Na podlagi 3., 6.,
7., 32. oziroma 33. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
6. in 26. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99,
56/99, 22/00 in 67/02), 3. in 25. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 –
odl. US in 87/97), 29. in 61. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS,
45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS 63/95 – obvezna
razlaga, 73/95, 9/96 – odl. US RS, 39/96, 44/96 – odl. US RS, 26/97,
70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01,
87/01, 16/02 in 51/02) ter 16. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in
11/03) je Občinski svet občine Beltinci na 14. redni seji dne 6. 5. 2004
sprejel |
|
O D L O K |
o načinu izvajanja
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih |
in padavinskih voda |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se
ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Beltinci, in
sicer se določa splošne pogoje, gospodarjenje z objekti in napravami, ki
služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki nastaja v
gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, pogoje in način
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odvajanje padavinske vode,
vire financiranja javne službe ter način njihovega oblikovanja,
obveznosti upravljalca in porabnikov ter druge elemente, pomembne za
opravljanje in razvoj javne službe. |
|
2. člen |
(dejavnost javne
službe) |
Javna služba iz 1.
člena tega odloka obsega: |
1. odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne
kanalizacije, |
2. odvajanje
tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije, |
3. odvajanje
padavinskih voda, |
4. odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne
kanalizacije, |
5. čiščenje
komunalnih odpadnih voda, |
6. redno
vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije, |
7. izvajanje
potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav, |
8. izvajanje
meritev in monitoringa, |
9. vodenje in
razvijanje katastra javne kanalizacije. |
|
3. člen |
(pomen uporabljenih
pojmov) |
a) upravljalec
javne kanalizacije in čistilnih naprav (v nadaljevanju: upravljalec) je
izvajalec gospodarske javne službe; |
b) uporabnik javne
kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna
oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča,
kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki
odteka v javno kanalizacijo; |
|
4. člen |
c) javna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko
omrežje, ki je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih in padavinskih voda in je v lasti občine;
|
d) nevarne snovi v
odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki: |
– so škodljive in
nevarne snovi določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno
ministrstvo, |
– povzročajo škodo
na javni kanalizaciji, |
– škodljivo
delujejo na čiščenje odpadnih vod, |
– škodujejo
biološkim združbam v sprejemniku, |
– povzročajo, da
odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je
sprejelo pristojno ministrstvo; |
e) porabljena voda
je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za
odvajanje in čiščenje odpadnih vod in se meri z vodomerom skladno z
zakonom in državnimi predpisi; |
f) odpadna voda je
voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti
ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
iz virov onesnaževanja; |
g) komunalna
odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi
uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih
gospodinjskih opravilih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v
objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je
po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
|
h) tehnološka
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti
ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni
podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi
zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali
z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo;
|
i) padavinska voda
je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v
javno kanalizacijo; |
j) kanal je cevovod
z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s
tehničnim pravilnikom in drugimi določbami, in ki je kot tehnološka
celota namenjen za transport odpadnih vod; |
|
5. člen |
k) čistilna naprava
je objekt z opremo, ki je zgrajena za tehnično čiščenje odpadnih vod;
|
l) čistilna naprava
za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom,
da iz odpadnih vod uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi,
ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so
odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je
praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo; |
m) merilno mesto je
posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in
kakovosti odpadne vode. |
Vsi ostali
strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku. |
|
6. člen |
Javno službo
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju
Občine Beltinci, izvaja Komuna Javno komunalno podjetje Beltinci d.o.o.
(v nadaljnjem besedilu: upravljalec), ob upoštevanju pristojnosti, ki
jih v zvezi z izvajanjem javne službe imajo drugi organi. |
Upravljalec lahko
prenese izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda na osebo zasebnega prava v skladu z
določili pogodbe o vlaganju javnega kapitala v dejavnost izbrane osebe
zasebnega prava. Slednja je od takrat naprej preneseno gospodarsko javno
službo dolžna izvajati. |
Upravljalec lahko
začasno prenese izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda tudi na osebo javnega prava, vendar le pa
podlagi sklepa občinskega sveta. |
Šteje se, da je
vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava kot oblika
zagotavljanja gospodarske javne službe iz drugega odstavka primernejše,
kadar so za zagotavljanje takšnih javnih dobrin potrebna sredstva, ki
jih niti občina niti njena javna podjetja ne morejo zagotoviti iz
lastnih virov in/ali s posojili. |
Če se občina
odloči, da v zavarovanje svojega vložka javnega kapitala poleg
obligacijskopravnih zavez osebe zasebnega prava dodatno uporabi tudi
kapitalske instrumente, njen delež ne sme znašati manj kot 26%. V tem
primeru se mora izbrana gospodarska družba v pogodbi zavezati, da bo s
svojim in javnim kapitalom občine v ta namen ustanovila novo gospodarsko
družbo ter nanjo prenesla prevzete pravice in obveznosti. |
Za izvedbo postopka
vlaganja javnega kapitala v dejavnost osebe zasebnega prava se imenuje
tričlanska strokovna komisija. Komisijo imenuje župan, potrdi pa jo
Občinski svet občine Beltinci. Zoper ta sklep ni pritožbe. |
Pri izboru osebe
zasebnega prava se bo občina odločala zlasti na podlagi naslednjih
meril: |
– ekonomska merila
– čim nižja cena očiščene vode na m3, čim nižja obremenitev uporabnikov
javnih dobrin in občinskega proračuna, |
– tehnične rešitve,
|
– reference
ponudnika, |
– čas izgradnje
sistema – čim krajši zaključek celotne investicije od podpisa pogodbe o
vlaganju. |
O izbiri osebe
zasebnega prava odloči občinska uprava z upravno odločbo po zakonu o
splošnem upravnem postopku. Pred izdajo odločbe o izbiri osebe zasebnega
prava občinska uprava pridobi pisno mnenje strokovne komisije, ki jo
imenuje župan. |
Vsaka
zainteresirana oseba zasebnega prava mora vlogi priložiti pisno izjavo,
v kateri potrdi, da je seznanjena s pravico občine, da brez posebne
obrazložitve in plačila kakršnekoli odškodnine ne izbere nobene od
zainteresiranih oseb zasebnega prava, in v kateri izjavi, da ne bo
uveljavljala odškodnine. |
V postopku objave
namere in pogajanj vsak udeleženec nosi svoje stroške. |
Izbrana
zainteresirana oseba zasebnega prava je vezana na zaveze, ki jih je dala
v odzivu na objavo namere in v pogajanjih. Te zaveze postanejo sestavni
del pogodbe o vlaganju javnega kapitala v izbrano osebo zasebnega prava.
|
Župan občine v
imenu in za račun občine sklene z izbrano osebo zasebnega prava pogodbo
o vlaganju javnega kapitala. |
Zaradi
zagotavljanja kakovostnega, trajnega in nemotenega nudenja dogovorjenih
javnih dobrin uporabnikom je treba v pogodbi o vlaganju javnega kapitala
v izbrano gospodarsko družbo zlasti opredeliti: |
– vrsto, višino,
obliko, način, namen in obdobje vlaganja javnega kapitala občine v
izbrano gospodarsko družbo, |
– povečanje
osnovnega kapitala gospodarske družbe z vloženim javnim kapitalom,
pravice in obveznosti občine glede smotrne uporabe vloženega javnega
kapitala in njegovega upravljanja ter njene pravice in obveznosti ob
vračilu ali odkupu javnega kapitala po izteku dogovorjenega obdobja,
|
– pravica nadzora
občine nad izgradnjo objektov in naprav za zagotavljanje javne službe,
vključno s pravico ugovorov zaradi količinskih in kakovostnih hib ter
pravica nadzora nad obratovanjem in finančnim poslovanjem gospodarske
družbe v celotnem obdobju, |
– obveznost
gospodarske družbe do trajnega zagotavljanja tehnološke in finančne
sposobnosti za izvajanje prevzetih obveznosti, kar vključuje tudi skrb
za trajno zagotavljanje tehnologije, trajno likvidnost in tolikšni
osnovni kapital, da v prav nobenem trenutku ne bo ogroženo zagotavljanje
gospodarske javne službe, |
– pravice in
obveznosti gospodarske družbe v zvezi z upravljanjem in uporabo javnega
kapitala ter pravice in obveznosti gospodarske družbe oziroma njenih
garantov v zvezi s pravilno in pravočasno izvedbo investicije v
izgradnjo manjkajočih čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja,
|
– pravice in
obveznosti gospodarske družbe v zvezi z vloženim zasebnim kapitalom med
trajanjem pogodbe ter v primeru rednega ali izrednega prenehanja
pogodbe, |
– načine rednega in
izrednega prenehanja pogodbe, vključno z zagotavljanjem tehnologije po
prenehanju pogodbe, odstopom od pogodbe zaradi bistvenih kršitev in
nujnim prevzemom, |
– bistvene kršitve
pri izvajanju pogodbe ter posledice takšnih kršitev, vključno z
odškodninsko odgovornostjo, |
– pravice in
obveznosti gospodarske družbe do uporabnikov javnih dobrin, vključno z
zaračunavanjem in pobiranjem pristojbin za javne dobrine po predpisanih
cenah ter obveznostjo doplačil občine, kadar so predpisane cene nižje od
dogovorjenih, |
– pogoje za
priključevanje uporabnikov na sisteme in naprave za odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ki niso določeni v ustreznih
predpisih, |
– upravljanje in
vzdrževanje sistemov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda, ki niso določeni v ustreznih predpisih, |
– upravljanje in
vzdrževanje sistemov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda, |
–
strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge pri odvajanju in
čiščenju odpadnih in padavinskih voda, ki jih občina prenaša na
gospodarsko družbo, |
– javna pooblastila
v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda, ki jih
občina prenaša na gospodarsko družbo. |
|
II. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO SISTEMI
JAVNE KANALIZACIJE TER ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA |
|
1. Javne dobrine |
|
7. člen |
Infrastrukturni
objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v
skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti odvajanja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda so: |
a) sekundarno
omrežje in naprave: |
– kanalski vodi
mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno
priključevanje uporabnikov, |
– črpališča za
prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
|
– naprave za
čiščenje odpadne vode; |
b) primarno omrežje
in naprave: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali
drugih območij, |
– naprave za
čiščenje odpadne vode. |
Objekti in naprave
javne kanalizacije so last Občine Beltinci. |
Objekti in naprave
za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti in
naprave skupne komunalne rabe. |
|
8. člen |
Nepremičnine, ki
služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
po določbah tega odloka, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma
prenehanju javnega dobra odloča občinski svet. |
|
9. člen |
Objekte in naprave
za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda lahko
pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi
določenimi pogoji, uporablja vsakdo. |
|
10. člen |
Uporaba objektov in
naprav iz 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so
vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda. |
|
11. člen |
Upravljavec vodi
kataster objektov in naprav javne kanalizacije v skladu s predpisano
zakonodajo ter register kanalskih priključkov. |
|
12. člen |
Upravljavec javne
kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to,
kdo je lastnik ali upravljavec objektov oziroma zemljišča, na katerem so
kanalizacijski objekti in naprave. Upravljalec mora po opravljenem delu
vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo
škodo. |
|
2. Pogoji za
priključitev na javno kanalizacijo |
|
13. člen |
V naseljih z javno
kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev objektov, ki odvajajo odpadne
vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da
iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso
priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih
mesecev po uveljavitvi tega odloka. V naseljih, kjer ne obstaja javna
kanalizacija je povzročitelj obremenitve dolžan v skladu s pogoji tega
odloka in pogoji soglasja ustrezne inšpekcijske službe zgraditi ustrezno
greznico. Po izgradnji javne kanalizacije so se nanjo dolžni sproti
priključevati pod pogoji upravljavca vsi povzročitelji obremenitve.
|
Pred priključitvijo
objekta na javno kanalizacijo, mora bodoči uporabnik plačati
pristojbine. Pogoje za priključitev in višino pristojbin določi
upravljavec po merilih, ki so določena v tehničnem pravilniku in
pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije. O tem
skleneta bodoči uporabnik in upravljavec posebno pogodbo |
Zbrana sredstva iz
naslova prispevkov je upravljavec dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo
in obnovo javne kanalizacije. Ta sredstva mora upravljavec v svojih
knjigah prikazovati ločeno. |
Neposredno
priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške
investitorja oziroma bodočega uporabnika upravljavec ali drugi
usposobljen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika
upravljavca. |
Praviloma ima vsaka
zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
|
Upravljavec oziroma
lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov
drugih lastnikov oziroma upravljavcev po svoji notranji kanalizaciji na
javno kanalizacijo, brez soglasja upravljavca. |
|
14. člen |
Upravljalec obvezno
izdaja soglasja k: |
– na projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja, |
– vlogi za uporabno
dovoljenje, |
– vlogi za začasen
priključek, |
– za vse posege v
prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
|
– za vse posege v
varstvene pasove vodnih virov. |
Povzročitelj
obremenitve predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prvega odstavka
tega člena dokumentacijo, ki jo zahteva upravljalec. |
|
15. člen |
Lastnik novega
objekta pridobi priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za
priključitev ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije in upravnih
dovoljenj. |
Če je prijava
popolna in če povzročitelj obremenitve izpolni vse zahtevane pogoje je
upravljalec dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo v
tridesetih dneh in dovoliti priključitev. Soglasje za priključek na
javno kanalizacijo se izda v skladu z določili tega odloka. |
V primeru, da
priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec
povzročitelja obremenitve seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi
bo priključitev možna. |
|
16. člen |
Upravljalec je
dolžan dovoliti priključitev, ko je povzročitelj obremenitve vložil
zahtevo, izpolnil vse pogoje določene s soglasjem, predložil zahtevano
dokumentacijo in poravnal vse obveznosti do upravljalca ter ko
priključitev dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne
kanalizacije in čistilne naprave. |
Odvedena odpadna
voda se obračuna v kubičnih metrih glede na porabo vode in stopnje
onesnaževanja. Način in višina obračunavanja je za vse uporabnike
natančno določena v veljavnem ceniku upravljalca. |
|
17. člen |
Vsa dela na javni
kanalizaciji in priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to
usposobljen in registriran izvajalec. |
Upravljalec po
priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo
o priključitvi. |
|
18. člen |
Če uporabnik
priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez
soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec
lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z
določbami tega odloka. |
|
19. člen |
Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega
objekta. Uporabnik objekta, ki objekt ruši, odjavo priključka sporoči
upravljalcu v pisni obliki, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence
uporabnikov. |
|
3. Objekti in
naprave uporabnika |
|
20. člen |
Javna kanalizacija
je glede na odgovornost upravljanja in vzdrževanja ločena od omrežja in
naprav uporabnika. |
Za naprave, s
katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, se štejejo
kanalski priključki, priključni jaški, ter kanalska mreža od objekta
uporabnika, ne glede na dolžino in profil do priključka na javno
kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču,
ki je v njihovi lasti. |
|
21. člen |
Objekti in naprave
uporabnika so: |
– priključni kanal
od hišne kanalizacije do javnega kanala, vključno z zbirnimi kanali
hišne kanalizacije, |
– objekti in
naprave za predčiščenje odpadnih voda, |
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na
zemljišču uporabnika. |
Z objekti in
napravami iz tega člena upravlja, gospodari in vzdržuje uporabnik na
svoje stroške. |
Uporabnik je dolžan
s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji ter da voda
pred iztekom v javno kanalizacijo ne presega mejne vrednosti za iztok v
kanalizacijo. |
|
4. Odvajanje
tehnoloških odpadnih voda v javno kanalizacijo |
|
22. člen |
V javno
kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so
določene v soglasju za kanalski priključek oziroma ki so dovoljene po
veljavnih standardih in predpisih o emisijah snoveh, ki se smejo
odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo. |
Uporabnik, ki
odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, mora pred odvajanjem v javno kanalizacijo to vodo
predhodno očistiti. |
Uporabnik iz
drugega odstavka tega člena mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh
spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v
skladu z veljavno zakonodajo. Upravljalec lahko odredi tudi pogostejše
analize. |
|
5. Odvajanje
padavinskih voda |
|
23. člen |
Lastnik ali
upravljalec objekta oziroma površin ali javne površine mora za
padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta oziroma površin ali javne
površine, zagotoviti odvajanje neposredno v kanalizacijske vode ali
ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo oziroma v kanalizacijo pri
mešanem sistemu kanalizacije. |
Lastnik ali
upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda,
da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme
spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti. Odvajanje
padavinskih voda iz javnih površin zagotovi upravljalec takih površin. |
|
III. ODVAJANJE
KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
24. člen |
Na območjih, kjer
ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih –
individualnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
|
Za gradnjo ustrezne
greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma
investitor dolžan pridobiti ustrezno upravno dovoljenje za graditev. |
|
25. člen |
Padavinske vode ne
smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno
kanalizacijo ali v ponikalnico. |
Greznice morajo
biti obvezno praznjenje po programu, ki ga izdela upravljalec javne
kanalizacije. |
Odpadne vode in
gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi, ko bo ta
zgrajena. |
Upravljalec javne
kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je
razvidno: |
– lastništvo,
|
– lokacija
greznice, |
– velikost
greznice, |
– kakšna je
greznica (vodotesna, nevodotesna), |
– datum praznjenja. |
|
IV. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
26. člen |
Viri financiranja
javne službe so: |
– cena kanalščine
in čiščenja odpadnih voda, |
– sredstva
občinskega proračuna, |
– lastna sredstva
občanov, |
– sredstva
državnega proračuna in državnih skladov, |
– privatni kapital,
|
– komercialni
krediti, |
– namenski krediti
za izgradnjo infrastrukture, |
– sredstva
strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU, |
– različne dotacije
in subvencije, |
– povračila za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
– takse,
|
– druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih in padavinskih voda. |
|
27. člen |
Uporabnik je za
priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati prispevek za
priključitev na javno kanalizacijo upravljalcu. |
Višino, pogoje in
način plačevanja tega prispeva določi občinski svet s sklepom. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko
z odlokom določi obveznost plačevanja takse, ki se uporablja namensko za
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku
s katerimi se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina
takse. |
|
1. Plačilo cene
kanalščine in čiščenje komunalnih odpadnih voda |
|
29. člen |
Stroške kanalščine
in čiščenja komunalnih odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki,
ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje
komunalnih odpadnih voda. |
|
30. člen |
Cena odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda se oblikuje v skladu z veljavnimi
predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, v odvisnosti od
količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.
|
Za sofinanciranje
izgradnje kanalskega sistema in čistilnih naprav so fizične in pravne
osebe, ki po določilih odloka plačujejo kanalščino, zavezane plačevati
posebno takso kot dopolnilni vir, uveden na podlagi zadnje alinee 25.
člena zakona o financiranju občin, ki določa, da se pri izračunu lastnih
prihodkov občine ne upoštevajo drugi prihodki, uvedeni za sofinanciranje
določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni. |
Taksa iz prejšnjega
odstavka tega člena se obračunava v skladu z Uredbo o taksi za
obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95). Takso pobira izvajalec
gospodarske javne službe, ki je pobrano takso dolžan nakazovati v
občinski proračun. |
Izvajalec
gospodarske javne službe, ki poleg gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih in padavinskih voda opravlja še druge dejavnosti, mora
za izvajanje dejavnosti iz 2. člena odloka voditi ločeno računovodstvo
po določilih zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o
gospodarskih družbah. |
Cena vsebuje pri
uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, stroške
enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s
kanalizacijskimi sistemi. |
|
31. člen |
Uporabniki javne
kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške kanalščine in čiščenja
odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik
mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve. Če uporabnik
meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži
pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije. |
V nasprotnem
primeru mora upravljalec uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V
opominu mora določiti dodaten rok, zamudne obresti in opozoriti
uporabnika na posledice naplačila. |
|
32. člen |
Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih
metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo
zmanjšano za količino vode za kmetijske namene. Enako velja za
uporabnike, ki uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka. |
Uporabnik, ki ima
lastni vodnjak mora omogočiti upravljalcu namestitev obračunskega
vodomera. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec
samostojno. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati
obračunskega vodomera ali odstraniti plombe. Uporabnik mora omogočiti
upravljacu odčitovanje vodomera. |
Stanje na vodomeru,
ki je podlaga za obračun cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
odčituje pooblaščena oseba upravljalca. |
|
2. Meritve odvoda
porabljene vode in čiščenje odpadne vode |
|
33. člen |
Upravljalec lahko v
soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati
periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene
obveznosti uporabnik krije na lastne stroške. |
|
34. člen |
Količina odvedene
odpadne vode se meri po stanju vodomera, ko se odbije količina
porabljene vode za kmetijske namene in sicer v kubičnih metrih
porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je
obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali
če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera in ni
mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna količina
odvedene vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem
obdobju |
|
35. člen |
Glede namestitve,
pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine
odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
V. OBVEZNOST
UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV JAVNE KANALIZACIJE |
|
36. člen |
Izvajalec gradbenih
del mora preprečiti odtekanje z gradbiščnih površin v javno
kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma
drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije,
mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec gradbenih
del je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije. |
|
37. člen |
Za vsak gradbeni
poseg na območju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih in padavinskih voda, si morajo vsi izvajalci, pravne in fizične
osebe za ta dela pridobiti soglasje upravljalca in pri opravljanju teh
del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. |
V primeru poškodbe
so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno
škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in
čiščenja. |
|
1. Obveznosti
upravljalca |
|
38. člen |
Upravljalec javne
kanalizacije ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje
obveznosti: |
– redno vzdrževati
objekte in naprave, ki so v njegovem upravljanju, tako da je uporabnikom
omogočeno redno odvajanje odpadnih voda, |
– objekte in
naprave vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter
drugimi predpisi, |
– sistematično
pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih
priključkov, |
– poskrbeti za
ustrezno zavarovanje objektov in naprav, |
– obnavljati
dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav, |
– vodi kataster
objektov in naprav javne kanalizacije, |
– skrbi za meritve
in redni obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
|
– ažurno izdajati
uporabnikom ustrezna soglasja in jim omogočiti priključitev na javno
kanalizacijo, |
– predpisuje pogoje
v drugih primerih na zahtevo strank in drugih organov in organizacij,
|
– obvešča
uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode na
krajevno običajen način ali neposredno, |
– dolžan je pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo, |
– v skladu z
veljavnimi predpisi obračunava amortizacijo za vse infrastrukturne
objekte in naprave, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda, |
– s sredstvi
amortizacije gospodari v skladu z namenom, ki jih imajo ta sredstva po
veljavni zakonodaji, |
– opravljati
strokovno-tehnične podlage za razvojne naloge, vse s ciljem, da so
uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine
oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve, |
– da projektira,
financira in izvaja izgradnjo manjkajočih čistilnih naprav, kolektorja
in omrežja javne kanalizacije ter da nadzira gradnjo tistih objektov,
naprav in kanalizacijskih priključkov, ki jo z njegovim soglasjem izvaja
kak drug investitor, |
– za morebitne
posege na zasebnih zemljiščih pridobiti soglasje le-teh, |
– opravljati druga
dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnovo objektov in naprav. |
|
2. Obveznosti
uporabnikov |
|
39. člen |
Uporabniki javne
kanalizacije imajo naslednje obveznosti: |
– zgraditi objekte
in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in
izdanim soglasjem upravljalca, |
– vzdrževanje hišne
kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje, tako da bo
iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja, |
– obveščanje
upravljalca o poškodbah na objektih s katerimi gospodari sam ter takoj
ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih in napravah javne
kanalizacije, |
– obveščanje
upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so
trajnejšega značaja, |
– obveščajo
upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev, |
– v primeru
spremenjenih pogojev priključitve so dolžni na lastne stroške
prilagoditi hišni priključek, |
– pravočasno
opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
|
– dolžni so takoj
obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi
nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle
v javno kanalizacijo, |
– redno plačujejo
odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov, |
– omogočiti dostop
do objektov in naprav javne kanalizacije, |
– uporabniki ne
smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z
nestrokovnim delom onemogočiti, |
– za posege na
območju objektov in naprav javne kanalizacije ter za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasja upravljalca. |
|
3. Uporaba javne
kanalizacije |
|
40. člen |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajanje padavinskih voda, drenažnih voda,
podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, če je kanalizacija tako
zgrajena, da to omogoča, v drugih primerih pa ni dovoljeno. |
|
41. člen |
Uporabnikom ni
dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo: |
– odpadne vode, ki
vsebuje zmlete in zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v
gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnosti, strupene snovi v
višjih koncentracijah kot je dovoljeno, |
– vodo pomešano s
tekočimi gorivi, olji in mazivi, |
– snovi, ki
razvijajo strupene in eksplozivne pline, |
– snovi, ki bi
kvarno vplivale na kanalsko omrežje, |
– gnoj, pepel,
kosti, cement, pesek, usnje, konzerve, stekla in podobne druge
tehnološke in komunalne odpadke, |
– neprečiščene
tehnološke in komunalne odpadke, |
– snovi oziroma
odpadne vode, ki so določene s pravilnikom glede na tehnologijo
čiščenja. |
V primeru, da
nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi
nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati
stroške odprave škode. |
|
VI. PREVZEM
OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE |
|
42. člen |
Investitor javne
kanalizacije, ki na dan uveljavitve tega odloka še ni pridobil upravnega
dovoljenja, mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. |
Za prevzem objektov
in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
1. kanalizacijsko
omrežje in naprave, ki se priključujejo morajo imeti vso potrebno
dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, |
2. vsi merilniki
morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za
standardizacijo in meroslovje, |
3. prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika ter pristojni
občinski organ |
Prevzeti objekti in
naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema prenesejo v upravljanje
upravljavcu. Upravljavec le-te vnese v kataster javne kanalizacije in v
knjigovodske evidence. |
|
43. člen |
Za prevzem že
obstoječih objektov, ki na dan uveljavitve tega odloka niso v lasti
občine in ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 42. člena tega
odloka, je lastnik dolžan v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka,
prijaviti objekte upravljavcu. Prijavi mora priložiti dokumentacijo o
izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 42. člena tega odloka. |
|
VII. PREKINITEV
ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
|
44. člen |
Upravljalec ima
pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v
naslednjih primerih: |
– če uporabnik
zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja
priključenega objekta, |
– če odpadna voda
uporabnika ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,
|
– če uporabnik z
odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi navedene v prejšnjem
členu tega odloka, |
– če uporabnik ne
poravna računov storitev, |
– če niso
izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev, |
– če uporabnik ne
izpolnjuje obveznosti iz tega odloka. |
Odvajanje odpadne
vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik
mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
|
45. člen |
Upravljalec ima
pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas
zaradi vzdrževanih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike
na krajevno običajen način, ali neposredno. |
V primeru
intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine
odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. |
|
46. člen |
V primeru višje
sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare,
poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v
kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti
odvajanje odpadnih voda in to do odprave napake. O tem mora obvestiti
uporabnike. |
|
VIII. KAZENSKA
DOLOČBA |
|
47. člen |
Z denarno kaznijo
do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, z denarno kaznijo do
60.000 SIT pa odgovorna oseba pravne osebe in z denarno kaznijo do
150.000 SIT fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, če: |
– opravi delo na
javni kanalizaciji brez pooblastila upravljalca javne kanalizacije,
|
– se ne priključi
na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji, 13. člena tega odloka,
|
– ravna v nasprotju
s 13. členom tega odloka, |
– se priključi na
javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca, 15. in 18. člena tega
odloka, |
– odjavi priključek
v nasprotju z določili 19. člena tega odloka, |
– odvaja tehnološke
odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem
upravljalca, |
– ravna v nasprotju
s 24. in 25. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju
z 34. členom tega odloka, |
– ne plačuje
stroškov čiščenja komunalnih odpadnih voda oziroma kanalščine,
|
– ne izpolnjuje
obveznosti po 39. člena tega odloka, |
– ravna v nasprotju
s 40. in 41. členom tega odloka. |
|
IX. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
48. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja upravljalec in komunalni redar ter
pristojne inšpekcijske službe. |
|
49. člen |
Z uveljavitvijo
tega odloka preneha veljati odlok o obvezni uporabi kanalizacije v
Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 5/97). |
|
50. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
032-01/2004-14-212/III |
Beltinci, dne 6.
maja 2004. |
|
Župan |
Občine Beltinci
|
Milan Kerman l. r. |
|