Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/1998
Datum sprejema: 20.11.1998
Datum objave: 04.12.1998
Datum začetka veljavnosti: 12.12.1998 Datum prenehanja veljavnosti: 08.03.2001
New Page 2

Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS št. 18/84, 37/85,29/86 ter Ur. l. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 27/95, 13/98) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 50. seji dne 20. 11. 1998 sprejel

 

ODLOK

o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične

zasnove Maribora

 

I. UVODNA DOLOČILA

 

1. člen

S tem odlokom Se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območje urbanistične zasnove Maribora, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Grajska u!. 7, pod številko 593/96 v oktobru 1998.

 

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena obsegajo:

 

A. TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

2. Pogoji in soglasja

 

B. GRAFIČNI DEL

 

1.

Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji

1:14000

2.

Delitev prostora in namembnosti na območja urejanja kot osnova za določitev možnih posegov -pregledni katastrski načrti v merilu

 

  1:5000

2.

Situacija vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z vodovarstvenimi pasovi

1:14000

3.

Situacija plinovodnega in vročevodnega omrežja

1:14000

4.

Situacija elektroenergetskega omrežja in pošt

1:14000

5.

Situacija telekomunikacijskih central in koridorjev

1:14000

 

3. člen

S PUP se ureja območje urbanistične zasnove Maribora, ki je identično območju iz kartografskega dela odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, (MUV št. 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98). Meje obravnavanih območij urejanja so prikazane na karti št. 1. grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.

 

4. člen

 

S PUP se:

1. trajno urejajo območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih aktov

 

S 1

C 1 - del

S 2-del

C 2-del

S 3

C 3-del

S 4

 

S 6-del

I 4-del

S 8-del

17

S 10/1-del

1 8-del

S 13

19-del

S 14/1, S 14/2

I II-del

S 16-del

 

S 17-del

O 2

S 18-del

O 5

S 20-del

O 8

S 21-del

O 11

S 22-del

 

S 23-del

T 1

S 24/1-del

T 2-del

S 25-del

T 4-del

S 26

K 5

S 27-del

K 7/1, 7/2

S 28-del

K 8

S 29

Z 1/1, Z 1/2

S 31-del

Z 5

S 32

Z6

S 33

Z 9/1

S 34-del

Z 11

S 35

Z 12

S 36-del

Z 13/1, /3. /4. /5, /6

S 37-del

Z 14

S 38-del

Š 2

S 39

Š 3

S 41-del

Š 4

S 48

Š 9

S 50

Š11

S 52/1

 

 

2. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtovali ureditvenih načrtov

 

S 2-del

15-del

S 8-del

19-del

S 10/3, S 10/2

I 11-del

S 16-del

 

S 17-del

T 2-del

S 18-del

T 3

S 31-del

 

S 34-del

K 4-del

S 37-del

K 9-del

S 38-del

 

S 40-del

Z 2-del

S 46/1-del

Š 5

 

Š 7

C 4

Š 8/1

C 5

 

C 6

 

C 9

 

C 10

 

 

3. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov infrastrukturnih objektov in naprav, ki so razvidna iz karte št. 1. »Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji M 1:14.000«

 

4. urejajo območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih PUP:

 

S 25-del

I 5-del

S 27-del

I 6

S 30

I 8

S 34-del

I 12

S 36 -del

I 13

S 44/1, 44/2

I 14

S 45

 

S 46/1,2

O 3

S 49

O 6

S 51/1, 51/2,

O 7

S 52/2

O 10

 

 

CI-del

K 4

C 7

 

C 8

Z-2 -del

I 1

Z 3 -del

I 2

 

I 3

 

I 4-del

 

 

 

5. člen

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se za posege v prostor določajo:

 

- Merila in pogoji glede vrste dopustnih posegov

- Merila in pogoji za namembnost objektov

- Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov

- Merila in pogoji za posege na zelenih površinah

- Merila in pogoji za začasne objekte

- Merila in pogoji glede prometnega urejanja

- Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišča

- Merila in pogoji za funkcionalno zemljišče

- Merila in pogoji za varovanje okolja

- Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite

 

6. člen

Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor in z določili tega odloka.

 

7. člen

Delitev prostora in namembnosti na območja urejanja kot osnova za določitev možnih posegov je prikazana v karti št. 1. grafičnega dela iz 2. člena tega odloka.

 

    Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:

S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

C - površine za centralne dejavnosti

I - površine za proizvodne dejavnosti

O - površine za obrtne dejavnosti

T -površine za transportne dejavnosti

K - površine za komunalne dejavnosti

Z - parkovne, rekreacijske in ostale zelene površine

Š - športne površine

G - gozdne površine

k - kmetijske površine

 

8. člen

Vrste posegov v prostor in njihovo oblikovanje morajo upoštevati naslednje morfološke enote:

- območja večstanovanjskih stavb

- območja za individualno stanovanjsko gradnjo - redka pozidava

- območja za individualno stanovanjsko gradnjo - gosta pozidava

- območje centra mesta - karejska zazidava

- območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo

- območja za proizvodne dejavnosti

- območja za komunalne dejavnosti

- območja za transportne dejavnosti

- območja obrtnih dejavnosti

- večji kompleksi varstva naravne in kulturne dediščine

- pokopališča

- območje odprtega prostora

- območje gozdnih in kmetijskih površin

- stavbna zemljišča razpršene gradnje

 

2. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

 

9. člen

2.1. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, KI SE TRAJNO UREJAJO S PROSTORSKIMI

      UREDITVENIMI POGOJI

 

Na območjih, ki se trajno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (l. odstavek 4. člena), so možni naslednji posegi:

•

tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah

•

funkcionalne izboljšave - rekonstrukcije in adaptacije

•

dopolnilne in nadomestne gradnje objektov in naprav

•

gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur

•

nadzidave in dozidave zaradi funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov.

•

spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru namembnosti morfološke enote

•

odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb s ciljem očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oz. neestetskih sestavin

•

objekti in naprave za potrebe obrambe in zaščite

•

vodnogospodarske ureditve

•

novogradnje objektov in naprav javne infrastrukture.

 

Dopolnilne gradnje so možne ob komunikacijah ali urejenih dovozih na zazidljivih parcelah, kjer so zagotovljeni priključki na vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje, javno cestno omrežje in kanalizacijsko omrežje oz. je do izgradnje le-tega dopustna gradnja greznico

Nadomestne gradnje so možne, če so v skladu s plansko predvideno namembnostjo in ureditvijo območja in če jih je možno izvesti na obstoječem funkcionalnem zemljišču.

 

10. člen

Poleg posegov iz 1. odstavka 9. člena so na posameznih območjih morfoloških enot dovoljeni še:

 

1. v območjih večstanovanjskih stavb

- gradnja večstanovanjskih stavb,

- gradnja parkirnih in garažnih objektov,

- gradnja objektov storitvenih dejavnosti,

- gradnja objektov družbenih dejavnosti,

- urejanje zelenic, otroških igrišč, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo,

 

Na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob prometnicah primarnega (regionalnega in magistralnega) in sekundarnega cestnega sistema, je izjemoma dovoljena gradnja administrativno poslovnih objektov in spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.

 

2. v območjih individualne stanovanjske zazidave

-

gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov

-

gradnja objektov osnovne oskrbe

-

gradnja objektov storitvenih dejavnosti

-

gradnja objektov družbenih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, objektov in naprav za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev in za potrebe delovanja krajevnih organizacij in skupnosti

-

urejanje zelenic, otroških igrišč, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo

-

gradnja dopolnilnih in pomožnih objektov (garaže, drvarnice ipd.), na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše.

Prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine parcele.

-

gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v okolju.

 

Na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja oz. sprememba namembnosti objektov za spremljajoče dejavnosti, npr. proizvodne ali storitvene, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.

 

3. v območjih centralnih dejavnosti

-

gradnja objektov za administrativne, finančne, trgovske, storitvene, gostinske dejavnosti, zabaviščnih objektov, objektov za kulturne dejavnosti in prireditve ipd.

-

gradnja stanovanjskih objektov

-

gradnja objektov in urejanje površin za šport in rekreacijo

-

urejanje zelenic, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo

-

gradnja parkirnih in garažnih objektov.

 

4. v območjih za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo

-

gradnja objektov družbenih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno funkcijo območja.

-

urejanje zelenic, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo

-

gradnja parkirnih in garažnih objektov

 

5. v območjih proizvodnih dejavnosti

-

gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice, javne poti idr.).

 

6. v območjih komunalnih dejavnosti

-

gradnja proizvodnih objektov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov, spremljajočih objektov in naprav (parkirišča. zelenice. javne poti idr.).

-

urejanje zelenih površin v smislu varovalnih pasov.

 

7. v območjih pokopališč

-

funkcionalni objekti za potrebe osnovne namembnosti

 

8. v območjih transportnih dejavnosti

-

gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, trgovskih objektov, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice, javne poti idr.).

 

9. v območjih obrtnih dejavnosti

-

gradnja objektov in naprav za proizvodne, obrtne, servisne in skladiščne dejavnosti ter spremljajočih objektov in naprav. ki so potrebni za osnovno dejavnost (parkirišča, zelenice. javne

poti idr.).

 

10. v območjih varstva naravne in kulturne dediščine

-

so dopustni posegi v skladu z odlokoma.

 

11. zelene površine

V obrečnem prostoru: urejanje objektov, funkcionalno vezanih na obrečno in vodno površino, urejanje kolesarskih stez in peš poti. Na vodotokih: ureditve brežin, kaskad, ojezeritve, poglobitve. V največji meri je potrebno ohraniti naraven potek vodotoka in visokodebelno vegetacijo, ureditve pa izvajati z naravnimi materiali.

 

V mestnih gozdovih, ki so razvrščeni v zelene površine

-

urejanje igralnih športnih površin ter funkcionalnih objektov, kjer so prostorske možnosti ( jase, degradiran prostor)

-

urejanje trim stez, kolesarskih in peš poti.

 

Na vstopnih mestih v mestne gozdove je dovoljeno urejati parkirne površine, ki so namenjene uporabnikom mestnih gozdov. Parkirne površine ne smejo posegati v gozdni rob in gozd.

 

Na območjih športnih parkov, športnih igrišč

 

urejanje novih športnih površin in preurejanje obstoječih

 

funkcionalno in oblikovno dopolnjevanje s površinami in objekti (parkirišča, garderobe idr.).

 

V parkih, na parkovnih ureditvah trgov

-

urejanje novih igralnih površin in dopolnjevanje obstoječih

-

urejanje peš poti in vodnih površin

-

zamenjava ostarele vegetacije

-

javna stranišča.

 

V drevoredih in ostalih urejenih zelenih površinah obcestnega prostora

-

nadomestitev ostarelega drevoreda ali nadomestitev ostarelih dreves.

-

rekonstrukcija in urejanje parkirišč ob pogoju. da se zagotovijo normalni pogoji rasti za rastline.

 

Na zelenih površinah, ki niso navedene v predhodnih točkah

-

urejanje kmetijskih zemljišč

-

sanitarno-tehnične izboljšave v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč

 

Na teh površinah so izjemoma dopustne gradnje objektov in naprav posebnega javnega pomena.

 

Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati naravne značilnosti prostora: prvotne struge vodotokov, pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves oz. ob izvedbi melioracije ponovno zasaditi vegetacijo.

 

Na območjih kmetijskih zemljišč

-

vodnogospodarske ureditve,

-

postavitev turističnih oznak,

-

postavitev naprav za potrebe raziskovalne in dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

 

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje

-

dozidave, nadzidave in adaptacije, nadomestne gradnje obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih in začasnih objektov v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč

-

gradnja prizidkov k obstoječim objektom

-

rekonstrukcije objektov in naprav.

 

11. člen

2.2. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA ZAZIDALNIH

      ALI UREDITVENIH NAČRTOV

 

Na območjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnih ali ureditvenih načrtov (2. odstavek 4. člena), so možni naslednji posegi:

1.

Nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov v okviru obstoječega funkcionalnega zemljišča. Pri tem je potrebno upoštevati gabarit in višino objektov, ki se nadzida oz. dozida.

2.

Rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitativnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb, rekonstrukcija podstrešja, podstrešna nadzidava objektov z ravnimi strehami.

3.

Odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem prezentacije kulturne dediščine oz. ekološke sanacije.

 

12. člen

2.3. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA LOKACIJSKIH

      NAČRTOV

Na območjih, za katera je predvidena izdelava lokacijskih načrtov (3. odstavek 4. člena), je možna

 

•

rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitativnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb

 

13. člen

2.4. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA PODROBNIH

      PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV

 

Na območjih, za katera je predvidena izdelava posebnih prostorskih ureditvenih pogojev (4. odstavek 4. člena), so možni

 

vsi posegi iz 11. člena in

•

novogradnje na že oblikovanih samostojnih parcelah kot plombe med obstoječo zazidavo v skladu z namembnostjo območja.

 

14. člen

3. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH

    POSEGOV V PROSTOR

 

S ciljem, da se upoštevajo obstoječe urbanistične značilnosti mesta, je pri lociranju objektov v območjih iz 4. člena potrebno upoštevati sledeče tipe stavbnih območij:

 

A. Karejska zazidava - center mesta

B. Območje individualne stanovanjske gradnje - redka pozidava

C. Območje individualne zazidave - gosta pozidava

D. Območje večstanovanjskih stavb

E. Območja proizvodnih hal, paviljonov

 

15. člen

Novogradnje, nadzidave, prizidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:

 

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča

- odmiku od sosednjih objektov

- višini in gradbeni črti

- naklonu streh in smereh slemen

- barvi streh in fasad

- načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.

 

Te zahteve se smiselno upoštevajo tudi pri oblikovanju pomožnih objektov.

 

Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta, morajo novi posegi v prostor upoštevati načelo kontinuitete v oblikovanju ter vzdrževati in izpopolnjevati vizualno enotnost.

 

16. člen

Lega objektov:

Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih morajo upoštevati gradbeno linijo objektov. če je ta jasno začrtana (izražena).

 

1. Odmiki od objektov in parcelnih mej v območjih individualne stanovanjske zazidave:

 

-

V območjih prostostoječih objektov morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji.

-

Odmik objekta od parcelne meje mora biti 4,0 m. Taje lahko tudi manjši s soglasjem soseda, in če so zagotovljeni pogoji glede osončenja.

-

Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če je pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.

 

2. Gabariti objektov:

-

Praviloma se morajo novogradnje objektov in adaptacije prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v območju

-

Dopustni so tudi višji gabariti, kadar je namen vzpostaviti vizualni poudarek (prostorska dominanta, npr. lokacija v križišču, zaključek stavbnega niza ).

-

Industrijski in objekti obrti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagajati optimalni izrabi prostora in upoštevati naravne in ustvarjene danosti prostora ter tehnologijo.

 

3. Oblikovanje objektov:

 

Poleg pogojev, navedenih v 15. členu tega odloka, je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:

 

-

Stanovanjski objekti:

-

Oblikovanje mora izhajati iz tipologije širšega območja

-

V območjih, kjer so okna na strehah značilna za obstoječo zazidavo, so ~ dovoljena tudi pri novogradnjah.

-

Kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram.

-

Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi obstoječemu objektu.

 

Proizvodni in obrtni objekti

 

Poleg pogojev, navedenih v 15. členu tega odloka, je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:

-

okolico objektov je potrebno intenzivno zazeleniti.

-

pri oblikovanju fasad ob javnih prometnicah je potrebno

uporabljati kvalitetne materiale.

 

4. Drugi posegi

 

Kioske, gostinske vrtove in začasne objekte je dopustno postavljati na prostorih, kjer njihova lokacija dopolnjuje javni prostor, ne moti njegovih ambientalnih in funkcionalnih značilnosti, ne ovira prometa in vzdrževanja komunalnih naprav.

 

Pomožne objekte je dovoljeno graditi v skladu z odlokom o pomožnih objektih, vendar morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s sosednjimi objekti.

 

Nasipe in odkopne brežine je potrebno zavarovati pred erozijo. Potrebna je zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru, da naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati take elemente za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. Škarpe morajo biti obložene z naravnimi materiali.

 

4. MERILA IN POGOJI PROMETNEGA UREJANJA

 

17. člen

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor je v varovalnih pasovih javnih cest dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.

 

18. člen

Priključki nekategoriziranih cest na kategorizirane ceste se lahko gradijo in rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega upravnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.

Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. za vse dovozne cest in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.

Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.

Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta.

Na koncu slepih ulic morajo biti urejena obračališča.

 

19. člen

Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.

Pri gradnji naštetih objektov je upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.

 

20. člen

za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je pridobiti soglasje pristojnega organa.

 

21. člen

Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz 20. člena tega odloka možno graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske kolesarske poti. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati parkirna mesta za kolesa v skladu s tabelo, manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del mikrourbane opreme.

 

 

VRSTA OBJEKTA OZ. OBMOČJA

                 ENOTA

PRIPOROČENO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA

 

Trgovski center

• glavni

• četrtni

• v soseščini

100 m² bruto etažne površine

 

               2 - 3

               2 - 4

               3 - 4

Poslovni prostori:

• brez poslovanja s strankami

• s poslovanjem s strankami

100 m² bruto etažne površine

 

               1 - 2

               1 - 2

Izobraževalne ustanove:

• osnovna šola

• srednja šola

• višja ali visoka šola

100 učencev/dijakov/študentov

 

              15 - 20

               30 - 35

               20 - 30

Športni centri:

• športna hala

• športno igrišče s stojišči

• športno igrišče brez stojišč

• bazen

 

kapaciteta za 100 obiskovalcev

kapaciteta za 100 obiskovalcev

eno igrišče

100 m² vodne površine

 

               15 - 20

               10 - 15

               10 - 15

                7 - 10

Zabaviščni objekti:

• gledališče

• koncertna dvorana .

• kino

• velika diskoteka (v mestu)

• velika diskoteka (izven mesta)

 

kapaciteta za 100 obiskovalcev

kapaciteta za 100 obiskovalcev

kapaciteta za 100 obiskovalcev

100 obiskovalcev

100 obiskovalcev

 

                5 - 10

                5 - 10

               10- 15

               15- 20

                 2 - 5

Zdravstvene ipd. ustanove:

• mestna bolnišnica

• regijska bolnišnica

• dom za ostarele

100 postelj

 

               20 - 30

               10 - 20

               10 - 20

Rekreacijski predeli:

• rekreacijsko območje

• park z atrakcijami

100 obiskovalcev

 

               20 - 35

               10 - 15

22. člen

Za parkiranje osebnih vozil je urediti parkirne pasove ob vozišču, parkirišča, garažne hiše in podzemne garaže.

Pri organiziranem parkiranju, ki je delno na pločniku, je potrebno razmejiti z belo linijo parkirišče in peš hodnik. Širina prostega peš hodnika ne sme biti ožja od 1,5 m, izjemoma, tj. v zatečenih prostorskih omejitvah in na kratkih razdaljah, pa ne ožja od 1,2 m.

Število potrebnih parkirnih mest je določiti skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.

 

TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI

DEJAVNOST

ŠTEVILO PARKIRNIH MEST

 

 

1. STANOVANJSKA POSLOPJA

 

ENODRUŽINSKE HIŠE

2 PM/ stanovanjsko enoto+ 10% za obiskovalce

POSLOPJA S STANOVANJI

1,1 PM/ stanovanjsko enoto+ 10% za obiskovalce

VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE

1 PM/ stanovanjsko enoto

MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI

1 PM/10 postelj

ŠTUDENTSKI DOMOVI

1 PM/2 postelji

DELAVSKI DOMOVI

1 PM/2 postelji

DOMOVI ZA OSTARELE

1 PM/8 postelj

 

 

2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI

 

PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI- SPLOŠNO

1 PM/30m2 neto koristne površine

UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM

1 PM 120m2 neto koristne površine

 

 

3. PRODAJNI PROSTORI

 

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE

1 PM 130m2 prodajne površine- najmanj 2 PM

TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM

1 PM 150m2 prodajne površine- najmanj 2 PM

NAKUPOVALNI CENTRI

1 PM/15m2 prodajne površine

 

 

4. PRIREDITVENI PROSTORI

 

GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE, VEČNAMENSKE DVORANE

1 PM/5 sedežev+ 1PM 12,5 zaposlenih

KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE

1 PM/5 sedežev

CERKVE

1 PM/20 sedežev

 

 

5. ŠPORTNE NAPRAVE

 

ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV

1 PM / 250m2 površine

ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE

1 PM / 250m2 površine+ 1 PM / 10 gledalcev

ŠPORTNE DVORANE BREZ GLEDALCEV

1 PM / 50m2 dvoranske površine

ŠPORTNE DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE

1 PM / 150m2 dvoranske površine+

 1PM /10 gledalcev

JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)

1 PM / 200m2 površine

POKRITA JAVNA KOPALIŠČA

1 PM / 5 garderobnih omaric

POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE

I PM /5 garderobnih omaric+ 1PM /10

gledalcev

TENIS IGRIŠČA

4 PM / igrišče+1PM / 10gledalcev

KEGLJIŠČA

4 PM / stezo

ČOLNARNE

1 PM / 2 čolna

STRELIŠČA

1 PM / 1 tarčo

DRSALIŠČA

1 PM/ 2 gledalca+ l PM / 5 igralcev

VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE

1 PM/ 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urnafrekv.)+ 1 PM/3 zaposlene

 

 

6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA

 

GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA

1 PM / 8 sedežev

POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA

1 PM / 4 sedeže+ 1PM / 2,5 zaposlenih

HOTELI, PENZIONI ,ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI

1 PM /3 postelje+ 1 PM /4 sedeže v restavraciji + 1 PM/ 2,5 zaposlenih

MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE

1 PM / 10 postelj

 

 

7. ZDRAVSTVENE USTANOVE

 

BOLNIŠNICE

1 PM / 3 zaposlene+ 1 PM/10 postelj

ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO I

1 PM / 30m2 neto koristne površine

MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE

1 PM / 2 zaposlena+ 1 PM / 30m2 neto koristne površine, najmanj 3 PM

 

 

8. ŠOLE

 

OSNOVNE ŠOLE

1 PM / 30 učencev

SREDNJE ŠOLE

1 PM /2 5 učencev+ 1 PM /10 učencev starejših od 18 let

POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU

1 PM / 15 učencev

VISOKE ŠOLE

1 PM /3  študente

OTROŠKI VRTI

1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM

 

 

9. INDUSTRIJA, OBRT

 

OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI

1 PM / 50m2 neto koristne površine ali 1 PM/3 zaposlene

SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTOR

1 PM / 80m2 neto koristne površine ali 1 PM / 3 zaposlene

DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL

6 PM / 1 popravljalno mesto

AVTOMATSKE AVTOPRALNICE

5 PM / 1 pralno napravo

SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE

3 PM / 1 pralni prostor

 

 

10. POKOPALIŠČA

 

VELIKA POKOPALIŠČA

1 PM / 2000m2 površine

MALA POKOPALIŠČA

1 PM / 500m2 površine minimalno 10 parkirnih mest

 

Pri urejanju parkirnih površin je potrebno predvideti 5 % garažnih ali parkirnih mest za invalidne osebe, vendar najmanj eno, ki mora biti označeno.

 

Potrebno število PM, določenih v tabeli, je zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno, je potrebno število PM zagotoviti na javnih prometnih površinah ali v javnih garažah skladno s soglasjem pristojnega organa Mestne občine Maribor.

 

23. člen

Pri križanjih cest z železniškimi progami in pri gradnji v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru je upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.

 

24. člen

Za privezovanje in spravljanje čolnov in jadrnic na reki Dravi na Mariborskem in Bresterniškem jezeru (plovno območje) je dovoljeno urejati pristanišča in pristane.

 

25. člen

Pri gradnji v bližini letališča je upoštevati določbe veljavnega zakona s področja zračnega prometa, ki se nanašajo na višino in položaj objektov, inštalacij in ovir, ki ne smejo segati v zračni prostor, ki je opredeljen z letališko cono. Horizontalna-projekcija letališke cone je podana v grafični prilogi št. 1, višina pa je omejena z 1,2% vzponom od roba letališke steze.

 

5. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE INFRASTRUKTURE

26. člen

Splošni pogoji

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, merilnoreducirne postaje, ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu katerega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

 

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Energetski in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

 

Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav in vodno gospodarstvo na območjih varovanja pitne vode.

 

Posegi v varstvenih pasovih navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljalcev.

 

27. člen

Vodovodno omrežje

V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji.

Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno cementne kritine.

 

Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.

 

28. člen

Kanalizacijsko omrežje

Zgradi se čistilna naprava, na lokaciji v komunalni coni K-II. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konca z iztokom, oz. čiščenjem v centralni čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega  omrežja je priključitev nanj obvezna.

 

V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti locen sistem kanalizacije. Na sistem kanalizacije morajo biti priključeni vsi objekti.

Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.

 

Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.

Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalnico ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.

Fekalnih in industrijskih odplak ni dovoljeno odvajati v vodotoke.

Vse meteorne vode morajo biti speljane v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.

 

Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

 

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov podtalnice do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ni dopustna kompleksna gradnja.

 

29. člen

Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v mestu in naseljih morajo biti zemeljski.

Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.

 

Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.

 

30. člen

Plinovodno in vročevodno omrežje in ogrevanje

Na področju oskrbe s toplotno energijo (plin, toplotno ogrevanje) je potrebno upoštevati veljavne predpise.

Razvoj sistemov ogrevanja in priključevanje porabnikov nanje naj poteka v skladu z energetsko karto. Objekti v izven mestnih naseljih se ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi (kurilno olje, tekoči naftni plin, zemeljski plin in biomasa, upoštevaje nove tehnologije).

 

31. člen

Telekomunikacijsko omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

 

32. člen

Kabelsko razdelilno omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje. satelitskih anten (krožnikov)je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade. '

33. člen

Ravnanje z odpadki

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena, odjemna mesta pa morajo biti dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.

Ravnanje s komunalnimi ter posebnimi in nevarnimi odpadki se izvaja v skladu z zakonodajo in predpisi Mestne občine Maribor.

 

6. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ

 

34. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

•

omejitve rabe zemljišč: namembnost in velikost objekta na parceli, konfiguracija terena, poteki komunalnih vodov, odmiki od prometnic in druge omejitve

•

urbanistične zahteve: dostopi in dovozi, parkirna mesta, interventne poti, funkcionalno zelenje

•

sanitarno-tehnične zahteve: osončenje, prezračevanje, hrup.

 

Del potreb, ki jih sicer zagotavlja funkcionalno zemljišče objekta, je mogoče zagotoviti tudi na drugem zemljišču kot skupno funkcionalno zemljišče.

 

V primeru, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča, je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnih organov in organizacij (npr. cestna služba, spomeniška služba),

 

7. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN VARSTVO PRED POŽAROM

 

35. člen

Posegi v prostor so dopustni. v kolikor izpolnjujejo predpise o varstvu okolja. Pri tem je posebej zagotoviti zaščito bivalnega okolja:

•

obvezno dvourno osončenje 21.12. vsaj enega bivalnega prostora in ustrezen odmik od prometnic ter parkirnih površin

•

obvezno ločevanje stanovanjskih con od proizvodno industrijskih in obrtnih z intenzivnim pasom zelenja in ustrezno razdaljo ali celo polno zidano ograjo.

Za zaščito delovnega okolja je upoštevati ustrezno osončenje, prezračevanje in protihrupne zaščite.

 

Novi posegi naj obstoječe okolje pozitivno dopolnjujejo in vzdržujejo, kar pomeni, da se kulturne. estetske, zgodovinske in naravne vrednote ohranjajo v duhu kvalitetnih značilnih lastnosti prostora in arhitekture.

 

36. člen

Požarno varnost je potrebno zagotoviti:

- z odmiki do sosednjih obstoječih objektov

- z zadostno širino cestnih površin oz. ulic

- s požarnimi zidovi pri daljši zazidavi.

- z dostopi do objektov najmanj z dveh strani.

- s prehodi z ulic na dvorišča (pasaže), ki so tako dimenzionirani, da bo možno izvesti intervencijo z

  vsemi vrstami gasilskih vozil.

 

8. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

 

37. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami in predpise, ki urejajo potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem.

 

9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

38. člen

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odloki o naslednjih prostorskih izvedbenih aktih:

 

ZAP.

ŠT.

EVID.

ŠT.

NASLOV PIA

SPREJETO

V MUV

1

001

Zazidalni načrt za soseski-27 in S-2S

11/70

2

002

Zazidalni načrt za sosesko S-28 Lackova cesta v Mariboru

11/70

3

002

Sprememba zazidalnega načrta za sosesko S-28 Lackova cesta v Mariboru

10/74

4

003

Zazidalni narčt za kopališki center ob Koroški cesti v Mariboru

13/70

5

004

Zazidalni načrt za del soseske S-44 Miklavž na Dravskem polju - obrtna cona

18/71

6

005

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-15/2 Studenci med Limbuško in Erjavčevo ulico

15/83

7

006

Zazidalni načrt za del soseske S - 34 Pobrežje v Mariboru

11/72

8

006

Sprememba zazidalnega načrt za del soseske S-34 Pobrežje v Mariboru

6/74

9

006

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-34 Pobrežje v Mariboru

1/85

10

007

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-38 Tezenska dobrava v Mariboru

11/72

11

007

Manjši odmik od zazidalnega načrta za del soseske S-38 Tezenska dobrava v občini Maribor - Tezno

15/85

12

008

Zazidalni načrt za sosesko S-10/3 nad elektrarno Otok v Mariboru

11/72

13

009

Zazidalni načrt za del soseske S-31 na pobrežju

13/73

14

010

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske "-14 zahod v Mariboru

2/74

15

010

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske cone S-14 v občini Maribor -Tabor

22/83

16

011

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-21-jug ob Regentovi ul. v Mariboru

2/74

17

013

Zazidalni načrt del stanovanjske soseske S-8 "Himo-jug" v Mariboru

3/74

18

014

Zazidalni načrt za del naselja Miklavž-S1/1 "Nad gramoznico"

3/74

19

015

Zazidalni načrt za del naselja S. Hoče S-5/1 "Ob gozdu"

3/74

20

016

Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-31/2 med C. XIV. divizije, Šolsko, Greenwiško in Istrsko ulico

4/74

21

016

Sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S-31/2 med Šolsko, Greenwiško in Istrsko ulico

12/75

22

016

Sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S-31/2 v občini Maribor

19/81

23

017

Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-17 Studenci južno od Erjavčeve ulice

5/74

24

018

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-38/2 Tezenska dobrava

6/74

25

019

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-2 Košaki - sever

10/74

26

020

Zazidalni načrt za severozahodni del stanovanjske soseske S-30 Razvanje

10/74

27

021

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-23 ob Ul. Proletarskih brigad med C. zmage, Radvanjsko c., Metelkovo in Livadno ulico

22/74

28

021

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-23 ob Ulici proletarskih brigad med Cesto zmage, Radvanjsko cesto, Metelkovo ulico in Livadno ulico

16/77

29

022

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-27 Pekre - center

2/75

30

022

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S.72/2, Pekre - center

15/83

31

023

Zazidalni načrt za del centralne cone C-5 med Titovo in Tržaško cesto ter železnico

12/75

32

024

Zazidalni načrt delov stanovanjskih sosesk S-22 in S-23 Nova vas I v Mariboru

12/75

33

025

Zazidalni načrt stanovanjske soseske S-25 Rožna dolina

2/76

34

025

Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske soseske S-25 Rožna dolina v občini Maribor - Tabor

14/79

35

025

Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske soseske S-25 Rožna dolina v občini Maribor - Tabor

24/80

36

026

Zazidalni načrt za del industrijske cone I-6 Tezno

16/77

37

027

Zazidalni načrt za S-41 in S-32 Brezje I in II

7/79

38

027

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjskih sosesk S-32 in S-41 - Brezje

10/85

39

028

Zazidalni načrt za S-9 območja Visoke tehnične šole

3/79

40

030

Zazidalni načrt za Novo vas II/A

7/79

41

030

Zazidalni načrt za del stanovanjske soseske S-23, Nova vas II/A

10/85

42

031

Zazidalni načrt za C-1 in C-2, mestno središče v Mariboru

11/79

43

031

Sprememba zazidalnega načrta C-1 in C-2 v občini  Maribor - Rotovž

6/84

44

031

Sprememba zazidalnega načrta za mestno središče v Mariboru

6/85

45

032

Zazidalni načrt za del soseske S-21

11/79

46

033

Zazidalni načrt za industrijsko cono I-9

14/79

47

033

Sprememba zazidalnega načrta za industrijsko cono I-9

9/85

48

034

Zazidalni načrt za industrijsko cono I-I Melje

20/80

49

035

Zazidalni načrt za industrijsko cono I-7 Vesna

1/80

50

036

Zazidalni načrt za I-II Konstruktor v Hočah

8/80

51

036

Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone I-II Hoče

13/87

52

037

Zazidalni načrt za S-37 Tezno

8/80

53

037

Sprememba zazidalnega načrta za S-37 Tezno

17/84

54

037

Sprememba zazidalnega načrta S-37 Tezno

17/85

55

039

Zazidalni načrt za I-3 in del stanovanjske soseske S-16

16/80

56

039

Sprememba zazidalnega načrta za I-3 in del stanovanjske soseske S-16

4/86

57

040

Zazidalni načrt za del soseske S-21

16/81

58

040

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-21

7/82

59

040

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-21

23/86

60

041

Zazidalni načrt za S-27 Pekre

7/82

61

041

Zazidalni načrt za del soseske S-27 Pekre

16/84

62

042

Zazidalni načrt za I-4 Elektrokovina

7/82

63

042

Sprememba zazidalnega načrta za I-4 Elektrokovina

19/86

64

043

Zazidalni načrt za del industrijskega gradbene cone v Hočah

7/82

65

043

Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske gradbene cone v Hočah

16/84

66

045

Zazidalni načrt za S-36 Tezno

15/84

67

046

Zazidalni načrt za transportno cono T-1 in T-2

7/82

68

046

Sprememba zazidalnega načrta za transportno cono T-1 in T-2

22/83

69

048

Zazidalni načrt za del soseske S-9 med Koroško c., reko Dravo in Strmo ulico

18/71

70

048

Sprememba zazidalnega načrta za del S-9 med Koroško cesto, reko Dravo in Strmo ulico

24/86

71

048

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-9 med Koroško cesto, reko Dravo in Strmo ulico

1085

72

049

Zazidalni načrt za del soseske S-33 Greenwich

8/83

73

050

Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko S-15/2 Studenci med Limbuško c. in Erjavčevo ul.

15/83

74

053

Zazidalni načrt za del soseske S-22 ob Ljubljanski ulici v Mariboru

12/75

75

053

Sprememba zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske S-22 ob Ljubljanski ulici v Mariboru

15/83

76

054

Zazidalni načrt za del industrijske cone I-7-Center za skladiščenje plinov

20/83

77

054

Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone l-7 Center za skladiščenje plinov

8/85

78

056

Zazidalni načrt za del centralne cone C-7

20/83

79

057

Zazidalni načrt za S-6 Osnovna šola Prežihov Voranc

19/84

80

058

Zazidalni načrt za del industijske cone I-4

17/83

81

058

Zazidalni načrt za industijsko cono I-4

19/86

82

059

Zazidalni načrt za industrijsko cono I-10 Swaty

22/83

83

060

Zazidalni načrt za S-29 - Nova vas II/B

17/84

84

062

Zazidalni načrt za S-24-Osnovna šola Gustav Šilih

17/84

85

063

Zazidalni načrt za del obrtne cone Hoče

15/84

86

064

Zazidalni načrt za del I-6 Metalna

29/84

87

065

Zazidalni načrt za del S-34 B4 (opuščena gramoznica)

9/85

88

066

Zazidalni načrt za del soseske S-16 Merinka

21/84-prev.

89

067

Zazidalni načrt za S-24 Studenci I

21/84

90

067

Sprememba zazidalnega načrta za del soseske S-24 Studenci I

12/87

91

068

Zazidalni načrt za obrtno cono S-38 Tezno

1/85

92

070

Lokacijski načrt za Ptujsko cesto od Ruske ulice do Panonske ceste

17/85

93

073

Zazidalni načrt za dele S-1 in S-2 Košaki

16/84

94

080

Zazidalni načrt za del C-7 Avtoprevozništvo

19/87

95

082

Lokacijski načrt za regulacijo Radvanjskega potoka

24/86

96

085

Ureditveni načrt za del območja S-39, obrtna cona na Pobrežju

19/88

97

091

Prostorski ureditveni pogoji za del soseske S-34/2 na Pobrežju

5/88

98

092

Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Pobrežje

22/88

99

092

Sprememba prostorskih ureditvenih pogojev za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Pobrežje

3/89

100

093

Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Tezno

23/88

101

094

Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Tabor

1/89

102

095

Prostorski ureditveni pogoji za del območja urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor - Rotovž

23/88

103

097

Zazidalni načrt za območje I-2 (Gozdno gospodarstvo Maribor)

1/89

104

097

Sprememba zazidalnega načrta za del industrijske cone I-2 Limbuš, območje gozdnega gospodarstva Maribor

11/89

105

098

Prostorski ureditveni pogoji za del industrijske cone I-2, območje Marles

1/89

106

098

Prostorski ureditveni pogoji za del industrijske cone I-2, območje Marles

11/89

107

099

Ureditveni načrt za območje C-5 Strojna

1/89

108

143

Zazidalni načrt za del K-2 (obrtna cona na Pobrežju)

prev.

109

148

Ureditveni načrt za del območja S-32 Brezje

9/89

110

150

Zazidalni načrt za del soseske S-23

4/90

111

152

Ureditveni načrt Primat TOZD Kovinsko pohištvo (Melje)

9/89

112

160

Zazidalni načrt dela območja I-3 ob Valvazorjevi ulici - Dom smreka

11/89

113

182

Zazidalni načrt za del območja I-1 - Bohova - mlekarna

17/79

114

183

Zazidalni načrt za območje I-7 Elkom

8/80

115

195

Zazidalni načrt za industrijsko cono Melje

 

116

197

Lokacijski načrt za daljnovod 110 kV Maribor - Lenart

 

117

201

Lokacijski načrt za del magistralne ceste Maribor - Dravograd (M3) od odseku od križišča Gosposvetske c. in Turnerjeve ul. do HE Mariborski otok

1/90

118

51

Zazidalni načrt za del območja S-28, Mlada lipa

22/83

 

Zasnove infrastrukturnih omrežij in naprav ter načrti funkcionalnih zemljišč iz navedenih aktov se v smislu prostorskih  ureditvenih pogojev uporabljajo kot strokovne podlage za urejanje območij, za določanje funkcionalnih zemljišč in za izdelavo podrobnejših strokovnih podlag.

 

39. člen

V primeru, ko bodo načrtovani posegi v prostor presegli značaj posegov, ki so dopustni po tem odloku, se za takšno območje urejanja izdela prostorski izvedbeni akt. Vrsto prostorskega izvedbenega akta določi pristojen organ občine glede na naravo načrtovanih posegov.

 

40. člen

Nazor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Izpostava Maribor.

 

41. člen

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, ki jih urejajo.

 

42. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

                                                                                               Predsednik Mestnega sveta

Številka: 35201-229/95-1700                                                        Mestne občine Maribor

Datum: 20. november 1998                                                  Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r.