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; |
·
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo zaklonišča in nadstrešnice). |
(3)
Na območju C znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb: |
·
124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; |
·
125
Industrijske in skladiščne stavbe (razen stavbe za predelavo kmetijskih
proizvodov); |
·
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice). |
(4)
Na območju D ter javnih prometnicah, postavitev stavb ni dovoljena. |
(5)
Na območju OPPN je prepovedano umestiti: |
·
obrate,
ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega; |
·
obrate
večjega ali manjšega tveganja za okolje; |
·
zbirne
centre za odpadke ter obrate za skladiščenje/predelavo odpadkov ter |
·
obrate,
ki so glede narave dejavnosti nedvoumen vir vonjav. |
|
10. člen |
(vrste
dopustnih gradbeno inženirskih objektov) |
Na
območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in
sicer: |
·
2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; |
·
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
·
2302
Elektrarne in drugi energetski objekti (samo manj zahtevni); |
·
24205
Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (od tega
samo ograje in oporni zidovi). |
|
11. člen |
(vrste
dopustnih drugih gradbenih posegov) |
Na
območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov: |
·
3111
Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo nasipi, izkopi in
odkopi, utrjene površine, utrjene brežine); |
·
3211
Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. |
|
12. člen |
(vrste
gradenj) |
V
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega
odloka: |
·
gradnje
novih objektov (novi objekti, prizidave); |
·
rekonstrukcije objektov; |
·
odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov; |
·
vzdrževanje objektov. |
|
2.3.2
Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb
in objektov |
|
13. člen |
(lega,
velikost ter oblikovanje osnovnih in pomožnih stavb) |
(1)
Osnovne in pomožne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele
območja A, B in C upoštevajoč minimalne zelene površine iz 16. člena
tega odloka ter faktor zazidanosti iz 18. člena tega odloka. Odmiki od
sosednjih parcel morajo biti minimalno 2 m, pri čemer je potrebno
upoštevati požarno varstvene zahteve. V grafičnem delu so velikosti
načrtovanih stavb prikazane le informativno. |
(2)
Maksimalni vertikalni gabarit: pritličje (P) + 4 x nadstropje (4N) oz.
max. 15 m nad koto pritličja. Stavba na območju B ima lahko maksimalno
štiri (4) etaže oz. max. 12 m nad koto terena pri vratarnici. Stavbe na
območju C so lahko maksimalne etažnosti: pritličje (P) + nadstropje (N)
oz. max. 8 m nad koto pritličja. Možna je izvedba visokega pritličja ali
drugačna oblika etažnosti, ki je pogojena z izbrano tehnologijo
proizvodnje. Možna je izvedba kleti, ki se popolnoma vkoplje v teren. |
(3)
Kota pritličja: kote pritličij obstoječih stavb se ohranjajo. Kote
pritličij novih stavb se prilagodijo kotam pritličij obstoječih stavb. |
(4)
Stavbe so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik z možnimi manjšimi
aneksi. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost
samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih
in/ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja
objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja. Oblikovno se
poudari glavno fasado stavbe, kjer se praviloma nahaja tudi glavni vhod
v stavbo. |
(5)
Osnovna stavba se oblikuje: |
·
streha:
dvokapna ali sestavljena dvokapnica, naklona od 10 do 20 stopinj ali
ravna. Garažna hiša ima ravno streho ali urejen plato s parkirišči brez
strehe. |
·
kritina:
primernega materiala glede na tip strehe. Lahko je tudi deloma ali v
celoti zazelenjena. |
·
fasada:
različni tipi fasadnih oblog v belih ali svetlosivih tonih. Glavne
fasade ter glavni vhodi se lahko poudarijo z različnimi materiali in/ali
barvami v skladu s celostno podobo podjetja. Fasada garažne hiše, ki
meji na Rudniško cesto se izvede polna in zvočno-izolirana. |
·
oblikovanje odprtin: svobodno. |
(6)
Pomožne stavbe se maksimalno možno poenotijo z oblikovanjem osnovne
stavbe. |
|
14. člen |
(lega
ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) |
(1)
Gradbeno inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
|
(2)
Fotonapetostne elektrarne z električno močjo pod 1 MW ter ostali paneli
se nameščajo na strehe obstoječih in načrtovanih stavb. |
(3)
Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene žičnate ali kovinske,
vendar morajo biti transparentne. Ograje se lahko gradijo na parcelni
meji s sosednimi zemljišči, razen ob Dravinji, kjer je treba upoštevati
priobalni pas. Oporni zidovi višji od 2 m so kamniti ali betonski
obloženi s kamnito oblogo. |
(4)
Protihrupna ograja se izvede vzdolž južne ceste v dolžini ca 220 m.
Višina ograje se določi v skladu s projektno dokumentacijo in mora biti
takšna, da bo preprečevala prenos hrupa iz industrijske cone na sosednja
stanovanjska območja. |
|
15. člen |
(lega in
oblikovanje drugih gradbenih posegov) |
(1)
Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN.
|
(2)
Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z
avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. Manipulacijske zunanje
površine se asfaltirajo. |
(3)
Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim
odvodnjavanjem ter ograja). |
(4)
Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Zreč. |
|
16. člen |
(oblikovanje zelenih površin) |
(1)
Med Rudniško cesto in industrijsko cono se uredi gosta zasaditev pasu
visoke avtohtone vegetacije v širini od 5 do 15 m. Funkcija zelenega
pasu je preprečitev prenosa hrupa ter vizualne izpostavljenosti
industrijske cone napram sosednjim stanovanjskim območjem. Prav tako se
znotraj posameznega območja zagotovi čimveč zelenih površin, ki se jih
zatravi in lahko zasadi z visoko vegetacijo in / ali grmovnicami.
Rastline morajo biti avtohtone vrste. |
(2)
Vzdolž južnega roba južne ceste se med območjem OPPN in protihrupno
ograjo zasadi drevored avtohtonega visokoraslega drevja. |
(3)
V sklopu posamezne gradbene parcele se zatravi minimalno 10% površin. |
(4)
Vso nižjo in višjo vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in
grmovne vrste. |
(5)
Priobalni pas Dravinje se v maksimalni možni meri zatravi. |
|
2.3.3
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
17. člen |
(parcelacija) |
(1)
Območje A in B predstavljata gradbeno parcelo GP1, območje C predstavlja
gradbeno parcelo GP2 ter območje D predstavlja gradbeno parcelo za
gradnjo transformatorske postaje – GPtp. Gradbena parcela GPc1 in GPc2
predstavljata parceli za gradnjo javne prometnice (Rudniška cesta in
»južna cesta«). Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično
prilogo »B8 Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. Pred izdajo
gradbenega dovoljenja za gradnjo stavb niza 3 na območju A (industrijska
cona), se izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne prometnice (GPc2)
»južne ceste« v takem obsegu kot je prikazano v grafičnem načrtu »B8
Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. |
(2)
Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem
sistemu (D96/TM (ESRS)). |
|
2.3.4
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
|
18. člen |
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) |
(1)
Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,8. V
zazidano površino se upošteva tudi površina pomožnih stavb. |
(2)
V slopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 10%
zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo
(drevesa, grmičevje). |
|
3.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
19. člen |
(skupne
določbe) |
(1)
Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in
vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva
funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter
možnost njihovega razvoja. |
(2)
Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih
omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k
OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne
dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju
varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati
vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino,
kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine
infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi
material ter postavljati začasne objekte. |
(3)
Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z
drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem
varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. |
|
20. člen |
(javna
cesta infrastruktura) |
(1)
Znotraj območja OPPN SIC Zreče poteka Rudniška cesta, ki je
kategorizirana kot občinska lokalna cesta LC485061 Zreče – Gračič –
Malahorna. Rudniška cesta je predvidena za rekonstrukcijo v dolžini ca.
550 m. Rekonstrukcija ceste se izvede v širini 10 m, kar zajema dva
vozna pasova širine 2 x 3 m, enostranski pločnik ter dvosmerno
kolesarsko stezo (R12 Zreče – Oplotnica). Pri rekonstrukciji Rudniške
ceste se upošteva, ohrani ter po potrebi prestavi vse obstoječe cestne
priključke, ki se navezujejo na predmetno cesto. Ustrezno se uredi tudi
odvodnjavanje ceste ter javna razsvetljava. |
(2)
Pri rekonstrukciji Rudniške ceste se posebna pozornost posveti
ustreznemu odvajanju površinskih in zalednih voda, ki prihajajo iz
višjeležečega terena severno in severovzhodno od industrijske cone oz.
Rudniške ceste (odvodni jarki, drenaža,…). |
(3)
Pri uvozno – izvoznih radijih pri tovornih poteh je potrebno upoštevati
veljavno zakonodajo in zagotoviti, da ne bo prihajalo do prometnih
zamaškov znotraj industrijske cone ter na območju javnih prometnih
površin (Rudniške ceste in »južne ceste«). |
(4)
V severnem delu industrijske cone se ohrani glavni vhod v območje A in
B. Priključek iz Rudniške ceste v industrijsko cono je možno urediti
tudi kot ustrezno dimenzionirano krožišče. |
(5)
Obstoječ cestni priključek iz Rudniške ceste, ki je urejen južno od
obstoječih stavb in služi tudi kot dostop do čistilne naprave Zreče in
poslovnega območja ob Dravinji, se ukine oz. se ga naveže na interno
prometno omrežje industrijske cone (območje A). Za zagotovitev
ustreznega javnega dostopa do čistilne naprave Zreče in poslovnega
območja ob Dravinji se v južnem delu industrijske cone izvede novo
»južno« cesto, ki se naveže na Rudniško cesto. V sklopu »južne ceste« se
izvede obračališče za komunalna vozila in vozila zimske službe,
protihrupna ograja in drevored. |
|
21. člen |
(osebni
promet) |
(1)
Za potrebe parkiranja zaposlenih in obiskovalcev industrijske cone
(območje A) se ohranja in/ali načrtuje ureditev nivojskih parkirišč ter
izgradnja nove garažne hiše (območje B). |
(2)
V garažni hiši na območju B se lahko zagotovi parkiranje za ca. 200
osebnih vozil na etažo, kar skupaj znaša ca. 700 novih parkirnih mest.
Dodatna parkirna mesta za osebna vozila se lahko zagotovijo tudi znotraj
same cone, tik ob objektih ali pa so lahko urejena v delu posamezne
stavbe. |
(3)
Na poslovnem območju tik ob Dravinji se parkiranje osebnih vozil za
zaposlene in obiskovalce uredi v sklopu gradbene parcele. |
|
22. člen |
(tovorni
promet) |
(1)
Ves tovorni promet namenjen na območje A se izvaja izključno preko
glavnega vhoda v severnem delu območja, kjer se uredi ustrezna
vratarnica z nadstrešnico za potrebe kontrole uvozov in izvozov vozil iz
območja cone. |
(2)
Parkiranje tovornih vozil se uredi znotraj območja A, kjer je načrtovano
minimalno 12 parkirnih mest za tovorna vozila. Parkiranje ali
ustavljanje tovornih vozil v sklopu javne prometne površine Rudniške
ceste in »južne ceste« je prepovedano. |
(3)
Znotraj območja A se s talno signalizacijo označijo interne prometnice,
ki so dvosmerne oziroma so enosmerno speljane okoli območja. |
(4)
Tovorni promet do poslovnega območja tik ob Dravinji se izvaja preko
»južne ceste«. Parkiranje in obračanje tovornih vozil je v sklopu
gradbene parcele poslovnega območja. Obračanje pa se lahko tudi zagotovi
na obračališču urejenemu v okviru »južne ceste«. |
|
23. člen |
(kolesarski (enosledni)
promet) |
(1)
Vzdolž Rudniške ceste se izvede dvosmerna kolesarska steza R12 Zreče -
Oplotnica. |
(2)
V sklopu nadstrešnice pri glavnem vhodu na območje A se uredi sodobna
pokrita kolesarnica za parkiranje enoslednih vozil (kolesa, motorna in
električna enosladna vozila in podobno). Omogoči se zaklepanje vozil. |
|
24. člen |
(avtobusni promet) |
V sklopu
Rudniške ceste se tik pred glavnim vhodom na območje A izvede avtobusno
postajališče. Na postajališču se postavi nadstrešnica za čakajoče. |
|
25. člen |
(peš
promet) |
V sklopu
Rudniške ceste se uredi enostranski pločnik minimalne širine 1,50 m.
Znotraj območja A se s talno signalizacijo označijo površine namenjene
peš prometu. |
|
26. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1)
Obstoječe stavbe na območju industrijske cone so priključene na javno
vodovodno omrežje. |
(2)
Vzdolž Rudniške ceste poteka primarno vodovodno omrežje, ki ga je
potrebno zaradi gradnje garažne hiše v severnem delu območja cone
ustrezno prestaviti. Vsa dela se izvajajo pod pogoji upravljavca javnega
vodovodnega omrežja. |
(3)
Za potrebe zagotovitve minimalne vodooskrbe območja se vzdolž »južne
ceste« izvede nova trasa javnega vodovoda vse do poslovnega območja tik
ob Dravinji. Nova trasa se naveže na obstoječe javno primarno vodovodno
omrežje, ki poteka vzdolž Rudniške ceste. Iz načrtovane trase javnega
vodovodnega omrežja se izvedejo individualni priključki do posamezne
stavbe. Do stavbe 1B v severnem delu območja se lahko izvede nov
vodovodni priključek direktno iz obstoječega primarnega vodovoda, ki
poteka vzdolž Rudniške ceste. |
(4)
Območje industrijske cone je opremljeno z internim hidrantnim omrežjem.
Če pride zaradi načrtovane gradnje do porušitve oz. odstranitve trase
internega hidrantnega omrežja, je potrebno le tega ustrezno prestaviti.
Dograditev javnega vodovodnega omrežja se izvede tako, da bo možna
nadgradnja internega hidrantnega omrežja, ki mora pokrivati celotno
območje OPPN, v skladu z veljavno zakonodajo. |
(5)
V sklopu javnih prometnih površin se lahko izvede tudi javno hidrantno
omrežje. |
|
27. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Na območju OPPN SIC Zreče se nahajajo naslednji elektroenergetski vodi: |
·
20 kV
kablovod Zreče 3 – Unior 3 (k-702); |
·
20 kV
kablovod DV 20 kV – Unior 3 (k-287); |
·
20 kV
kablovod DV Zr. vzhod – Unior 3 (k-298); |
·
20 kV
kablovod Unior 3 NOVA (k-877); |
·
20 kV
kablovod Zreče 3 – Radana vas (k-703); |
·
20 kV
kablovod RTP Sl. Konjice – Zreče 3 (k-701). |
(2)
V sklopu obstoječe proizvodne stavbe 2A je zgrajena transformatorska
postaja TP Unior 3 (t-222), ki se napaja preko obstoječih 20 kV
kablovodov (k-298 in k-287) in kjer s enahaja merilno mesto za podjetje
GKN. |
(3)
Za potrebe napajanja načrtovanih poslovnih in proizvodnih stavb na
območju cone je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje tik
ob Rudniški cesti (TP SIC), katera bo v lasti podjetja GKN in se bo
napajala za obstoječimi meritvami, katere se nahajajo v obstoječi TP
Unior 3 (t-222). Potrebno je prestaviti obstoječa 20 kV kablovoda k-298
Unior Vzhod in k-287 Unior Zahod, katera sta v lasti Elektra Maribor
d.d. |
(4)
Prestavitev se izvede od obstoječega zaključnega jambora oporišče št. 22
(parc. št. 216/3, k.o. Radana vas) DV 20 kV Unior-Vzhod (d-287)).
Nadomestni novi 20 kV SN kablovod bo potekal vzdolž Rudniške ceste in se
bo zaključil v obstoječi TP Unior 3 (t-222). Do nove TP SIC se izvede
interni napajalni 20 kV kablovod. Prav tako se zaradi postavitve stavbe
3B prestavi obstoječ 20 kV kablovod TP Zreče 3 - TP Unior 3 (k-702). |
(5)
Nizkonapetostno elektro omrežje industrijske cone se izvede iz lastnih
TP. |
(6)
Znotraj cone se lahko gradijo lastne transformatorske postaje, napajanje
katerih se zagotovi po pogojih upravljavca javnega elektro omrežja. |
(7)
Pred pričetkom gradbenih del v varovalnih pasovih elektro omrežja je
potrebna njihova zakoličba s strani upravljavca elektro omrežja. Če se
izkaže, je potrebno obstoječe elektro vode ustrezno prestaviti ali
zaščititi, da ne pride do poškodb zaradi načrtovanih posegov. Vse nove
trase 20kV kablovodov na območju cone se gradi v ustrezno dimenzionirani
kabelski kanalizaciji. |
(8)
Vse prestavitve obstoječih javnih elektro vodov se izvede pod pogoji
upravljavca javnega elektro omrežja. |
(9)
Prav tako se na območju cone nahajajo lastne transformatorske postaje
podjetja Unior d.d. TP Unior 3-Nova (t-760) in priključni 20 kV SN
kablovod (k-877), ki napajajo podjetje in ne ovirajo realizacije
načrtovanih ureditev. |
(10)
Javni prometnici (Rudniška cesta ter nova »južna cesta«) se opremita z
javno razsvetljavo, ki se bo napajala iz obstoječe transformatorske
postaje TP Radana vas (t-256). |
|
28. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1)
Na območju industrijske cone je deloma zgrajena javna kanalizacija za
odvajanje komunalnih odpadnih voda (fekalna kanalizacija) in deloma
javna mešana kanalizacija. Vzdolž Dravinje poteka kanalizacijski
kolektor za odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki je priključen na
obstoječo centralno čistilno napravo Zreče, ki se nahaja južno od
industrijske cone. Obstoječ mešan kanal, ki poteka jugovzhodno od
obstoječih proizvodnih stavb, je speljan v Dravinjo. Industrijske
odpadne vode so preko ločenega internega kanalizacijskega sistema
speljane v čistilno napravo. |
(2)
Na območju celotne industrijske cone je potrebno izvesti ločen sistem
odvajanja odpadnih voda s končno dispozicijo v centralni čistilni
napravi Zreče ter padavinskih voda s končno dispozicijo v Dravinji.
Mešana kanalizacija se ukine oziroma spremeni v kanalizacijo za
odvajanje odpadnih voda pod pogojem, da je v ustreznem stanju, hkrati pa
se zgradi nova kanalizacija za odvajanje padavinskih voda. |
(3)
Vse komunalne odpadne vode ter industrijske odpadne vode iz cone se
speljejo preko kanalizacije za odvajanje odpadnih voda v centralno
čistilno napravo Zreče. |
(4)
V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le te
potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih
preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v
javni kanalizacijski sistem s končno dispozicijo v čistilni napravi
Zreče. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost,
robniki, ustrezni padci, itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in
odtekanje škodljivih snovi v površine vode ali v tla. |
(5)
Čiste padavinske vode s streh stavb se spelje v Dravinjo ali
ponikovalnico, če geološko geomehansko poročilo pokaže, da je ponikanje
možno. Čisto padavinsko vodo iz streh stavb se lahko zbira v
rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za
zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd. Viške
čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno
kanalizacijo za odvajanje padavinske vode z izlivom v Dravinjo ali v
ponikovalnice. |
(6)
Potencialno onesnažene padavinske vode z asfaltnih manipulativnih in
prometnih površin se morajo predhodno očistiti v ustrezno
dimenzioniranih lovilcih olj, nato pa se lahko izpustijo v podtalje ali
Dravinjo. |
(7)
Za preprečevanje hipnega odtoka čistih padavinskih voda v Dravinjo, se
vsa kanalizacija izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, pred izpustom v
vodotok pa se po potrebi (dokazati z izračunom) izvedejo ustrezni
zadrževalniki. Iztok prečiščenih padavinskih voda v vodotok Dravinjo
mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod
naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil.
Izpustna glava se izvede v neporavnani hrapavi obliki brez vidnega
betona na zunanjih površinah. Iztok mora biti opremljen s protipovratno
zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka
ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. |
(8)
Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti
grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. |
|
29. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1)
Na območju OPPN SIC Zreče je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje
delovnega tlaka do 4 bar do merilnega mesta v bližini obstoječe
kotlovnice, ki se nahaja tik ob Dravinji (stavba št. 1592). |
(2)
Načrtovane stavbe na območju industrijske cone se lahko priključijo na
obstoječe plinovodno omrežje na podlagi soglasja za priključitev po
energetskem zakonu EZ-1 in skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili. |
(3)
V sklopu javnih prometnih površin (Rudniška cesta in »južna cesta«) je
možna izgradnja novega javnega distribucijskega plinovodnega omrežja.
|
(4)
V primeru posega v varovalni pas obstoječega plinovodnega omrežja se
mora le ta ustrezno zaščititi ali po potrebi prestaviti pod pogoji
upravljavca plinovoda. |
(5)
Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih
predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do
vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in
druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda,
priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. |
(6)
Vsi posegi v varovalni pas plinovodnega omrežja se opravljajo pod
stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja. |
(7)
Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le
sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom
sistemskega operaterja. |
(8)
Za izpolnjevanje pogojev ogrevanja iz Pravilnika o učinkoviti rabi
energije v stavbah (PURES) (Uradni list RS, št. 52/10 in 61/17 - GZ) se
za, s prostorskim aktom načrtovane objekte, lahko predvidi ogrevanje z
zemeljskim plinom v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. |
(9)
Zaradi širitve industrijske cone in predvidenega večjega odjema
zemeljskega plina, se za zagotavljanje zadostne nemotene dobave
odjemalcem, predvidi rekonstrukcijo obstoječega plinovoda, s povečanjem
dimenzije priključnega plinovoda. V letu 2019 je v ta namen na odseku
prečkanja Dravinje že bila povečana dimenzija priključka za GKN
Driveline Slovenija d.o.o. |
|
30. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1)
Vzdolž Dravinje poteka telekomunikacijski vod, iz katerega so izvedeni
individualni priključki do posameznega poslovnega subjekta znotraj
industrijske cone. Trasa komunikacijskega voda poteka tudi vzdolž
Rudniške ceste, ki pa je namenjena elektro povezavi (TP Zreče – RTP
Slovenske Konjice). |
(2)
Pred pričetkom gradbenih posegov v varovalne pasove obstoječih
telekomunikacijskih vodov je potrebno izvesti zakoličbo le teh.
Obstoječe trase se ustrezno zaščiti, položi rezervne cevi ali pa
prestavi, kar se izvede pod pogoji in nadzorom upravljavca
telekomunikacijskega voda. |
(3)
Točko priključitve načrtovane stavbe na telekomunikacijsko omrežje,
vrsto prenosnega medija in ostale karakteristike telekomunikacijskega
omrežja določi, glede na potrebe in možnosti, upravljavec v fazi
izdelave projektne dokumentacije. |
|
31. člen |
(KKS
omrežje) |
(1)
Vzdolž Dravinje poteka vzporedno z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi
tudi omrežje KKS. |
(2)
Pri posegih v varovalni pas KKS omrežja je potrebno izvajati zaščitne
ukrepe za varovanje in zaščito KKS omrežja po pogojih upravljavca voda.
Na mestih, kjer bo KKS omrežje oviralo gradnjo objektov, komunalnih
priključkov ali dovoza, je potrebno izvesti njegovo zaščito
(obbetoniranje) in položiti rezervne cevi po celotni dolžini prečkanja
obstoječe trase ali izvesti prestavitev v sodelovanju in pod nadzorom
upravljavca KKS omrežja. Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo
na obeh straneh. Zemeljska dela v varovalnem pasu KKS omrežja se
izvajajo ročno, pred zasutjem pa je potreben pregled s strani
upravljavca. |
(3)
Pred pričetkom gradbenih del v varovalnem pasu KKS omrežja se izvede
njegova zakoličba ter ustrezna zaščita, kar izvede upravljavec KKS
omrežja. Morebitno izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS
omrežja izvede upravljavec KKS omrežja ali njegov pooblaščeni izvajalec
del. |
(4)
Križanje KKS omrežja z drugimi komunalnimi vodi se izvede skladno z
veljavno zakonodajo (kot križanja je od 90 do 45 stopinj). Vertikalni
odmiki med vodi pri križanju morajo znašati vsaj 0,3 m. Pri
približevanju oz. vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna
razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni le na podlagi
dogovora z upravljavcem KKS omrežja ter uskladitvijo tehničnih rešitev. |
(5)
Načrtovane stavbe se lahko priključi na obstoječe KKS omrežje v skladu s
pogoji upravljavca. Točka priključitve se natančno določi v fazi
izdelave projektne dokumentacije. |
(6)
Dograditev KKS omrežja do posameznega porabnika je izvedljiva z
umestitvijo cevi ustreznega premera (PEHD 2 x 50 mm) z zaključkom v
vmesnih revizijskih jaških KK KKS (BC 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne
nosilnosti), na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah
ustreznih dimenzij oz. notranji TK omari. Notranje inštalacije v stavbah
morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek inštalacijskih PVC
cevi v vsaki poslovni enoti v omarici na fasadi oz. notranji TK omari). |
(7)
Cevna kabelska kanalizacija KKS omrežja se izvede z ločenimi
revizijskimi jaški od drugih telekomunikacijskih in komunalnih vodov.
Umestitev cevi in revizijskih jaškov se izvede v času izvajanja
gradbenih del za komunalno ureditev prostora s sodelovanjem pri izvedbi
povezav cevne kabelske kanalizacije tako, da je le ta integralno
povezana z obstoječim omrežjem. |
|
32. člen |
(odpadki) |
(1)
Na območju OPPN SIC Zreče se uredita vsaj dva ekološka otoka. En
ekološki otok se uredi pred glavnim vhodom v cono in je namenjen
opravljanju dejavnosti podjetjem znotraj industrijske cone, drugi pa v
južnem delu območja, v okviru javnih prometnih površin, za potrebe
odlaganja odpadkov poslovnega območja tik ob Dravinji in centralne
čistilne naprave Zreče. |
(2)
Ekološki otok se opremi z zabojniki za zbiranje naslednjih vrst
odpadkov: |
·
mešani
komunalni odpadki (črni zabojnik); |
·
papir in
karton (rdeči zabojnik) in |
·
biološki
odpadki (rjavi zabojnik). |
(3)
Vse ostale odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, se zbira
ločeno v za to predpisanih zabojnikih / kontejnerjih. Za praznjenje oz.
odvoz le teh poskrbi posamezno podjetje, ki pozove pooblaščenega
odjemalca teh odpadkov za odvoz. |
(4)
Ekološki otok (zbirno mesto) mora ustrezati higienskim tehničnim in
požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike
in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza
ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. |
(5)
Priporoča se, da je ekološki otok (zbirno mesto) zgrajeno v obliki
nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred
zunanjimi vremenskimi vplivi. |
(6)
Ekološki otok (zbirno mesto) mora biti od odjemnega mesta, kamor se
pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m. |
(7)
V okviru gradbenih del bodo nastajala izkopana zemljina in razni
gradbeni odpadki. Šlo bo za razne materiale, ki bodo nastali pri
gradnji, urejanju zunanjih površin ter zemljo in kamenje (zemeljski
izkop oz. zemlja in kamenje, ki nista zajeta v 17 05 03 –
klasifikacijska številka odpadka 17 05 04) pri pripravi terena. |
(8)
Zemeljski izkop se v celoti uporabi na lokaciji nastanka. V odvisnosti
od volumna zemeljskih izkopov in stopnje onesnaženosti, je treba pri
ravnanju z zemeljskimi izkopi upoštevati predpis o ravnanju z odpadki,
ki nastanejo pri gradbenih delih oziroma predpis o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. Vsako podjetje bo izdelalo Načrt gospodarjenja z
gradbenimi odpadki, ki bo moral predvideti tudi način ravnanja z
zemeljskim izkopom in gradbenimi odpadki. |
(9)
Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je treba upoštevati Uredbo o ravnanju
z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št.
334/08). Za vsa ravnanja z gradbenimi odpadki, ki niso posebej urejena s
tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki. |
(10)
Omilitveni ukrepi za področje ravnanja z odpadki: |
·
določeno
mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno
skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa
morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi),
zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer
bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in
podtalnico; |
·
investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke
hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo
okolja; |
·
investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov; |
·
nevarne
odpadke je potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih
odpadkov z ostalimi odpadki); |
·
zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora
investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke
oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni
organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno
evidentirano; |
·
v
bližnji vodotok ali na vodnem in priobalnem pasu vodotoka Dravinje je
prepovedano odlaganje ali odmetavanje gradbenih odpadkov; |
·
izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva
za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi, ki
morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo
takoj dostopna. Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o
tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo,
center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske
službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja ter
na osnovi tega se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo; |
·
prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v času
gradnje in tudi v času obratovanja v tla, podtalje ali bližnji vodotok
Dravinjo. |
Poleg
vseh omenjenih, se v času obratovanja upošteva še: |
·
zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje
nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru
razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in
preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti
zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop
nepooblaščenim osebam; |
·
v
primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj
omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati,
obenem pa je potrebno takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega
materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi
analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo
oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri
ARSO kot zbiralec teh odpadkov. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati
v gradbeni dnevnik; |
·
za
primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z
naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali
transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen
poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. V
poslovniku morajo biti določene pooblaščene osebe. |
|
33. člen |
(ogrevanje objektov) |
Kot
glavni vir ogrevanja stavb se uporablja zemeljski plin, biomasa, sončna
energija, fotovoltaična energija, lastna energija iz tehnološkega
procesa ter ostali trajnostni načini ogrevanja. |
|
4.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
34. člen |
(kulturna dediščina) |
(1)
Na območju spodnje industrijske cone ni evidentirane kulturne dediščine. |
(2)
Pred pričetkom zemeljskih del omogočiti zavodu za varstvo kulturne
dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter
opravljanje strokovnega nadzora. Štirinajst dni pred pričetkom
zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki
gradbenih del. |
(3)
Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni
zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke. V
primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko zavod za predmetno zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
5.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja
narave |
|
35. člen |
(varstvo
voda in tal) |
(1)
Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov. |
(2)
Območje industrijske cone meji na Dravinjo, ki je vodotok I. reda.
Vodotok ima določen priobalni pas v širini 5 m, gorvodno od cone v
širini 15 m in dolvodno od cone v širini 40 m. Vse nelegalno zgrajene
objekte in ureditve, ki se nahajajo na območju priobalnega pasu Dravinje
je potrebno odstraniti. Odstranijo se tudi vse betonske, asfaltne in
druge utrditve površin ter ostale ureditve v priobalnem pasu. Po
odstranitvi objektov se priobalni pas rekultivira, humusira in zatravi.
Na območju priobalnega pasu je možno izvajati posege skladno z zakonom s
področja varovanja voda. |
(3)
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda
(vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim
ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s
predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. |
(4)
Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv
in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako
razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. |
(5)
Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in
podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne
in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah. |
(6)
Omilitveni ukrepi za varstvo voda: |
·
ustrezno
predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske
odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo; |
·
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu
(napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v
javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo); |
·
skladiščenje eventualnih nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora
biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v podzemno
vodo; |
·
odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na območjih vodnih in
priobalnih zemljišč je prepovedano; |
·
odstranjevanje obrežne vegetacije se ne izvaja zaradi izgube habitata na
obravnavanem odseku vodotoka; |
·
gradbena
dela se ne smejo izvajati v času drstenja rib zaradi preprečitve vplivov
posega na drstišča; |
·
preprečiti je treba kaljenje vode zaradi izvajanja gradbenih del na
brežinah vodotoka. |
(7)
Kljub temu, da območje ne leži na vodovarstvenem območju, je potrebno
upoštevati tudi ukrepe, ki so predvideni v 3. varstvenem pasu varovanja
vodnih virov, in sicer: |
·
graditi
je potrebno vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in
priključiti nanj vse objekte. Vodotesnost mora izvajalec dokazati z
atestom; |
·
graditi
je treba lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor
je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo. |
(8)
Omilitveni ukrepi za varstvo tal: |
·
v času
gradnje je potrebno spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v
gradbenem dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o
ukrepih; |
·
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu
(napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v
javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo); |
·
za
območje C »Poslovno območje tik ob Dravinji« se doda še ukrep za zaščito
tal in podzemne vode, in sicer: Potencialno onesnažene padavinske vode z
asfaltnih manipulativnih in prometnih površin se morajo predhodno
očistiti na usedalniku grobih delcev, ki se skupaj z ostalo meteorno
kanalizacijo preko usedalnika mulja spelje v lovilec olj z iztokom v
Dravinjo; |
·
za
preprečitev kakršnega koli onesnaževanja tal (in tudi podzemnih in
površinskih voda) z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in
zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah ter s tem virov
pitne vode, je potrebno posebno pozornost nameniti zajemu eventualno
onesnaženih odpadnih požarnih voda na način, ki je podrobneje opisan v
poglavju o »VODAH« v Okoljskem poročilu za OPPN Spodnja industrijska
cona Zreče, št. proj.: 20118-00, ki je sestavni del spremljajočega
gradiva OPPN; |
·
prvenstveno je potrebno upoštevanje vseh zahtev iz obstoječih
Okoljevarstvenih dovoljenj - torej obstoječih monitoringov emisij v vode
in zgoraj naštetih omilitvenih ukrepov. |
|
36. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki
urejajo varstvo zraka. |
(2)
Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno
delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij
določenih v veljavnem predpisu. |
(3)
Omilitveni ukrepi za varstvo zraka: |
V času
gradnje je treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča z
rednim: |
·
vlaženjem in škropljenjem tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije
prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine), kar je
posebej pomembno pri zemeljskih delih, ko bo prahu največ; |
·
pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov s ponjavami, ko
bodo prevažali sipki gradbeni odpadki in pa sipki gradbeni materiali;
|
·
čiščenje
okolice gradnje zaradi preprečevanja nabiranja prahu, če bi se le-ta kje
pojavil; |
·
čiščenje
transportnih poti znotraj gradbišča, kot alternativo pa se lahko uporabi
vlaženje takih površin; |
·
čiščenje
tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje
gradbišča, tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne
ceste, kar je še posebej pomembno v primeru blata na gradbiščnih cestah;
čiščenje bo potekalo s pranjem koles in podvozja; v primeru sušnih dni
in vozil, ki ne bodo onesnažena z blatom, pa tudi s suhim ometanjem;
|
·
izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradnji, ki bi lahko povzročala
večje emisij prahu (npr. nepotrebno prevažanje sipkih snovi po
gradbišču, razkladanju/nakladanju sipkih snovi v primeru vetra, ko lahko
nastane večje prašenje); |
·
zmanjšanje kakršnega koli odmetavanja materiala z večjih višin,
nastalega pri gradnji; obvezno je treba v takih primerih uporabiti
gradbiščna dvigala; |
·
preprečevanje takega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi
lahko povzročali emisije prahu; |
·
obvezno
se mora materiale, ki se nameravajo obdelovati, navlažiti; |
·
prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj
v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene
snovi, ki negativno vplivajo na okolje; |
·
dosledno
upoštevanje vseh določb Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije
delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11). |
V času
obratovanja pa je potrebno: |
·
proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju cone, morajo imeti
zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij
onesnaževal v zrak; |
·
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu
(napravi) nastajale emisije v zrak, skladno s pravilnikom, ki
opredeljuje prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak
iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje; |
·
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za dejavnost
po 82. členu Zakona o varstvu okolja; |
·
izdelava
strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave, skladno s 45.
členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
(Uradni list RS, št. 31/07, 70/80, 61/09 in 50/13) - če za obratovanje
naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi ni treba pridobiti
okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje
naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega
soglasja, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave. |
Znotraj
območja C (poslovna dejavnost tik ob Dravinji) pa je potrebno
upoštevati, poleg zgoraj navedenih, še naslednje ukrepe: |
·
zmanjšanje hitrosti pri raztovarjanju sipkega tovora; |
·
čiščenje
zunanjih površin zaradi preprečevanja nabiranja prahu z vlažnimi
postopki. |
|
37. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) |
(1)
Vir elektromagnetnega sevanja predstavljajo obstoječe in predvidene
transformatorske postaje znotraj cone. Tik ob Rudniški cesti je
predvidena postavitev nove transformatorske postaje, iz katere je
predvideno napajanje novih stavb na območju cone. Znotraj cone so
načrtovane tudi lastne transformatorske postaje za potrebe izvajanja
proizvodnih procesov. |
(2)
Oddaljenost transformatorskih postaj od najbližjih stanovanjskih območij
je zadostna, zato je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi
elektromagnetnega sevanja. |
(3)
Za razsvetljavo zunanjih površin cone ter javnih prometnih površin se
uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,
je enak 0% ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih
objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne
vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
38. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,
območje spodnje industrijske cone, spada v IV. stopnjo varstva pred
hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. |
(2)
Za preprečitev širjenja hrupa na sosednja stanovanjska območja, se med
Rudniško cesto in industrijsko cono, od glavnega vhoda v industrijsko
cono do konca cone v smeri Radane vasi, v dolžini ca. 400 m, izvede
zeleni pas širine od 5 do 15 m, ki se zasadi z visokoraslim avtohtonim
drevjem. Drevored se izvede tudi vzdolž severnega roba Rudniške ceste v
delu do glavnega vhoda v cono. |
(3)
Vzdolž južnega roba južne ceste (ob protihrupni ograji) se prav tako
izvede drevored od Rudniške ceste do območja čistilne naprave. Drevored
se izvede z visokoraslim avtohtonim drevjem. |
(4)
Omilitveni ukrepi za hrup: |
Ker se
na območju že izvajajo dejavnosti, katerih širitev je predvidena tudi v
bodoče, ne predvidevamo, da bi nastajala nova potencialno konfliktna
območja, kjer bi se območje namenjeno proizvodnim dejavnosti približalo
stanovanjskim objektom. Vendar pa je vseeno smiselno dodati še nekatere
omilitvene ukrepe, in sicer: |
·
uporabljati se mora brezhibna gradbena mehanizacija in tovorna vozila; |
·
vse
potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru. |
Za
zmanjševanje obremenjenosti s hrupom so s planom predvideni ukrepi za
zmanjšanje emisij hrupa. S tem se sledi tudi smernicam Svetovne
zdravstvene organizacije za zmanjševanje obremenjenosti prebivalstva s
hrupom: |
·
nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot npr.
ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) ni dovoljeno na glavnih
fasadah oziroma na površinah, ki so orientirane proti najpomembnejšemu
javnemu prostoru. Usmerja se jih stran od stanovanjskih stavb in
kmetijskih površin, še posebej, če se gradbena parcela nahaja v
neposredni bližini. Protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa; |
·
pri
projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in
vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo tudi določila Pravilnika o
zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12) glede
omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi
in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in
počitek; |
·
zlasti
pa je potrebno za zmanjševanje obremenjenosti s hrupom upoštevati ukrep,
da morajo imeti vsa tovorna vozila, ki čakajo na vstop v cono, ugasnjene
motorje (ne smejo biti v teku). |
|
39. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Na območju OPPN ni opredeljenega območja Nature 2000 in ekološko
pomembnega območja (EPO). V območje OPPN, v manjšem delu, posega naravna
vrednota Dravinja (NV št. 4495), v katero se posega pri izvedbi izpusta
čistih padavinskih voda v vodotok. |
(2)
Na priobalnem pasu Dravinje, ki na območju cone znaša 5 m, ni
načrtovanih stalnih ali začasnih stavb. Z izvedenimi protipoplavnimi
ukrepi na Dravinji, območje cone ni poplavno ogroženo. |
|
6.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
40. člen |
(obramba) |
Pri
gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe. |
|
41. člen |
(zaklonišče) |
V
severnem delu območja se nahaja zaklonišče za 200 oseb, ki izpolnjuje
osnovno stopnjo zaščite. Zaklonišče je vkopano v obstoječ teren, nad
katerim so trenutno urejena parkirišča za potrebe zaposlenih v
industrijski coni. V primeru gradnje garažne hiše na lokaciji
zaklonišča, se gradnja izvede tako, da zaklonišče ostane nedotaknjeno
in, da je omogočeno njegovo normalno funkcioniranje v skladu z veljavno
zakonodajo. Dostop do zaklonišča se ustrezno prestavi. Če bo
ugotovljeno, da takšne gradnje garažne hiše ne bo možno izvesti, se
obstoječe zaklonišče odstrani in se v sklopu garažne hiše oz. na območju
A zgradi novo zaklonišče, ki bo ustrezalo vsem veljavnim predpisom. |
|
42. člen |
(varstvo
pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
(1)
Na vodotoku Dravinja so bili izvedeni vsi protipoplavni ukrepi Dravinje
v skladu z izdelano Hidrološko hidravlično študijo – Poplavnost Dravinje
na območju naselja Zreče, št. proj.: 151/2013, izdelal: GBH, Miljenko
Hočurščak s. p., Pot k mlinu 18E, Maribor, julij 2013, dopolnitev:
avgust 2013, zato območje v večjem delu ni poplavno. V območje razreda
preostale poplavne nevarnosti sega le manjši del cone v delu obstoječe
kotlovnice, ki je zgrajena tik ob Dravinji. |
(2)
Na delu preostale poplavne nevarnosti je treba upoštevati naslednje
protipoplavne ukrepe: |
·
na
lokaciji morajo biti zagotovljene protipoplavne vreče ali drugi zagatni
protipoplavni elementi oz. pregrade, kot so protipoplavne cevi ipd. |
·
umik
premičnih predmetov in podobnega, kar lahko eventualno odnese poplavni
dogodek, izven območja poplav. |
(3)
Območje cone je deloma erozijsko ogroženo (običajni in zahtevni zaščitni
ukrepi). Za preprečitev povečanja erozijske ogroženosti območja je
potrebno, pred vsakim gradbenim posegom v obstoječ teren, izvesti
geološko geomehanske raziskave, ki bodo določile morebitne ukrepe za
zaščito pred erozijo. |
(4)
Območje ni plazljivo. |
(5)
Pri rekonstrukciji Rudniške ceste se posebna pozornost posveti
ustreznemu odvajanju površinskih in zalednih voda, ki prihajajo iz
višjeležečega terena severno in severovzhodno od industrijske cone oz.
Rudniške ceste (odvodni jarki, drenaža,…). |
|
43. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti
objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. |
(2)
V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen
projektni pospešek tal 0,125 g. |
|
44. člen |
(požarno
varstvo) |
(1)
Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom,
določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. |
(2)
Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja;
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na
sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od
parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne
protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po
intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah,
dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za
nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se
dogradi hidrantno omrežje. |
(3)
Poleg upoštevanja vseh zahtev iz obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj
(obstoječih monitoringov emisij v vode) in omilitvenih ukrepov iz 35.
člena, je potrebno upoštevati še dodatne omilitvene ukrepe, ki so
povezani z eventualnimi nastanki požarnih odpadnih voda in so navedeni v
naslednjem odstavku. |
(4)
Za preprečitev kakršnega koli onesnaževanja površinskih in podzemnih
voda ter tal z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in
zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah ter s tem virov
pitne vode, je potrebno posebno pozornost nameniti zajemu eventualno
onesnaženih odpadnih požarnih voda na naslednji način: |
·
osnovni
ukrepi oziroma ravnanja glede izcednih vod vključujejo: skladiščenje
gradbenih materialov pod nadstreškom (kot alternativi pa pokriti z za
vodo neprepustno folijo ali shranjeni v kontejnerjih); skladiščenje
nevarnih kemikalij na nepropustnih tleh z lovilno skledo ter v pokritih,
za vodo neprepustnih zabojnikih; utrjevanje izkopanega materiala;
skladiščenje gradbenih odpadkov, ki jih padavinska voda lahko izpira, v
zaprtih kontejnerjih; preprečevanje, da bi večje količine padavinske
vode tekle po odprtih površinah; |
·
širjenje
požara na sosednje objekte mora biti preprečeno z ustreznimi odmiki
novega objekta od obstoječih objektov; |
·
širjenje
požara znotraj posameznih območij z različno namembnostjo mora biti
preprečeno z izvedbo ustreznih požarnih zidov; |
·
zagotovljene morajo biti evakuacijske poti z upoštevanjem števila ljudi
(požarno ločena stopnišča, ustrezno število in širine izhodov, dopustne
dolžine evakuacijskih poti na varno/na prosto, varnostna razsvetljava)
in sistemi za javljanje ter alarmiranje; |
·
zagotovljene morajo biti naprave za gašenje (potrebne količine vode za
gašenje – vodovodno omrežje, zunanji in notranji hidranti, gasilni
aparati); |
·
odpadno
požarno vodo je potrebno loviti in zbirati tako znotraj proizvodnih
prostorov, kot na zunanjih površinah, in sicer je potrebno urediti
takšno prometno ureditev ali objekta, ki bo omogočila zbiranje odpadne
požarne vode; |
·
tla
manipulativnih površin in vsi stiki med tlemi morajo biti izvedeni tako,
da bodo zadrževali vodo; |
·
na ta
način bo možno, da bo vsa požarna odpadna voda prestrežena, bodisi
znotraj objekta, bodisi v zunanjih površinah; |
·
po
požaru je potrebno z zajeto požarno vodo ravnati na naslednji način: |
·
po
požaru se zajeta požarna voda (odpadna voda) odda v analizo
pooblaščenemu podjetju; |
·
na
podlagi rezultatov opravljene fizikalno-kemijske analize požarne vode se
nato definira nadaljnji način ravnanja s požarno vodo. |
|
7.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
|
45. člen |
(etapnost gradnje) |
(1)
Območje se ureja v posameznih etapah kot je navedeno v drugem odstavku
tega člena. Posamezne etape morajo predstavljati zaključene celote. |
(2)
Ureditve se izvajajo po naslednjih etapah: |
I.
etapa: pred pričetkom gradnje niza 3 se zgradi »južna cesta« vse do
čistilne naprave Zreče in poslovnega območja tik ob Dravinji, vključno z
obračališčem, protihrupno ograjo ter drevoredom; |
II.
etapa: rekonstrukcija Rudniške ceste s pločnikom in kolesarsko stezo ter
ureditvijo avtobusnega postajališča v severnem delu območja v skupni
dolžini ca. 550 m; |
III.
etapa: stavbe v nizu 3 (stavba 3A in 3B). |
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena, je možna takojšnja legalizacija
obstoječih objektov v skladu z določili tega odloka ter tudi gradnja
stavbe 1B, garažne hiše, transformatorske postaje ter pomožnih stavb
znotraj območja A in C. |
|
46. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila,
navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev
urejanja prostora. |
(2)
Obveznosti investitorjev: |
·
pred
pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti
geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno
dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene
posege; |
·
v času
gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo
izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska
ogroženost območja; |
·
pred
pričetkom zemeljskih del mora investitor omogočiti zavodu za varstvo
kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela ter opravljanje strokovnega nadzora; |
·
gradnja
mora biti izvedena na način, da ne bo imela negativnih vplivov na
sosednja območja; |
·
pred
pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav
in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani pri
predmetni gradnji. |
(3)
Obveznosti izvajalcev: |
·
dolžan
je zagotavljati varne dostope do obstoječih objektov v območju OPPN, do
območja Čistilne naprave Zreče in vseh sosednjih območij v času gradnje,
racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti
varen promet; |
·
po
končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni
in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni
meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
|
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
47. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1)
Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. Znotraj območja A
(industrijska cona) se lahko parcele združujejo in delijo v skladu s
projektno dokumentacijo, vendar pod pogoji tega odloka (faktor
zazidanosti, delež zelenih površin, odmiki). |
(2)
Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede
tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega
investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav
ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se
morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. |
(3)
Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem urejanju, v kolikor gre za
ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe
ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Posledično
je dopustno tudi odstopanje pri parcelaciji javnih prometnic, ki pa ne
sme biti večje od 5 m. Karakteristični profil javnih cest se lahko tudi
spremeni v skladu s pogoji upravljavca javnih cest. |
(4)
Pri določitvi kote pritličja načrtovanim stavbam je dopustno odstopanje
±50 cm. |
|
III.
Prehodna in končne določbe |
|
48. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Zazidalnem načrtu
Industrijska cona II Unior KI Zreče (Ur. l. SRS, št. 16/78, Ur. l. RS,
št. 135/03 in UGSO, št. 58/15). |
|
49. člen |
(vpogled
v OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
50. člen |
(nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
51. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-0001/2019-113 |
Datum:
23. 09. 2021 |
|
|
Občina
Zreče |
|
mag. Boris Podvršnik, župan |
|