Na podlagi 37. in 39.
člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu s 16. členom
statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na
seji dne 30. 9. 1999 sprejel |
O D L O K |
o ureditvenem načrtu
za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme ureditveni načrt za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do
vključno Kartuzije Žiče (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelalo
podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. proj. 17/96 z
datumom december 1998, in ki je sestavni del tega odloka. |
2. člen |
Soglasja in pogoji,
ki so jih k UN iz 1. člena tega odloka podali organi in organizacije, so
sestavni del tega odloka. |
3. člen |
UN iz 1.
člena tega odloka vsebuje besedilo in grafične priloge.
|
Besedilo obsega:
|
1. Splošni del
|
2. Pogoji in soglasja
|
3. Obrazložitev UN
|
– uvod – splošni
podatki, |
– usklajenost s
planskimi dokumenti in drugimi prostorskimi akti, |
– zasnova ureditev,
|
– komunalna in
energetska infrastruktura, |
– rešitve v zvezi z
varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja, |
– izpis parcelnih
številk s seznamom lastnikov. |
Grafične priloge
obsegajo: |
– širši prikaz
ureditvenega območja UN M 1:5000 |
– izreze iz
prostorskih sestavin |
dolgoročnega in
srednjeročnega plana |
Občine Slovenske
Konjice v letu 1993 in 1994 M 1:5000 |
– situacija
obstoječega stanja – |
parcele/lastništvo M 1:2880 |
–
inventarizacija objektov in površin |
z izhodišči
varstva naravne in kulturne dediščine M 1:2500 |
– ureditvena
situacija M 1:2500 |
– komunalni vodi
in naprave / obstoječe |
in
zasnova M 1:2500 |
II. MEJA UREDITVENEGA
OBMOČJA UN |
4. člen |
Meje ureditvenega
območja, ki ga ureja UN, poteka po parcelnih mejah oziroma jih prečka.
Parcele so delno v k.o. Tolsti vrh, delno pa ležijo v k.o. Stare
Slemene. Potek meje ureditvenega območja UN je razviden iz grafične
priloge št. 3 v projektu iz 1. člena tega odloka. |
5. člen |
Opis meje
ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca iz začetne točke
T, ki je v jugovzhodnem vogalu parc. št. 214/4 k.o. Slemene. Od tu dalje
poteka meja ureditvenega območja v k.o. Slemene v smeri proti jugu in
zahodu ter pri tem prečka parcele št. 1100/4 (potok Žičnica), 46/16,
46/17, 46/18, se nadaljuje delno po vzhodnem robu parcele št. 46/6, jo
prečka in se nadaljuje po južnih robovih parcel 46/7, 46/12 in 46/12.
Meja nato prečka parcelo št. 46/11 in poteka v smeri proti jugu po
vzhodnem robu parcele št. 62, prečka parcele št. 63, 83/17, ter se obrne
proti severu in poteka po zahodnem robu parcel št. 83/17, 50/3, 57/2 in
55. Od tu dalje poteka meja v smeri proti jugovzhodu po jugovzhodnih
delih parcel št. 50/1, 83/33, 83/41 in 83/32. Ko meja doseže višinsko
plastnico 425m nadmorske višine, se obrne proti zahodu ter poteka v
nepravilni obliki po tej višinski plastnici preko parcele št. 83/25, v
dolžini okrog 1750m. Meja doseže vzhodni rob parcele št. 187/1, prečka
to parcelo in parcelo št. 178/2 ter doseže plastnico na nadmorski višini
435m. Od tu dalje poteka meja po južnem robu parcele št. 1094
(regionalna cesta Tepanje-Dole) v dolžini 240m in doseže višinsko
plastnico na 450m nadmorske višine. Meja se nato spusti v smeri proti
severozahodu in pri tem prečka parcelo št. 157/1. Ko meja doseže dno
doline, prečka parcelo št. 1095/1 (Štaberška voda). Od tu dalje poteka
meja preko parcele št. 1012/2 v dolžini okrog 90m, se nadaljuje po
zahodnem robu parcele št. 1011/1, prečka to parcelo in parcelo št. 1006.
Meja se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 997 in južnem robu
parcele št. 983/6 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m. Od tu
dalje poteka meja v smeri proti severu preko parcele št. 1003, v
doližini 160m, se obrne proti zahodu in se nadaljuje po tej parceli v
dolžini 110m, ko doseže zahodni rob te parcele. Meja se nato spusti do
parcele št. 1100/1 (Soješka voda) na plastnico na nadmorski višini 415m,
prečka to parcelo in parcelo št. 989 ter doseže rob parcele št. 1087/2
(lokalna cesta Špitalič-Kamna gora). Meja poteka nato v dolžini 40m po
južnem robu parcele št. 1087/2, jo prečka, ter se obrne v smer proti
severu. V tej smeri prečka parcelo št. 590, ter se nadaljuje po zahodnem
robu parcele št. 443 v dolžini 150m. Tu se meja obrne proti vzhodu, ter
se nadaljuje v tej smeri po severnem robu parcele št. 443, prečka
parcelo št. 456 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m ter nato
poteka po severnem robu parcele št. 495/3 (lokalna dovozna pot). Meja se
nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel št. 460/1 in delno 460/2.
Meja nato prečka parcelo št. 460/2 in se nadaljuje v ravni liniji v
dolžini 220m s prečkanjem parcele št. 425/52. Meja poteka po severnem
robu te parcele v dolžini 190m, se obrne proti jugu in se nadaljuje po
vzhodnem robu te parcele v dolžini 90m. Meja se nato nadaljuje po
severnih in vzhodnih robovih parcel št. 414/3, 414/2, 425/52, obkroži
parcelo št. 408 in doseže zahodni rob parcele št. 1096 (lokalna dovozna
pot). Meja prečka to parcelo ter se nadaljuje po severnem robu parcele
št. 401 in delno parcele št. 399/1. Meja nato prečka parcelo št. 399/1
in se nadaljuje delno po vzhodnem robu te parcele. Nato poteka meja v
ravni liniji proti vzhodu ter pri tem prečka parcele št. 307/1, 298 in
297. Nato se meja nadaljuje po robovih parcel št. 297 in 292, ko doseže
parcelo št. 1098/6 (lokalna dovozna pot) jo prečka. Meja nato poteka v
ravni liniji v smeri proti vzhodu ter prečka parcelo št. 267/2 in se
nadaljuje po severnem robu parcel št. 257/1, 257/3 in 260. Meja nato
delno obkroži parcelo št. 260 ter se nadaljuje v smeri proti jugovzhodu,
pri tem pa prečka parcele št. 261/1, 267/3 in 267/2. Meja nato poteka po
severovzhodnem robu parcel št. 273/12 in 273/31 ter po severnem robu
parcele št. 273/1. Ko meja doseže severovzhodni vogal parcele št. 273/1,
se obrne ter poteka v dolžini okrog 25m po vzhodnem robu te parcele, ki
predstavlja tudi katastrsko mejo med k.o. Slemene in k.o. Tolsti vrh.
Meja nato poteka v k.o. Tolsti vrh v smeri proti jugovzhodu po severnem
robu parcele št. 513/7, prečka parcelo št. 513/6, se nadaljuje po
severovzhodnih robovih parcel št. 516/1, 515 in 528/1. Meja nato prečka
parcele št. 527/1 in 792 (lokalna pot) in 524/3. Meja nato poseže v
parcelo št. 530/1 ter se po 20m obrne proti jugu in prečka parcele št.
530/1, 530/2, 792 (lokalna pot) in 583/2. Ko doseže meja jugovzhodni
vogal parcele št. 583/2, se obrne proti severozahodu in se nadaljuje po
južnem robu te parcele vse do zahodnega vogala. Tu doseže meja
katastrsko mejo med k.o. Tolsti vrh in Stare Slemene ter se po njej
nadaljuje v smeri proti jugozahodu, pri tem pa prečka parcelo št. 211
k.o. Slemene (cesta Tepanje-Dole), se nadaljuje po vzhodnem robu parcele
št. 214/4 k.o. Slemene in se zaključi v jugovzhodnem vogalu te parcele,
ki je obenem tudi začetna točka opisa meje ureditvenega območja.
|
Površina ureditvenega
območja znotraj opisane meje UN je 92,5ha. |
III. USKLAJENOST UN S
PLANSKIMI AKTI OBČINE |
6. člen |
Ureditveno območje iz
4. in 5. člena tega odloka je v prostorskih sestavinah planskih aktov
občine Slovenske Konjice v letu 1993, 1994, opredeljeno kot odprt
kmetijski in gozdni prostor z manjšim ureditvenim območjem naselja
Špitalič. |
Nove predvidene
ureditve, kot so določene v projektu iz 1. člena tega odloka so delno
usklajene z usmeritvami iz planskih aktov Občine Slovenske Konjice.
Občina Slovenske Konjice sprejme obvezo uskladitve namembnosti znotraj
ureditvenega območja z načrtovanimi spremembami in dopolnitvami planskih
aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnitve v letu 1998. |
IV. NAMEMBNOST
OBMOČJA |
7. člen |
Cilji urejanja so v
čim večji meri ohranjanje naravnih in kulturnih prvin, ki bodo samo
dopolnjene s funkcionalno manjkajočimi elementi za zaokroževanje in
povezovanje območja v celoto, pri tem pa je primarna pričevalna
funkcija. |
Za realizacijo
opredeljenega koncepta urejanja so v ureditvenem načrtu zasnovani
naslednji programi: |
– ob vstopu v dolino
so načrtovane informacijske table, |
– glavna prometnica
skozi dolino je regionalna cesta 345 Tepanje–Dole (ter lokalna cesta
Žiče–Črešnjice), ki je predvidena za asfaltiranje, in z ureditvijo
hodnika za pešce, |
– po dolini in
obrobju se že obstoječe poti označijo za pešce (markirajo in na ta način
zahtevnejše obiskovalce usmerijo na obrobje), |
– usposobi se tretji
ribnik na podlagi predhodnih arheoloških raziskav ter ob njem uredi
sprehajalna pot z nekaterimi razširitvami za postavitev klopi;
dolgoročno je možna ureditev tudi preostalih dveh ribnikov. |
– spremeni se
namembnost nekaterih objektov ob upoštevanju varovanja naravne in
kulturne dediščine, |
– uredijo se parkirne
površine, |
– funkcionalno se
povežejo med seboj lokacije obstoječih ali že izginulih objektov, ki so
bili nekoč sestavni del kartuzije. |
8. člen |
V ureditvenem območju
UN so predvidene naslednje ureditve: |
a) ureditev ribnika,
|
b) ureditev travnih
površin in ureditev zeliščnega vrta z nasadi zelišč na območju nekdanjih
vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega zidu, |
c) organizacija in
ureditev prvotnega vhoda v samostan, |
d) ureditev novih
parkirnih površin, |
e) postavitev
informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute, glažutarskem mlinu in
platiški glažuti, |
f)
informacijsko-turistična centra, |
g) organiziranje in
ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino, |
h) ureditev peš poti,
|
i) postavitev info
tabel, |
j) ureditev deponije
lesa, |
k) ureditev in
poenotenje ograj ob cestah in na mostovih ob prečkanju potoka Žičnica,
|
l) ohranitev ali
prestavitev spomenika NOB na križišču pri Gastužu, |
m) ohranitev kulturne
in naselbinske dediščine ter naravne dediščine. |
Z UN so predvideni
naslednji posegi na obstoječih objektih: |
1. Preureditev
objektov Bercetove žage v gostinski lokal, prodajalno in info center.
|
2. Preureditev
objekta Gastuž v gostinski lokal, prodajalno in začasni info center, ki
bo po ureditvi info centra v Žički kartuziji ukinjen. |
3. Ureditev območja
Žičke kartuzije skladno z bodočim programom. Program v območju Žičke
kartuzije mora biti usklajen z izhodišči varstva kulturne dediščine ter
obsega predvsem dejavnosti javnega pomena kot tudi komercialnih vsebin.
Program je detajlneje opredeljen v 10. členu tega odloka. |
4. Za objekt 6.1 –
mrliška vežica na pokopališču v Špitaliču je predvidena nadomestna
gradnja ob robu pokopališča ali v njegovi neposredni bližini.
|
5. Za objekt 20.2 –
ruševine gospodarskega objekta ob Gastužu je predvidena možnost za
vzpostavitev objekta – gradnjo objekta. |
Z UN je opredeljena
gradnja 3- do 4-stanovanjskih objektov na parc. št. 527/1 k.o. Tolsti
vrh. |
V. POGOJI ZA
URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
9. člen |
Za ureditve, ki so
naštete v 8. členu tega odloka, veljajo naslednji pogoji: |
a) Ureditev ribnika
|
Odstraniti je treba
ribogojnico, območje ustrezno zazeleniti in urediti v čim bolj naravno
stanje. Prvi in drugi ribnik, ki sta že močno zamočvirjena in so s tem
ustvarjeni posebni biotopi zamočvirjenih travnikov, se v tej obliki
ohranjata, dolgoročno pa je dovoljena ureditev tudi teh dveh ribnikov.
Ponovno se vzpostavi in uredi tretji ribnik, “Župnik”, in sicer na
podlagi predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo osnova za pripravo
projekta nove ureditve ribnika. |
b) Ureditev travnih
površin na območju nekdanjih vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega
zidu |
Na območju nekdanjih
vrtov se prezentira vrtni zid in uredijo zeliščni vrtovi z nasadi zelišč
ter travne površine, ki lahko služijo tudi kot prireditveni prostor.
Zeliščni vrt se lahko uredi v bližini kartuzije. |
c) Organizacija in
ureditev nekdanjega vhoda v samostan |
Na območju Žičkega
samostana se vzpostavi prvotni vstop v samostan, in sicer na podlagi
predhodnih arheoloških raziskav. |
d) Ureditev novih
parkirnih površin |
V dolini so
načrtovane nove parkirne površine. Parkirišča morajo biti urejena na
mestih, ki so tudi sicer zanimiva za obiskovalce in kjer se zaradi
načrtovanega programa predvideva večja ferkvenca obiskovanja:
|
– prvo parkirišče je
opredeljeno ob Bercetovi žagi. Parkirišče je manjše in obsega do 30
parkirnih mest (okrog 600m2), |
– drugo parkirišče je
možno urediti na lokaciji, ki je predlagana za deponijo lesa,
jugozahodno od Bercetove žage; predvidena je ureditev parkirnih površin
(80m x 30m), kar zagotavlja do 4 parkirna mesta za avtobuse ter od 80 do
100 parkirnih mest za osebne avtomobile. Možna je dvojna raba lokacije:
pozimi deponija lesa, drugače utrjen parkirni prostor, |
– tretje parkirišče
je na zahodni strani doline pred vstopom v dolino, in sicer na travniku
na nasprotni strani Lorgerjevega mlina; predvidena je ureditev do 60
parkirnih mest (okrog 1.100m2), |
– četrto parkirišče
je na uravnavi tik za prvo serpentino na cesti v smeri proti Dramljam in
obsega do 36 parkirnih mest (okrog 650m2). Uporaba tega parkirišča bo
namenjena predvsem obiskovalcem Gastuža, zato bo urejen peš dostop do
objekta Gastuž, |
– peto parkirišče je
predvideno v dolini zahodno od Gastuža, kjer je možno urediti do 60
parkirnih mest, |
– v primeru večjih
prireditev na območju kartuzije in potrebnih dovozov večjega števila
obiskovalcev je potrebno organizirati sistem “pripelji – odpelji”.
Avtobusi bodo v tem primeru parkirani na parkirišču ob Bercetovi žagi.
|
Razmestitev parkirišč
v dolini, skupaj z organiziranimi peš potmi, mora omogočati dostopnost
vseh območij tudi v primeru zasedenosti enega izmed parkirišč.
|
Parkirišča morajo
biti izvedena tako, da se bo preprečeno onesnaževanje podtalja. Ob
parkiriščih je potrebno urediti zazelenitev – zasaditev z avtohtonimi
drevesnimi vrstami na način, da se ohranjajo značilne vedute v prostoru.
Parkirišča morajo biti obsajena tako, da bodo čimbolj zakrita pred
pogledi. |
e) Postavitev
informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute in glažutarskem mlinu
in platiške glažute |
Na mestih nekdanjih
zanimivih območij in objektov je opredeljena postavitev tabel s kratkimi
zgodovinskimi opisi dejavnosti. Table morajo biti manjših dimenzij ter
oblikovane v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine. Postavitev vsebinsko celovitejših informacijskih tabel je
predvidena na nekaterih parkiriščih in ob Žički kartuziji. |
f)
Informacijsko-turistični center |
Glavna informacijsko
turistična pisarna je predvidena v objektu Žičke kartuzije, do ureditve
le-te pa v objektu Gastuž, manjša pa v objektu Bercetove žage. V objektu
Gastuž in Bercetove žage (stanovanjskega objekta) je poleg
informacijskega centra predvidena tudi gostinska ponudba z manjšo
trgovino s spominki in ostalim turistično informativnim gradivom.
|
g) Organiziranje in
ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino |
Glavna cesta
Žiče–Dramlje skozi dolino bo urejena in asfaltirana, ob njej pa bo
urejen neasfaltiran hodnik za pešce, z namenom peš dostopnosti med
spodnjim in zgornjim delom doline. Lokalna cesta v smeri proti
Črešnjicam bo rekonstruirana predvsem ob objektu Gastuž, kjer je
predvideno znižanje nivelete ceste min. za 0,5m. |
Poleg glavne ceste bo
za prevoznost z avtomobili urejena cesta, ki poteka po severni strani
pobočja, ki omejuje dolino sv. Janeza na južni strani, kar bo omogočilo
krožni ogled doline. Urediti je potrebno ustrezne razširitve ceste za
prevoznost od domačije Hudin do dna doline (do razcepa pri Zorku).
|
h) Ureditev peš
sprehajalnih poti |
Predvidena je ponovna
vzpostavitev stare peš povezave proti pristavi Kumno in območju
nekdanjega ribnika. Urejena bo markirana steza, ki mora v največji meri
potekati po obstoječih stezah v gozdu, v nadaljevanju pa je predvidena
priključitev na pot pod domačijo Štrekel. |
Povezava med
Bercetovo žago in kartuzijo poteka za zahtevnejše obiskovalce po gozdnih
poteh proti domačiji Florjan in nato mimo Kebliča v dolino. Pred
priključitvijo na glavno cesto v dolini se ob gozdnem robu usmeri ob
domnevnem poteku vrtnega zidu proti kartuziji. |
Od Bercetove žage je
dostop tudi v smeri proti Špitaliču, in sicer mimo parkirišča po
obstoječi poti na travniku. |
Predvidena je
vzpostavitev poti ob rekonstruiranem ribniku, kjer so predvidena tudi
mesta za postavitev klopi. Pot ne sme biti tlakovana ampak je le
utrjena. |
Predvidena je
ureditev poti od parkirišča pri Lorgerjevem mlinu do kartuzije ter od
parkirišča nad Gastužem do mosta pred objektom Gastuž. |
Uredi se lahko tudi
peš pot ob potoku Žičnica od mlina pri kartuziji do njenega izvira.
|
i) Postavitev info
tabel |
Informacijske table
so razdeljene glede na namen predstavitve na informacijske, označevalne
in opozorilne (prepoved odmetavanja odpadkov, prepoved kurjenja v
naravi) in usmerjevalne table. |
Označevalne table
morajo biti manjših velikosti. Na njih bodo pojasnjevalni teksti glede
lokacije kulturne zanimivosti. Usmerjevalne table bodo namenjene
orientaciji v prostoru. Info table smejo biti postavljene le na mestih,
kjer je postavitev smiselna. Ostale zanimive lokalitete bodo
obiskovalcem predstavljene na osnovni info tabli. Lokacija in oblika
info tabel morata biti usklajeni s pogoji Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje. |
j) Deponija lesa
|
Za preprečitev
erozije je potrebno, v dogovoru z Zavodom za gozdove RS, OE Celje in
Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, določene vlake
za spravilo lesa v dolinskem delu primerno urediti ali preurediti v
gozdne ceste ter organizirati deponiranje lesa v gozdu. Vlake je
potrebno ustrezno urediti z odvodnjavanjem in ureditvijo odkopnih brežin
in jih čim bolj prilagoditi terenu. Za skladiščenje lesa v zimskem času
je namenjen prostor na uravnavi pred prvo teraso pri Bercetovi žagi.
|
V primeru, da se na
mestu, ki je predviden za deponijo lesa, uredi parkirni prostor kot, je
potrebno določiti novo lokacijo za deponijo lesa, skupaj z Zavodom za
gozdove RS, OE Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine
Celje. |
k) Ureditev in
poenotenje ograj na mostovih ob prečkanju Žičnice |
Na mestih prečkanja
ceste in potoka Žičnice je potrebno poenotiti oblikovanje ograj na
mostovih. Ograje morajo biti lesene v tradicionalnih oblikah.
|
l) Ohranitev
spominskega znamenja na križišču pri Gastužu |
Obstoječ spomenik
borcem Bračičeve brigade in narodnemu heroju na razcepu pri Gastužu mora
biti ohranjen; dovoljena je prestavitev spomenika za okrog 50m proti
zahodu pod obstoječ gozdni rob. Nova lokacija mora biti določena v
dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter
skrbnikom spomenika Območnega odbora Zveze borcev Slovenije in Odbora
borcev XIV. divizije; pri določitvi lokacije je potrebno upoštevati
tozadevno zakonodajo in predpise. |
m) Ohranitev kulturne
in naselbinske dediščine |
Vsi posegi znotraj
območja UN morajo biti načrtovani in izvedeni skladno s pogoji in v
soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. |
10. člen |
Za posege na objektih
ter namembnosti v njih veljajo naslednji pogoji: |
Pogoji za posege na objektih ter namembnosti |
11. člen |
Pri lokaciji in
oblikovanju predvidenih stanovanjskih hiš na delu parc. št. 527/1 k.o.
Tolsti vrh je potrebno pripraviti skupno lokacijsko dokumentacijo ter
projektno dokumentacijo po predhodnih pogojih in v soglasju pristojnega
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
12. člen |
Pri ureditvah zelenih
površin je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
V območju
ureditvenega načrta se nahajajo dokaj obsežne gozdne površine, ki se
mestoma prepletajo s travniško pašnimi površinami. Vse ureditve, ki se v
prostoru pojavljajo, morajo slediti čim bolj naravnemu videzu v krajini.
Nove zazelenitve ob parkiriščih je potrebno izvesti z avtohtono drevesno
in grmovno vegetacijo, v povezavi z okoliško vegetacijo. Sprehajalne
poti morajo biti čim bolj prilagojene obstoječemu prostoru in ne smejo
biti tlakovane. Na mestih naravnih razširitev, oziroma kjer prostor
omogoča je dovoljeno postaviti klopi in tam, kjer je omogočena
dostopnost (praznjenje košev), koše za smeti. |
VI. POGOJI ZA
PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE |
Promet |
13. člen |
Po dolini poteka
regionalna cesta Žiče–Dole R 345, ki je že delno modernizirana. Zaradi
neustreznih elementov je predvidena rekonstrukcija na celotnem potezu v
širini 4 m z obojestransko bankino 0,50 m. |
Za goste je
predvidena izgradnja parkirišč, kar je opredeljeno v d) odstavku 9.
člena tega odloka. |
Panoramska cesta na
južnem delu območja bo delno rekonstruirana v makadamu s čim manjšim
posegom v okolje. |
Pri nadaljnjem
načrtovanju je potrebno upoštevati srednjeročni in dolgoročni plan
razvoja avtomobilskih cest ter regionalnih cest v Sloveniji (Uradni list
RS, št. 22/89 in 31/89). |
Kanalizacija |
14. člen |
Na obravnavanem
območju ni zgrajene kanalizacije. Zaradi posebnega režima varovanja
pitne vode je potrebno izgraditi kanalizacijo za celotno območje.
Kanalizacijo je potrebno načrtovati v ločenem sistemu. Za zbirni kanal
je opredeljen koridor širine 4 m med strugo Žičnice in cesto. Objekte je
potrebno priključevati preko revizijskih jaškov. |
Sanitarne odpadne
vode je potrebno voditi preko vodotesne pretočne greznice v zbirni
kanal. V kanalizacijo se ne smejo voditi odplake iz gnojnih jam.
Sanitarne odpadne vode morajo ustrezati normativom za izpust v
kanalizacijo, v nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti predčiščenje.
|
Padavinske in odpadne
vode iz povoznih površin se zbirajo preko peskolovov in lovilcev olj v
javno kanalizacijo. Meteorne vode iz strešin je potrebno voditi preko
peskolovov v Žičnico preko enega izpusta. |
Za celotno
kanalizacijo je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo. Za vse
onesnaževalce, ki bi pred gradnjo javne kanalizacije obremenjevali z
odpadno vodo potok Žičnico, se v predhodnem obdobju zahteva izgradnja
manjših čistilnih naprav (gostinstvo, kmečki turizem). |
Vodovod |
15. člen |
Za obstoječ lokalni
vodovod z lastnim vodnim zajetjem je potrebna dograditev povezave s
sistemom vodovoda Slovenske Konjice. Obvezno je potrebno uporabiti cevi
Duktil DN 150. Koridor za predviden vodovod je opredeljen ob cesti
Žiče–Dramlje. Po izgradnji preide vodovod v upravljanja JKP Slovenske
Konjice. |
Vodovodne priključke
je potrebno izvesti izven objektov s tipskimi vodomernimi jaški v
zelenici. Stanovanjski in poslovni del objekta morata imeti ločen
vodomer, za katerega določi lokacijo in izvede priključek upravljalec
objekta. |
Križanja vodovoda s
cesto je potrebno izvesti v zaščitni cevi ABC DN 400, ki mora biti
obbetonirana. |
Za zagotovitev
požarne varnosti je potrebno dodatno zgraditi hidrante na obstoječem in
na predvidenem vodovodu. Za vse vodovode je potrebno izdelati PGD, PZI
dokumentacijo v dogovoru z JKP Slovenske Konjice. |
Elektrika |
16. člen |
Na območju potekajo:
|
– VN DV 400 KV
Mihovce – Podlog (D-428) obstoječe, |
– VN DV 400 KV
Mihovce – Podlog (D-412) zasnova po letu 2000, |
– VN 20 KV
(prestavljeno), |
– NN elektro kabel.
|
Stanovanjsko gradnjo,
otroški vrtec, osnovno šolo, trgovino osnovne preskrbe, trgovino s
kmetijskimi pripomočki, odkupno postajo, nekatere storitvene dejavnosti,
dvorano, športno igrišče, gasilski dom bo možno napajati iz obstoječe
transformatorske postaje Špitalič 2, če nova priključna moč ne bo večja
od razpoložljive v transformatorski postaji. Za nekatere obstoječe in
predvidene objekte bo potrebno izgraditi novi nizkonapetostni razvod s
priključki. |
V primeru, da bo
priključna moč večja od razpoložljive v TP, bo potrebno rekonstruirati
transformatorsko postajo Špitalič 2 na ustrezno večjo moč. |
Telefonsko omrežje |
17. člen |
Ob cesti R 345 poteka
obstoječi zemeljski TT kabel. Na vzhodnem delu (nad Špitaličem) poteka
odcep z nadzemnim TT kablom. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno
upoštevati obstoječe omrežje. |
Vodno gospodarstvo |
18. člen |
Pri vseh načrtovanjih
je potrebno upoštevati ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaženje
vodotokov. Upoštevati je potrebno določila odlokov o varstvenih območjih
pitne vode za potrebe občine Slovenske Konjice. |
Pri načrtovanju in
izbiri ustreznega načina čiščenja je potrebno iskati enotno rešitev za
celotno obravnavano območje. |
Za prenovo ribnika je
potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo. |
Morebitni vtoki
padavinskih vod morajo biti pravilno situativno in višinsko izvedeni ter
protierozijsko zavarovani. |
Struga Žičnice je
večinoma v naravnem stanju. V bližnji prihodnosti niso načrtovani posegi
širšega pomena, po potrebi bodo sanirane eventualne zajede, ki bi
ogrožale cesto ali objekte. |
Odpadki |
19. člen |
Komunalne odpadke je
potrebno zbirati selektivno, v namenskih smetnjakih in kontejnerjih pri
posameznih zgradbah. Prostori za smetnjake morajo biti zgrajeni s takimi
materiali da bo možno dobro čiščenje tlaka. Odjemna mesta za smetnjake
morajo biti ob prometnici, oziroma ob uvozih v posamezna dvorišča.
Ravnanje z odpadki mora biti urejeno v skladu z veljavnimi sanitarnimi
predpisi in z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.
|
Na javnih mestih,
predvsem pri objektih javnega značaja, je potrebno namestiti zadostno
število košev za smeti. |
20. člen |
Za vse komunalne vode
je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo. |
VII. POGOJI ZA
VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE
BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA |
Varovanje naravne in
kulturne dediščine, plodne zemlje |
21. člen |
Inventarizacija
naravne in kulturne dediščine je opredeljena v elaboratu Konservatorska
izhodišča za ureditveni načrt doline Žičnice od Špitaliča do Žičke
kartuzije v Starih Slemenih, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine Celje v oktobru 1996. |
22. člen |
Za vse posege znotraj
območja UN je potrebno pridobiti k projektni dokumentaciji smernice in
soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
Izvajanje posegov mora nadzirati tudi Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje. |
23. člen |
Plodno zemljo, ki bo
odstranjena pred vsemi posegi v prostor, je potrebno uporabiti za
ureditev zelenic. |
Varstvo zraka |
24. člen |
Dejavnosti v objektih
v območju UN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja
zraka. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki
omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti
opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za
posamezne objekte. |
Varstvo pred hrupom |
25. člen |
Ureditveno območje UN
se opredeljuje v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po
uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.
45/95), za katero so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in
sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60 dBA (od
6. do 22. ure). |
Dodatni protihrupni
ukrepi znotraj ureditvenega območja so predvideni le kot zasaditev
grmovnic v pasu proti obstoječim stanovanjskim hišam ter v pasu proti
cestam, ki naj delujejo za ublažitev hrupa. |
Skladno z določili
12. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
(Uradni list SRS, št. 15/76 in 28/86) oziroma 13. člena odloka o
maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in
bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80),
je potrebno ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov, kjer bi
utegnil nastajati prekomerni hrup, opraviti meritve hrupa pri najbližjem
stanovanjskem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano
in bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno
stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna,
pasivna zaščita). |
Varstvo podtalnice |
26. člen |
Dejavnosti, ki bodo
na območju UN, smejo biti samo takšne, da morebitne odpadne vode ne bodo
vsebovale težkih kovin in drugih snovi, ki bi škodile delovanju čistilne
naprave. Za vse dejavnosti, kjer bodo odpadne vode, mora dati soglasje k
lokaciji tudi upravljalec kanalizacijskega omrežja in bodoče ČN.
|
Meteorne vode,
onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba pred
izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih
lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na
predelih parkirišč in drugje. |
Ureditveno območje je
skoraj v celoti v varovalnih pasovih vodnega vira Cimerman (Strokovne
podlage: Strokovne hidrogeološke podlage za zaščito vodnega vira
Cimerman v dolini Žičnice / GEO – HIDRO d.o.o., št. proj. K-II-30d/c-51
z datumom 9. 9. 1997); pri posegih v prostor je potrebno upoštevati
pogoje, ki veljajo za posamezne varstvene pasove. |
Varstvo pred požari |
27. člen |
K vsem objektom je
potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih
dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo
vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost ipd.). |
Požarno vodo je
potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to
smiselno, oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz potoka Žičnica.
|
Za posamezne nove
dejavnosti v objektih, ki so dovoljene s tem UN, je na osnovi izračuna
požarne povečane obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati
takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih
naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v
objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje
začetnega požara. |
VIII. DRUGI POGOJI ZA
IZVEDBO UN |
Geotehnični pogoji |
28. člen |
Geotehnične pogoje za
rekonstrukcije posameznih objektov in izvedbo drugih ureditev v
ureditvenem območju UN mora pridobiti investitor pred izdajo dovoljenja
za gradnjo oziroma za poseg v prostor. |
IX. ETAPNOST
IZVAJANJA UN |
29. člen |
Za etapnost izvajanja
posegov v prostor na območju UN veljajo naslednji splošni pogoji:
|
– načeloma velja, da
je pred izvedbo posegov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže
za normalno funkcioniranje območja, |
– etapnost priprave
in ureditve zemljišč za nameravane posege znotraj območja UN, bo
določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu
z načeli urejanja območja, |
– do pričetka posegov
ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo
posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo
predvidenih posegov skladno z UN. |
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
30. člen |
Investitorji morajo
pri izvajanju posegov v prostor v ureditvenem območju UN, pri gradnji in
uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati: |
– določbe dovoljenja
za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka, |
– ne smejo
spreminjati namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem
odlokom. |
Za komunalno opremo
zemljišč so odgovorni investitorji posameznih objektov v območju UN,
Občina Slovenske Konjice in Krajevna skupnost Špitalič. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
31. člen |
Površine se smejo
uporabljati le za namene, ki so določeni s tem odlokom. Do pričetka
predvidenih posegov in ureditev ostaja namembnost zemljišč
nespremenjena. |
32. člen |
Poleg določil tega
odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del
projekta iz 1. člena tega odloka. |
Pri izdelavi
izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne
projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega
odloka. |
33. člen |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, prenehajo veljati: |
1. odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Špitalič
(Uradni list RS, št. 19/96), in sicer za ureditveno območje z oznako 4
(parcele št. *28/1,/2,/3; *29/1,/2,/3; 198, 202/2, /3, /4, /5, /7, /10,
/11; 203, 204, 205, 206/1,/2,/3; 208/1,/3 in 2087/3 del k.o. Slemene) in
del ureditvenega območja z oznako 3 (k.o. Tolsti vrh: parcele št.
*36/1,/2; *118, 513/6del, 513/7, 514/1, /2, /3, /4; 515, 516/1, 524/2,
524/3 del, 527/1 del, 527/2, 528/1, /2; 732del; k.o. Slemene: parcele
št. *139, *164, 213/2, 214/2,/5 in 1087/6 del.) |
2.1 odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven
ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih
izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87) in |
2.2 Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja
kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št.
28/89 in Uradni list RS, št. 2/94) za vse druge parcele, ki so znotraj
meje ureditvenega območja UN, kot je opredeljena v 5. členu tega odloka. |
34. člen |
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske
Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
35. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
36. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 025-4/98-9101-
9/6 |
Slovenske Konjice,
dne 30. septembra 1999. |
|
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Janez Jazbec l. r. |