|
Na podlagi drugega odstavka 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93)
in 18. ter 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št.
43/95 in 33/96), je Svet mestne občine Kranj na 34. seji dne 26. 6. 2002
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu območja D
02/3 – Šolski center Zlato polje |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za Šolski center Zlato polje,
območje urejanja D 02/3. Zazidalni načrt je na podlagi strokovnih podlag
izdelal DOMPLAN d.d. Kranj, v juniju 2002 pod številko projekta
UD/353-82/02. |
|
|
2. člen |
|
|
Sestavni deli zazidalnega načrta so: |
|
|
I. Tekstualni del: |
|
|
Obrazložitev zazidalnega načrta |
|
|
II. Grafični del: |
|
|
Izsek iz dolgoročnega plana (Urb. zasnova) M 1:5000
Kopija katastrskega načrta M 1:1000
Kopija katastrskega načrta M 1:2880
Načrt obodne parcelacije in gradbenih
parcel funkcionalnih enot na katastrskemu
načrtu M 1:1000 oziroma 1:2880
Pregledna situacija M 1:2880
Zazidalna situacija s predlagano pozidavo M 1:1000
Prometna ureditev s komunalnimi napravami M 1:1000
Regulacijski elementi z dovoljenimi višinami M 1:1000
Prerezi M 1:1000
|
|
|
III. Soglasja pristojnih organov in organizacij |
|
|
II. OBSEG ZEMLJIŠČ IN OPIS MEJE OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje se nahaja v katastrski občini Kranj. |
|
|
Meja se prične na jugozahodnem delu območja v točki št. 1 (na parceli
št. 878/2), sledi Koroški cesti v smeri proti severu preko parcel št.
878/2, 878/1, 1025, 830/1, 823/1 in 822/2 do lomne točke št. 2 (na
parceli št. 822/1). |
|
|
Severna meja ZN poteka po meji cestnega sveta predvidene obvoznice,
preko lomnih točk št. 3 (na parceli 823/1), št. 4 (na parceli št. 832/2)
št. 5 (na parceli št. 1026/3), točke št. 6 (na parceli št. 896) do lomne
točke št. 7 (na parceli št. 869). |
|
|
Smer meje ZN se nato obrne proti jugu in poteka preko lomnih točk št. 8
(na parceli št. 898), št. 9 (na parceli št. 895), št. 10 (na parceli št.
893/1), sledi parceli 901/2 (po severni strani), 901/6 (po severni in
zahodni strani) do lomne točke št. 11 (na parceli št. 901/8). |
|
|
Območje se zaključi s potekom meje po južnem robu parcel št. 875/6,
890/1, 876/9, 890/2 v ravni liniji do parcele 888/3 in naprej ponovno po
južni meji parcel št. 879/14, 879/1, do lomne točke št.12 (na parceli
št. 878/2) in izhodiščne točke št. 1. |
|
|
Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt obodne parcelacije na
katastrskem načrtu (M 1:2880 oziroma 1:1000) s koordinatami lomnih točk
v GK sistemu. |
|
|
Površina območja znaša 17 ha 74 a 58 m2. |
|
|
Celotno območje vključuje zemljišča (del ali celoto) s parcelnimi št.
822/1, 2, 823/1, 2, 3, 4, 828, 830/1, 2, 3, 832/1, 2, 3, 4, 872, 873/1,
2, 3, 874/1, 2, 3, 4, 5, 875/1, 2, 3, 4, 6, 7, 876/1, 2, 3, 5, 6, 7, 8,
9, 10, 11, 877, 878/1, 2, 879/1, 14, 888/1, 9, 10, 889, 890/1, 2, 893/1,
894, 895, 896, 898, 901/8, 1024/2, 1025, 1026/1, 2, 3, 1029, 1030/1,
1033/1, 3 vse k.o. Kranj. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH
ZEMLJIŠČ |
|
|
4. člen |
|
|
Območje je razdeljeno na 17 funkcionalnih enot: |
|
|
– tri so zapolnjene z obstoječim programom (enote 2, 3 in 6), |
|
|
– v treh je mogoča širitev obstoječe namembnosti (enote 1, 4 in 5), |
|
|
– devet je predvidenih za novo pozidavo (enote 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13,
14 in 15) in |
|
|
– dve za parkiranje (enoti 16 in 17). |
|
|
Funkcionalne enote 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17 so
nezazidana stavbna zemljišča sestavljena iz ene ali več gradbenih
parcel. |
|
|
Ostale proste površine so namenjene prometni infrastrukturi in zelenim
površinam. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
5. člen |
|
|
Regulacijski elementi |
|
|
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na
karti regulacijski elementi z dovoljenimi višinami in na zazidalni
situaciji iz 2. člena odloka. |
|
|
Regulacijski
elementi so: |
|
|
FE 1 funkcionalna enota,
RL regulacijska linija,
razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja,
GM gradbena meja,
je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost,
GL gradbena linija,
je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni
so le manjši zamiki fasade od gradbene linije,
h je višina objekta od kote terena do najvišje točke objekta,
P skupna zunanja parkirišča,
z zelene površine so skupne zelene površine namenjene parkovni
in rekreacijski rabi.
|
|
|
Funkcionalna enota je površina z enotnimi merili in pogoji, ki se lahko
pozida v fazah in je razdeljena na enega ali več lastnikov. |
|
|
Zelena površina je parkovno urejena travnata površina s tlakovanimi ali
peščenimi potmi, z zasaditvami vegetacije in urbano opremo. |
|
|
6. člen |
|
|
Namembnost |
|
|
Območje zazidalnega načrta je namenjeno: |
|
|
– izobraževalni dejavnosti, |
|
|
– bivalnim kapacitetam vezanim na šolsko in študijsko dejavnost, |
|
|
– športu in rekreaciji, |
|
|
– prometni in energetski infrastrukturi, |
|
|
– ureditvi parkovnih in zelenih površin. |
|
|
Izobraževanje |
|
|
Funkcionalne enote 1, 3, 8, 9, 10 in 11 so namenjene izobraževalni
dejavnosti (strokovni, srednji, višji, visoki, univerzitetni in
podiplomski programi). |
|
|
Dovoljene so vse dejavnosti povezane z izobraževanjem: |
|
|
– učilnice, predavalnice, laboratoriji, nastanitev, knjižnice,
restavracije. |
|
|
Bivalne kapacitete |
|
|
Funkcionalne enote 3, 4 in 10 so namenjene bivanju dijakov, študentov,
profesorjev. |
|
|
Dovoljene so vse dejavnosti povezane z bivanjem in oskrbo: |
|
|
– kuhinje, jedilnice, skupni družabni in študijski prostori, |
|
|
– servisne dejavnosti le za potrebe uporabnikov nastavitvenih kapacitet. |
|
|
Šport in rekreacija |
|
|
Funkcionalne enote 2, 7, 12, 13, 14 in 15 so namenjene športu in
rekreaciji. |
|
|
Enoto 2 zapolnjuje športna dvorana, enota 7 je namenjena novi veliki
telovadnici, ostale enote pa so namenjene predvsem zunanjim športnim
aktivnostim: |
|
|
– igrišča za igre z žogo, |
|
|
– igre na pesku, tlakovanih površinah, umetni podlagi, mivki, |
|
|
– atletska steza, trim steza, |
|
|
– ostali športi na prostem, |
|
|
– pomožni prostori (tribune, garderobe, shrambe orodja), |
|
|
– skupne tlakovane in zelene površine. |
|
|
Prometna in energetska infrastruktura |
|
|
Funkcionalna enota 5 je namenjena elektro kompleksu (stikališče,
uprava). |
|
|
Funkcionalna enota 6 je namenjena kotlarni. |
|
|
Funkcionalni enoti 16 in 17 sta namenjeni zunanjim javnim parkiriščem. |
|
|
Parkovne in zelene površine |
|
|
Preostale površine med funkcionalnimi enotami predstavljajo “vezno
tkivo“ – zelene površine. |
|
|
7. člen |
|
|
Možni posegi |
|
|
Na zazidanih funkcionalnih enotah (2, 3 in 6) so dovoljeni naslednji
posegi: |
|
|
– adaptacije, rekonstrukcije, |
|
|
– odstranitve naprav in objektov, |
|
|
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture. |
|
|
Na delno zazidanih funkcionalnih enotah (1, 4 in 5) so dovoljeni
naslednji posegi: |
|
|
– adaptacije, rekonstrukcije, |
|
|
– dozidave za enako namembnost, |
|
|
– odstranitve naprav in objektov, |
|
|
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture. |
|
|
Na nezazidanih funkcionalnih enotah (7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 14 in 15)
so dovoljeni naslednji posegi: |
|
|
– gradnja objektov, |
|
|
– zunanje ureditve, |
|
|
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture. |
|
|
Na nezazidanih funkcionalnih enotah (16 in 17) so dovoljeni naslednji
posegi |
|
|
– zasaditve in osenčenje teh površin, |
|
|
– nakritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi nadstrešnicami, |
|
|
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture. |
|
|
8. člen |
|
|
Oblikovanje objektov |
|
|
Objekti v funkcionalnih enotah, ki mejijo na cesti A1, A2 in povezave
B1, 2, 3 imajo lahko: |
|
|
– poudarjeno ulično fasado, |
|
|
– javno pritličje in |
|
|
– prehode skozi objekte na javne ploščadi. |
|
|
Vogalno zasnovan objekt v funkcionalni enoti 11 mora biti oblikovan kot
dominanta v prostoru. |
|
|
Posamezni objekti znotraj funkcionalne enote kot tudi sosednjih
funkcionalnih enot so lahko povezani z nivojskimi povezavami. Svetla
višina mora omogočiti dostop intervencijskih vozil pod njimi (min.
4,50m). Te povezave so lahko odprte ali zaprte. |
|
|
Fasade objektov ne smejo odsevati refleksne svetlobe, bleščeči materiali
niso dovoljeni. Strehe so lahko ravne ali položne do 15° naklona, eno -
ali večkapne, skrite za fasadni venec. Fasade v višini strešnih
zaključkov-ravnih streh so lahko izmaknjene iz vertikalne linije osnovne
fasade. Ravna streha se lahko oblikuje kot terasa. Priporoča se uporaba
ekoloških materialov in energetsko varčnih zasnov. |
|
|
Ograjuje se lahko območja funkcionalnih enot 12, 13 14 in 15. Ograje so
enotno oblikovane in ozelenjene, visoke max. 2 m. |
|
|
Podkletitev objektov je namenjena parkiranju in pomožnim prostorom.
Maksimalni gabarit podkletitve ne sme presegati meje funkcionalne enote
oziroma gradbene meje (GM) v posamezni funkcionalni enoti, razen za
podzemne povezave med njimi, ki lahko segajo tudi čez mejo. |
|
|
9. člen |
|
|
Zunanja ureditev |
|
|
Vsi dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in
parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. |
|
|
Javno dostopne ploščadi so opremljene z urbano opremo (klopi, pergole,
plastike), vodnimi motivi in morajo biti oblikovane v skladu z zasnovo
objekta. |
|
|
Za talne ureditve utrjenih površin (tudi kolesarske steze in pešpoti) se
lahko uporabljajo naslednji materiali: granitne kocke, betonske plošče,
betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka. |
|
|
Za poti na zelenih površinah se lahko uporabljajo naslednji materiali:
betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka. |
|
|
Cesti A1, A2 in aleje B1, 2, 3, so tlakovane in zasajene z drevoredi, na
ostalih zunanjih površinah objektov se uredijo zelene površine in zasadi
visoka in nizka vegetacija. |
|
|
Višinske terenske razlike naj se premeščajo s travnatimi površinami z
naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp iz naravnih materialov je dovoljena
le do višine 0,50m. |
|
|
Severni rob zazidave v funkcionalnih enotah 7, 8, 9 in 12 se zaključi z
“zeleno kuliso“. |
|
|
Dodatne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Funkcionalne enote 1, 4 in 5 |
|
|
– dozidave ne smejo presegati obstoječih višinskih gabaritov, |
|
|
– oblikovanje prizidkov se mora podrejati obstoječi arhitekturi. |
|
|
Funkcionalna enota 7 |
|
|
Kota terena: 303.50 m.n.v. |
|
|
Max. višina objekta: 9m (ena nadzemna etaža) |
|
|
– dostop v objekt tudi z vzhodne strani – z javne ploščadi, |
|
|
– poudarjeno oblikovanje vhodnega portala na vzhodni oziroma zahodni
fasadi. |
|
|
Funkcionalni enoti 8 in 9 |
|
|
Kota terena: 302.50 – 303.50 m.n.v. |
|
|
Max. višina objekta: 9m (do dve nadzemni etaži) |
|
|
– oblikovno naj zahodni objekt skupaj z veliko telovadnico vzpostavlja
enoten ambient okoli osrednjega trga, |
|
|
– posamezne enote so lahko povezane z nadzemnimi povezovalnimi hodniki –
mostovži. |
|
|
Funkcionalna enota 10: |
|
|
Kota terena: 303.00 – 303.50 m.n.v. |
|
|
Max. višina objekta: 12m (do tri nadzemne etaže) |
|
|
Funkcionalna enota 11: |
|
|
Kota terena: 404.00 – 404.50 m.n.v. |
|
|
Max. višina objekta: 9m (stranska kraka) (do dve nadzemni etaži) |
|
|
Max. višina objekta: 25m (stoplič) (do šest nadzemnih etaž) |
|
|
– vogalni stolpič je oblikovan kot dominanta v prostoru, |
|
|
– ortogonalni smeri kareja sledita dva nižja kraka, |
|
|
– pred stolpičem je večja vstopna ploščad, preko nje je omogočen
diagonalni prehod v univerzitetni park. |
|
|
Funkcionalne enote 12, 13, 14 in 15: |
|
|
Kota terena: 304.00 – 305.00 m.n.v. |
|
|
– športne naprave – igrišča se gradijo v nivoju terena, |
|
|
– pomožni objekti so lahko samo pritlični, |
|
|
– zapolnjevanje posamezne funkcionalne enote in njihovo medsebojno
združevanje je dovoljeno. |
|
|
Funkcionalni enoti 16 in 17: |
|
|
Kota terena: 304.00 – 305.00 m.n.v. oz 303.50 m.n.v. |
|
|
– parkirišča se gradijo v nivoju terena, |
|
|
– enotno oblikovane nadstrešnice imajo strešine v minimalnem naklonu. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
11. člen |
|
|
Višinska ureditev območja |
|
|
Cestna mreža, kolesarske steze in primarne peš povezave se višinsko
prilagodijo dostopom na Kidričevi, Koroški cesti in predvideno severno
obvoznico. |
|
|
Sistem cest |
|
|
Območje se napaja na treh vhodnih lokacijah. |
|
|
Te so: |
|
|
– vstop s Kidričeve ceste, |
|
|
– vstop s severne obvoznice, |
|
|
– vstop s Koroške ceste. |
|
|
Po dograditvi severne obvoznice se motorni promet proti Kidričevi cesti
prekine s slepim oziroma omejenim dovozom. |
|
|
Vstop s Koroške ceste se zaključi v funkcionalni enoti 16. |
|
|
Normalni prečni profili |
|
|
Elementi prečnega profila ceste A1 (glavna napajalna): |
|
|
– hodnik za pešce 4,80 (2×2,40)
– kolesarska steza 2,00 (2×1,00)
– zelenica z drevoredom 4,00 (2×2,00)
– vozišče 6,00 (2×3,00)
– berma 1,00 (2×0,50)
Skupaj: 1 7,80m
|
|
|
Elementi prečnega profila ceste A2 (sekundarna cesta): |
|
|
– hodnik za pešce 4,80 (2×2,40)
– zelenica z drevoredom 4,00 (2×2,00)
– vozišče 6,00 (2×3,00)
– berma 1,00 (2×0,50)
Skupaj: 15,80m
|
|
|
Sistem dostopov |
|
|
Vsi dostopi do funkcionalnih enot so urejeni s cest A1 in A2.
Uvozno–izvozni radiji so prilagojeni za dostavo lahkih tovornjakov in
urgentnih vozil. Cesta A2 je zaključena z obračališčem. |
|
|
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti v zunanjih ureditvah
in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. |
|
|
Peš površine in kolesarske steze |
|
|
Celotno območje je oskrbovano preko treh primarnih smeri. |
|
|
Te so: |
|
|
– ortogonala ena B1,
– ortogonala dva B2,
– diagonala B3.
|
|
|
Kolesarske poti potekajo skupaj s hodniki za pešce. |
|
|
Do vseh predvidenih programov je zagotovljena peš dostopnost. |
|
|
Predvideni so znižani robniki za kolesarje in funkcionalno ovirane
ljudi, skladno s pravilnikom o projektiranju objektov brez grajenih
ovir. |
|
|
Normalni prečni profili |
|
|
Elementi prečnega profila alej B1,2,3: |
|
|
– vozišče 3,50
– bankina 1,00 (2×0,50)
Skupaj: 4,50m
|
|
|
Pravokotno na glavne smeri se priključujejo hierarhično manj pomembne
smeri (C1, 2, 3), ki na sečiščih lahko oblikujejo razširitve, oblikovane
kot večji ali manjši trgi. |
|
|
Parkiranje |
|
|
Pogoj za novogradnje je zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest
znotraj funkcionalne enote: |
|
|
za šole srednje 25 dijakov 1PM+1PM/60m2 NEP
za šole univerze 2-4 študenta 1PM
za nastavitvene objekte 2 postelji 1PM
za športno rekreacijske
površine 250m2 1PM
velika telovadnica 5-10sedežev 1PM
|
|
|
Parkirišča je potrebno zagotoviti v sklopu lastnega funkcionalnega
zemljišča, v lastni podzemni garaži ali na funkcionalnih enotah 16 in
17. |
|
|
V vseh funkcionalnih enotah namenjenih gradnji so lahko podzemne garaže.
Podzemno garažo je možno urediti pod celo funkcionalno enoto. Uvozi v
garaže se uredijo znotraj funkcionalne enote. Parkiranje v enotah 16 in
17 je le v nivoju terena. |
|
|
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE |
|
|
12. člen |
|
|
Komunalno urejanje |
|
|
Objekti morajo biti priključeni na vse komunalne vode v območju. |
|
|
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati pod javnimi
površinami, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno
priključevanje posameznih objektov. |
|
|
Gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno. Dopustne
so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi
ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. |
|
|
Vodovod |
|
|
Oskrba z vodo je predvidena z navezavo na obstoječi vodovod iz
vodovodnega stolpa. |
|
|
Vodovodno omrežje znotraj območja urejanja se izvede v zanki, ki poteka
v zelenicah, vsaj 2m od predvidenih objektov. |
|
|
Priključitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno priključitvijo
na kanalizacijo. |
|
|
Omrežje je potrebno dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne
zaščite. |
|
|
Hidrantno omrežje |
|
|
Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti. Oskrba preko
vodovodnega omrežja. Za objekte višje od 17m je gašenje mogoče le s
pomočjo gasilskih črpalk. |
|
|
Premer cevovoda vsaj 100mm, dolžina slepih krakov do 180m. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
V območju urejanja bo kanalizacija izvedena v ločenem sistemu. |
|
|
Komunalne odpadne vode iz vseh objektov se vodijo v javno kanalizacijo. |
|
|
Meteorne vode s streh se vodi v ponikovalnice, s tlakovanih, parkirnih
in cestnih površin pa preko lovilcev olj in peskolovov v meteorni kanal,
kateremu se mora za te potrebe povečati premer do reke Save. |
|
|
Elektrika |
|
|
Napajanje z električno energijo se izvede iz predvidene transformatorske
postaje tipske izvedbe, ki se bo vključila v 20kV omrežje napajanega iz
RTP Zlato polje. Transformatorska postaja se po možnosti gradi v sklopu
objektov v funkcionalnih enotah. |
|
|
Trase električnega omrežja potekajo v javnih površinah obcestnega
telesa. Visoko in nizkonapetostno elektro omrežje se izvede v kabelski
kanalizaciji. |
|
|
Priključna merilna mesta morajo biti dostopna z lokalnih poti. |
|
|
Plin |
|
|
Za toplotno oskrbo objektov je predvidena uporaba obstoječe kotlovnice v
funkcionalni enoti 6 ali priključitev na kotlovnico Zdravstveni dom. |
|
|
Varstveni pas obstoječega plinovodnega omrežja do kotlovnice je 2×3m. |
|
|
Telefon |
|
|
Telefonsko omrežje se priključi na obstoječo telefonsko centralo. |
|
|
Telefonsko omrežje znotraj območja urejanja poteka v javnem obcestnem
prostoru in se izvede v telefonski kabelski kanalizaciji. |
|
|
Kapacitete kabelske kanalizacije morajo zagotavljati tudi priključitev
na kabelsko televizijo. |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava se uredi na vseh javnih prometnih površinah.
Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na
transformatorske postaje v območju urejanja. |
|
|
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
13. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov.
Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima
in toplote z izpustom nad teren. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje
uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Pri posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu
virov pitne vode. |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti na
funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v
objektu ali na tlakovani površini. |
|
|
Zagotoviti je treba ustrezen način zbiranja posebne vrste odpadkov
(kolikor obstajajo) in zagotoviti potrebne površine za ločeno zbiranje
odpadkov. |
|
|
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob cestah A1 in A2. |
|
|
Na zelenih površinah se postavijo koši za smeti kot del urbane opreme
parka. |
|
|
VIII. POGOJI ZA ZAŠČITO PRED POŽAROM |
|
|
14. člen |
|
|
Splošne določbe |
|
|
V postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega
dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnovarstvena ocena. |
|
|
Intervencijske poti in površine |
|
|
Okoli načrtovanih objektov je treba zagotoviti krožno intervencijsko
pot. |
|
|
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9t osnega pritiska,
oddaljene so lahko 3-9m od objekta, širine 5m in s 4,5m višino pasaže,
če je pot izvedena pod objektom. Del zelenih površin ob intervencijskih
poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v
izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Za zasaditve med
intervencijskimi potmi in objekti se posadijo nizke grmovnice. Drevje je
lahko zasajeno na oddaljenosti 2m od intervencijske poti. |
|
|
Hidrantno omrežje |
|
|
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim
številom zunanjih hidrantov, na razdalji do 80m. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
15. člen |
|
|
Tolerance so dovoljene ob upoštevanju regulacijskih elementov
(prikazanih na karti regulacijski elementi z dovoljenimi višinami). |
|
|
Za višinsko regulacijo terena velja toleranca 0,5m. |
|
|
X. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
16. člen |
|
|
Zazidalni načrt se lahko izvaja fazno po funkcionalnih enotah in znotraj
funkcionalne enote. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo
ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo. |
|
|
Pred pričetkom gradenj objektov visoke gradnje je potrebno realizirati
komunalno in prometno infrastrukturo. |
|
|
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV |
|
|
17. člen |
|
|
Za vse posege je potrebno izdelati strokovno gradivo in izris iz
zazidalnega načrta za izdajo lokacijskega, gradbenega ali enotnega
dovoljenja za gradnjo. |
|
|
Strokovno gradivo mora vsebovati: |
|
|
– podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov, |
|
|
– idejne zasnove objektov, zunanje ureditve, |
|
|
– priključitev objektov na javno komunalno omrežje po pogojih
upravljavcev komunalnih vodov in prometne infrastrukture. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
18. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o
zazidalnem načrtu Šolski center Zlato polje-Kranj (UVG, št. 15/75). |
|
|
19. člen |
|
|
Zazidalni načrt je na vpogled pri Mestni občini Kranj, oddelek za
okolje. |
|
|
20. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in
prostor. |
|
|
21. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 35003-0005/01-142/02-48/02
Kranj, dne 18. septembra 2002.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|