Na podlagi 39.
člena in 43. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in
71/93), 22. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94
in 14/95) ter 13. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) je Svet občine
Ljutomer na 13. seji dne 13. 12. 1995 sprejel |
|
O D L O K
o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in
odlagališča v Ljutomeru |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Sprejme se
ureditveni načrt za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča
odpadkov v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal ZEU
Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota pod št.
projekta 11/94-UN/LJ. |
|
2. člen |
UN vsebuje:
A) Tekstualni del
1. Odlok o sprejemu UN
2. Obrazložitev UN
3. Soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
4. Strokovna ocena in mnenje z vidika varovanja okolja
5. Aproksimativni predračun za izvedbo UN
B) Grafični del
1. Izsek iz prostorskega dela dolgoročnega plana Občine Ljutomer za
obdobje 1986-2000
2. Izsek iz srednjeročnega plana Občine Ljutomer
3. Kopija katastrskega načrta – M 1:1000
4. Geodetski posnetek stanja – M 1:500
5. Prikaz meje območja obdelave – M 1:1000
6. Obstoječe stanje pokopališča in bodoče servisne cone – M 1:500
7. Obstoječe stanje odlagališča – M 1:500
8. Arhitektonska in zakoličbena situacija pokopališča in servisne cone –
M 1:500
9. Situacija ureditve odlagališča – M 1:500
10. Prečni profil odlagališča – M 1:500
11. Podolžni profil odlagališča – M 1:500/200
12. Prometno-tehnična situacija – M 1:500
13. Situacija komunalnih naprav – M 1:1000
14. Načrt gradbenih parcel – M 1:1000
15. Požarna varnost – M 1:1000
Sestavni del UN so tudi slikovno fotografski materiali obstoječega
stanja s spremljajočimi komentarji. |
|
II. MEJA OBMOČJA
TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
3. člen |
Mejo območja UN
predstavljajo:
Severovzhodna meja med dovozno potjo na pokopališče in cestnim svetom,
vse na parceli št. 2856, meja med cestiščem in cestnim svetom na 2856 ob
pokopališču, dovozu do odlagališča in zemljišča ob odcepu ceste na
Jurševko, JV meja parc. št. 2721 do točke, ki leži preko ceste 2722
nasproti trimeji med 2723/3, 2723/1 in 2722, črta od te točke preko 2721
potekajoča tako, kot je prikazano na grafični prilogi št. 3 “Kopija
katastrskega načrta” do poligonske točke št. 98 na meji med 2624 in
2721, ta meja, meja 2624 proti cesti 2722, 2723 in 2626/1, meja med
travnikom in gozdom na 2716, meja 2716 proti 2626/2, meja 2716 proti
2717/11 in 2717/20 do podaljšane linije SZ meje 2691 preko 2716, ta
linija, SZ in SV meja 2691, JV meja 2691 proti 2686, SV meja 2688, meja
2624 proti 2855, Z meja 2623, meji 2622 in 2621 proti 2855, meja 2622
proti 2617 in 2619, meje 2627, 2629, 2630 in 2856 proti 2619, vse k.o.
Ljutomer. |
|
III. FUNKCIJE
OBMOČJA UREJANJA |
4. člen |
Območje UN se
nameni predvsem za pokopališče in servisno cono. Odlagališče odpadkov
začasno ostane v svoji funkciji kot lokalna deponija komunalnih
odpadkov, po končanem odlaganju pa se nameni za mestno zeleno površino.
Del območja obstoječega odlagališča se nameni za dejavnosti pokopališča
in servisne cone. |
|
5. člen |
V območju so
predvideni naslednji posegi:
1. Pokopališče:
– nova mrliška veža,
– preureditev oziroma odstranitev obstoječe mrliške veže,
– razširitev in prenova obstoječega pokopališča,
– parkirišče.
2. Servisna cona:
– poslovi objekt s spremljajočimi pritiklinami, ki se programsko in
oblikovno prilagodi obstoječim danostim v prostoru.
3. Odlagališče odpadkov:
– zapolnitev obstoječe deponije smeti,
– sanacija in rekultivacija obstoječega odlagališča.
4. Spremljajoča komunalna in prometna infrastruktura. |
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO UREJEVANJE OBMOČJA S
TOLERANCAMI |
|
6. člen |
Postavitev objektov
mora slediti dispoziciji zazidalne situacije. Objekti morajo biti
oblikovani tako, da tvorijo z danim okoljem skladno celoto. Skladnost se
izraža v volumnu objektov, ki ne smejo preseči 5 m višine na obodnem
zidu ter 50% pozidane funkcionalne površine zemljišča, v poenotenih
strehah, ki so praviloma rdeče barve ter nevpadljivih naravnih barvah
objektov. Pogoji gradnje se detajlno obdelajo z lokacijsko
dokumentacijo. V gabaritih objekti lahko varirajo do 30%. |
|
7. člen |
1.0. Pokopališče
1.1. Staro oziroma obstoječe pokopališe
– primerno se označijo in poudarijo kraki glavnih poti, glavni in
pomožni vhodi na pokopališču,
– na prostih površinah se namestijo počivalne klopi, smetnjaki in
vodnjaki,
– renaturirajo se robovi pokopališča,
– obstoječa mrliška veža se odstrani ali pa se ji v okviru obstoječega
gabarita poišče nova namembnost.
1.2. Nezapolnjeno pokopališče
– 2/3 neizkoriščenih travnatih površin se nameni konvencionalnim pokopom
(grobovi 225 × 120 cm, s prečimi razmaki 30 cm ter vzdolžnim razmakom 50
cm),
– 1/3 pokopališča se nameni parkovnim pokopom (talna plošča v obliki
nagrobnika 120 × 745cm),
– žarni grobovi se namestijo na poudarjenih zidovih oziroma v ozkih
vrstah na nezapolnjenih površinah,
– na najstarejšem delu smetišča se, v parkovni zasnovi, uredi prostor za
izjemne pokope.
Dimenzije grobov se v primeru dvojnih oziroma žarnih grobov ustrezno
povečajo oziroma zmanjšajo, pri čemer ne smejo rušiti osnovne geometrije
prostora. Ozelenitev robov pokopališča in ureditev poti se konsekventno
spelje s starega pokopališča.
1.3. Mrliška veža
Mrliška vežica se locira JZ od obstoječega pokopališča, na območju
smetišča, pri čemer upošteva pomembne vedute pokopališkega prostora in
ne ruši uveljavljenih glavnih komunikacij v prostoru. Mikrolokacijski
pogoji so razvidni iz zakoličbene situacije. Mrliška veža mora
vsebovati: 4 prostore za čuvanje pokojnika, pripadajoče služnostne
prostore, poslovilno dvorano za 250 ljudi, ki se podaljša v odprti
prostor s poslovilno ploščadjo. Oblikovno mora spoštovati senzibilni
pomen objekta, po tlorisni velikosti pa ne sme preseči 650 m2.
1.4. Parkirišča
JZ od pokopališča se uredijo parkirišča z maksimalno 80 stalnimi in 120
začasnimi parkirnimi mesti. Parkirišča se razmejijo s pokopališkim
prostorom s 3 m široko tlakovano potko – aleja z drevoredom ali drugim
vertikalnim poudarkom, ki se v zaključku nadaljuje v pešpotko na
Juršovko. |
|
8. člen |
2.0. Servisna cona
Prostor se nameni poslovni dejavnosti, ki ne ustvarja hrupa in ne
onesnažuje okolja. V poštev pridejo: trgovina s tehničnim blagom,
servisno-storitvena dejavnost, manjši gostinski lokal. Pripadajoče
funkcionalno zemljišče se na severni strani zaključi z 2–3 m visokim,
dekorativnim zidom.
Pozidava servisne cone se izvede na podlagi gradbeno tehnične
dokumentacije, ki se pridobi preko projektnega natečaja in jo potrdi
posebna strokovna komisija. |
|
9. člen |
3.0. Odlagališče
odpadkov
Obstoječe kapacitete dopuščajo deponiranje dodatnih 42.000 m3 smeti.
Smeti se lahko odlagajo do višine 5 m od raščenega terena, pri čemer se
mora zaključna plast prilagoditi prvotni konfiguraciji terena (pred
nastankom glinokopa). Po zaključenem odlaganju je potrebno urediti
odvodnjo zalednih in meteornih vod in preprečiti pronicanje padavinske
vode skozi smetišče (glinena, 1m debela zaključna plast nad smetmi).
Odplinjevalni sistem se uredi po potrebi in s tehničnimi možnostmi.
Za zbiranje izcednih vod iz deponije se dogradi ustrezen drenažni
sistem, ki spelje vode iz zbirnega bazena na interno čistilno napravo in
dalje v mestno kanalizacijo. |
|
V. POGOJI
PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA |
Promet |
10. člen |
Dostop in dovoz za
motorni, kolesarski in peš promet se uredi z regionalne ceste
Ljutomer-Ormož. Na desni strani regionalne ceste se uredi hodnik za
pešce, širine 2 m.
Nov cestni priključek na Jeruzalemsko cesto se uredi v osi priključka
ceste za 5. prekomorsko brigado v širini 6 m. Sočasno se uredi drugi
zavijalni pas z Jeruzalemske ceste. |
|
Komunala |
11. člen |
Kanalizacija
Padavinske vode z utrjenih površin se odvajajo preko lovilcev maščob v
podtalnico. Zaledne padavinske vode se speljejo preko odprtih jarkov v
zadrževalnike in dalje v površinski odvodnik. Fekalne odplake se
speljejo v kanalizacijo, ki se uredi v robu Jeruzalemske ceste.
Vodovod
Območje se priključi na obstoječi javni vodovod, ki poteka vzdolž
regionalne ceste. Znotraj območja se zgradi hidrantna mreža.
Elektrika
Obstoječe omrežje omogoča priključitev predvidenih objektov v sistem
preko transformatorske postaje TP – obrtna cona Jeruzalemska, ki
razpolaga z rezervno močjo ca. 120 KW. Neugleden videz obstoječe TP
postaje se sanira z zimzelenimi vzpenjalkami ali drugim vizualnim
preoblikovanjem.
Telefon
Obravnavano območje je vezano na telefonsko centralo v Ljutomeru, ki ima
razvodno mrežo zgrajeno vzdolž Jeruzalemske ceste.
Javna razsvetljava
Razsvetljava je internega pomena in se dogradi preko obstoječega sistema
vzdolž Jeruzalemske ceste. |
|
VI. VARSTVO OKOLJA |
12. člen |
Po zaprtju in
sanaciji smetiščne jame bo prostor pridobil na izgledu, ne bodo pa
odstranjeni vsi negativni vplivi na okolje. Zaradi preprečitve
morebitnih ekoloških katastrof, bo moral upravljalec prostora skrbeti za
redno kontrolo količine in vsebnosti izcednih vod, nastajanja plina, ter
plazenja terena na zahodni strani deponije. |
|
VII. POŽARNA
VARNOST |
13. člen |
Za interventna
vozila morata biti urejena na pokopališče in v servisno cono najmanj po
dva dostopa z nasprotnih smeri s širino 3,50 m. Graditi se mora z
ognjevarnimi materiali oziroma v požarno varnih konstrukcijah. Prostori
v stavbah, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti najmanj
dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. Za specifično požarno bolj
obremenjene objekte servisne cone se morajo glede odmikov in načina
gradnje upoštevati posebni predpisi. |
|
VIII. FAZNOST
GRADNJE |
14. člen |
Ključnega pomena je
ureditev cestnega priključka na območje obdelave, vključno s primarnimi
komunalnimi vodi. Nadaljnjo koriščenje prostora za deponijo smeti ne sme
biti daljše od dveh let. Končna sanacija deponijskega prostora se izvede
v roku dveh let po končani eksploataciji. Ostali objekti v prostoru so
medsebojno neodvisni. |
|
15. člen |
Zemljišča, ki se ne
uredijo za namen, predviden z UN v prvih etapah, se ohranjajo v
dosedanji rabi. |
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UN |
16. člen |
Gradnja pomožnih in
drugih objektov se dopušča kot začasna oziroma v takem obsegu, v katerem
se ne spreminja končna oblika in namembnost območja obdelave. |
|
17. člen |
Izvajanje
pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča skladno z
obravnavanim UN določi Občinski svet občine Ljutomer v roku 6 mesecev po
uveljavitvi obravnavanega odloka s posebnim odlokom o pokopališki
dejavnosti.
Upravljanje in urejanje smetišča po zaključeni sanaciji določi občinski
svet s posebnim odlokom. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
18. člen |
UN je na vpogled
občanom na sedežu občine in pri Krajevni skupnosti Ljutomer. |
|
19. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
20. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 011-1/96 |
Ljutomer, dne 15.
januarja 1996. |
|
Predsednica
Občinskega sveta
občine
Ljutomer |
|
Darja
Odar, dipl. psih. l. r. |
|