Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. List RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 8/03) je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 6. redni seji, dne 28. maja 2007 sprejel

O D L O K

o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja Rogoza (območje Maj) v občini Hoče–Slivnica

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del naselja Rogoza (območje Maj) v občini Hoče–Slivnica, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 6033.

2. člen

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja Rogoza (območje Maj) v občini Hoče–Slivnica (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanja narave, etapnost izvedbe, tolerance ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Hoče–Slivnica.

Oznake, navedene v 7. in 11. členu tega odloka, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela občinskega lokacijskega načrta.

II. OPIS IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje se nahaja med Samovo ulico in ulico Ob gozdu, vzhodno od ulice Ilije Gregoriča v naselju Rogoza.

Velikost območja je ca. 1,4 ha.

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel: 39/6, 762, 698/1, 697/1, 696 in 694/2, vse k.o. Rogoza.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega ureditev stanovanjskega območja.

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

Grafične priloge občinskega lokacijskega načrta prikazujejo:

- razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin,

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- usmeritve za oblikovanje novih objektov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

6. člen

Rekonstrukcije objektov

Predvidena je rekonstrukcija Samove ceste.

7. člen

Novogradnje stavb

8. člen

Na ureditvenem območju je dopustna gradnja naslednjih enostavnih objektov:

- pomožni objekti za lastne potrebe,

- ograje,

- pomožni infrastrukturni objekti,

- začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,

- spominska obeležja,

- urbana oprema ter

- izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

9. člen

FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija« in št. 3/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.

Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 3/2 »Urbanistični pogoji«:

- dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit objekta;

- gradbena meja je linija, ki jo predvideni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;

- etažnost - prikazane so etaže nad nivojem terena;

- maksimalna dimenzija nadstrešnice je največja dopustna dimenzija objekta nadstrešnice.

Dopustne so spremembe namembnosti objektov za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost posamezne gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.

Dopustna je gradnja kleti.

Vsaj 20% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).

Vila blok

- Največje število stanovanj v eni stavbi je 9.

- Dopustna gradbena površina objekta je 14 m x 16 m.

- Predvidena je etažnost K+P+2N.

- Streha je dvokapna, s smerjo slemena severozahod – jugovzhod ali enokapna.

- Kritina je v opečni, sivi ali temno rjavi barvi.

- Fasade so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen.

- Dostop do objektov je zagotovljen preko parkirišča.

- Predvidena je ureditev parkirišča, otroškega igrišča ter zelenic.

Vrstna hiša večja

- Dopustna gradbena površina objekta je 7,2 m x 10,5 m.

- Predvidena je etažnost K+P+1.

- Streha je dvokapna, s smerjo slemena severozahod – jugovzhod ali enokapna.

- Kritina je v opečni, sivi ali temno rjavi barvi.

- Fasade so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen.

- Dostop do objektov je zagotovljen direktno s predvidene cestne zanke.

- Na ploščadi pred hišo se zagotovita dve parkirni mesti. Ploščad je lahko pokrita z nadstrešnico.

Vrstna hiša manjša

- Dopustna gradbena površina objekta je 6,5 m x 10 m.

- Predvidena je etažnost K+P+1.

- Streha je dvokapna, s smerjo slemena severozahod – jugovzhod ali enokapna.

- Kritina je v opečni, sivi ali temno rjavi barvi.

- Fasade so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen.

- Dostop do objektov je zagotovljen direktno s predvidene cestne zanke.

- Na ploščadi pred hišo se zagotovita dve parkirni mesti. Ploščad je lahko pokrita z nadstrešnico.

Dvojček

- Dopustna gradbena površina objekta je 16 m x 12 m.

- Predvidena je etažnost K+P+1.

- Streha je dvokapna, s smerjo slemena severozahod – jugovzhod ali enokapna.

- Kritina je v opečni, sivi ali temno rjavi barvi.

- Fasade so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen.

- Dostop do objektov je zagotovljen posredno s predvidene cestne zanke preko dostopne poti.

- Na ploščadi pred hišo se zagotovijo štiri parkirna mesta. Parkirna mesta so lahko pokrita z nadstrešnico.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

10. člen

Odprti prostor vsebuje:

- ploščadi,

- zelene površine,

- igralne,

- parkirne površine in

- ekološki otok.

Igralne površine se opremijo za starostno stopnjo 3-6 let in za starostno stopnjo 6-12 let. Otroško igrišče se ogradi z varovalno ograjo.

Zelene površine se horizontalno in vertikalno členijo z vegetacijskimi prvinami in to s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami.

Obvezno je zasaditi drevorede ob cestah, ki potekajo v smeri severovzhod – jugozahod.

Na območju se v severovzhodnem delu, ob priključku na Samovo ulico, nahaja ekološki otoki, ki je pokrit z nadstrešnico in ograjen.

Navedena rešitev odprtega prostora v tekstualni in grafični obliki predstavlja obvezno izhodišče za projektno dokumentacijo, kjer se določi vsa oprema, izbor in število rastlinskih vrst.

Prav tako se določi ostala oprema (tlaki, svetila, zidci, nadstrešnice, ograje itd.).

VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Obravnavano območje bo prometno navezano na Samovo ulico, ki je kategorizirana občinska lokalna cesta. Obstoječo enopasovno dvosmerno cesto je treba rekonstruirati. Rekonstrukcija obsega ureditev enostranskega pločnika, dvosmernega dvopasovnega vozišča in bankine.

Za obravnavano območje bo potrebno izgraditi novo cestno omrežje, ki bo navezano na Samovo ulico.

Novi cesti, ki imata delovni imeni Cesta A in Cesta B sta na prednostno Samovo ulico navezani z dvosmernim dvopasovnim priključkom. V območju priključka na Samovo ulico je treba zagotoviti preglednost za hitrost 50 km/h. Raba prostora v območju preglednih trikotnikov je omejena.

Cesta A je parkirna cesta, ki poteka vzporedno s predvidenimi vila bloki. Ob dvosmernem dvopasovnem vozišču je obojestransko pravokotno parkiranje.

Cesta B je podaljšek priključka na Samovo ulico. Zagotavlja prometno dostopnost večjim in manjšim vrstnim hišam. Zasnovana je v obliki prometne zanke in je dvosmerna in dvopasovna cesta z enostranskim pločnikom in varovalnim pasom.

Na jugovzhodu obravnavanega območja je na cesto B priključena skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet, ki zagotavlja prometno navezavo ter intervencijski in dostavni promet za dvojček.

Promet pešcev in kolesarjev

Do obravnavanega območja so pešci vodeni po pločniku, ki je predviden ob Samovi ulici. Ob Cesti A in Cesti B je predvidena ureditev enostranskih pločnikov. Kolesarji so vodeni po voziščih in skupni prometni površini. Pred vila bloki je treba postaviti kolesarska stojala.

Dostavni in intervencijski promet

Dostavni in intervencijski promet je speljan po Cesti A in Cesti B. Intervencijska in dostavna vozila s Ceste A, ki je slepa cesta, obračajo v priključku Ceste B.

Mirujoči promet

Parkirna mesta za vozila stanovalcev vila blokov so urejena kot obvoziščna pravokotna parkirišča ob Cesti A. Število parkirnih mest je treba določiti v odvisnosti od števila stanovanj skladno z veljavnimi normativi. Na območju individualnih stanovanjskih objektov se parkirna mesta uredijo pod nadstrešnicami pred objekti na lastnih parcelah.

VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

12. člen

SPLOŠNO

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo.

Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/4 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

13. člen

VODOOSKRBA

Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.

Za varno vodooskrbo bo treba obnoviti regionalni cevovod PVC DN 225 v Samovi ulici in izgraditi vodovodne cevovode za priključevanje novih porabnikov v dovoznih cestah v zankasti zasnovi.

14. člen

ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA

Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode. Pri odvajanju onesnaženih voda je treba upoštevati določila

Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. list RS, št. 105/02, 50/2004).

Komunalne odpadne vode

V Rogoški cesti poteka javna kanalizacija, na katero je treba priključiti obravnavano območje.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Padavinske vode

Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v ponikovalnice. Odvajanje čistih padavinskih voda je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti z interno meterno kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode ponikajo.

15. člen

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo na tem območju bo potrebno:

- zgraditi novo transformatorsko postajo ustreznega tipa in moči,

- vključiti novo transformatorsko postajo v obstoječ 20 kV,

- zgraditi novi nizkonapetostni razvod.

16. člen

JAVNA RAZSVETLJAVA

Na povezovalnih cestah stanovanjskega dela je treba javno razsvetljavo locirati ob zunanjem robu pločnika ob ograjah, pri skupnih prometnih površinah (brez pločnika) pa skrajno ob cestnem robu.

Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz nove transformatorske postaje.

17. člen

TK IN KRS OMREŽJE

Predvidene objekte je treba vključiti v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca.

V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je možno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje, ki ga je možno navezati na že izgrajeno KRS omrežje v Samovi ulici

18. člen

OGREVANJE

Treba je predvideti individualno ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti podzemni.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

19. člen

PLINOVOD

Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu (Ur. l. RS št.22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno.

20. člen

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Komunalne odpadke je treba zbirati ločeno v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Za odjemna mesta je treba zgraditi ekološki otok.

Komunalne odpadke je potrebno zbirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Hoče - Slivnica.

Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.

Za zemeljski izkop, ki se pred ponovno uporabo začasno odloži, je potrebno zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki.

Treba je preprečiti onesnaženost zemljine z olji, asfaltom ali z odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov.

VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

21. člen

HRUP

Ureditveno območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.

Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti, kot jih za to območje predpisuje Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.

V kolikor pride do prekomerne obremenitve s hrupom je treba vir hrupa sanirati.

22. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA

V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom oz zemeljskim plinom.

Med gradnjo treba:

- ustrezno nalagati in čistiti prevozna sredstva, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet,

- čistiti javne prometne površine,

- prekrivati deponije in prekrivati transportna sredstva v času prevozov sipkega materiala,

- med izvajanjem gradbenih del predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,

- redno servisirati gradbene stroje in naprave zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.

23. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM VODA

Območje obravnave se nahaja v širšem območju (vodovarstveno območje III) zalog pitne vode na Dravskem polju. Upoštevati je potrebno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07).

Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.

Za obravnavano območje je treba načrtovati ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov.

Odvajanje padavinskih voda s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,…).

Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste,..) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja . Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode.

- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).

- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

- Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.

24. člen

TLA

Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.

Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Treba je namestiti prenosne sanitarije.

25. člen

POŽARNA VARNOST

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.

Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.

Potrebni odmiki med objekti, zahteve za intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce okrog objektov se določijo po po tehnični smernici TSG- 1-001:2005.

Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.

V skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino do 3000m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.

Za obravnavano območje je po pravilniku o Tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l.SFRJ 30/91) potrebno v hidrantnem omrežju zagotoviti minimalno 10 l/s požarne vode.

IX. ETAPNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE V LOKACIJSKEM NAČRTU

26. člen

ETAPNOST

Ureditve, ki jih določa lokacijski načrt, se izvedejo v eni etapi.

27. člen

TOLERANCE

Tolerance glede oblikovanja objektov

Dopustna gradbena površina mora biti locirana znotraj gradbene meje.

Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno odstopanje izven dopustne gradbene površine ali gradbene meje za 1,00m zaradi napušča in za 2,00m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji.

Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

Tolerance glede infrastrukturnih ureditev

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s smernicami, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od smernic je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Dopustna je izvedba priključka na obstoječo Samovo ulico.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

28. člen

Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izven ureditvenega območja:

- za odvodnjo komunalnih odpadnih vod obravnavanega območja izgraditi vodotesno kanalizacijo do obstoječe mešane kanalizacije v Rogoški cesti,

- rekonstruirati cca. 110m vodovoda na Samovi ulici,

- izgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV,

- izgraditi VN kabel od odjemnega mesta v Samovi ulci do nove TP.

XI. KONČNE DOLOČBE

29. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) (MUV št 18/06).

30. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 032/00007/2007-006

Datum: 29. maj 2007

Župan občine Hoče–Slivnica

Jožef Merkuš, s. r.