Na podlagi določb 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, štev. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000 in 51/2002) je občinski svet Občine Šenčur, na svoji 12.seji, dne 03.03.2004, sprejel spremembe in dopolnitve Statuta Občine Šenčur, tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:

STATUT OBČINE ŠENČUR

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Statut Občine Šenčur določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnsoti občinskih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Občina  Šenčur  je temeljna  samoupravna  skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene  z zakonom.

2. člen

Določbe, zapisane v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralne za moški in za ženski spol.

3. člen

Sedež občine je v Šenčurju, Kranjska cesta 11.

Občina Šenčur ima svoj grb in zastavo določena z odlokom.

Občina Šenčur ima svoj žig, ki je okrogle oblike premera 3.5 cm, z napisom Občina Šenčur in z občinskim grbom v sredini.

Občina Šenčur ima občinski praznik. Občinski praznik določi občinski svet z odlokom.

4. člen

Osebe, ki imajo na območju Občine Šenčur stalno prebivališče so občani Občine Šenčur (v nadaljevanju občani).

Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave preko članov sveta Občine Šenčur.

Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.

5. člen

Za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev javnega pomena Občina Šenčur sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti. V ta namen lahko združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.

Občina Šenčur lahko sodeluje  tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z  mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. 

Občina Šenčur samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku kot to določa zakon.

6. člen

Občina Šenčur se lahko zaradi urejanja posameznih lokalnih zadev širšega pomena, uveljavljanja skupnih interesov ter zagotavljanja položaja samoupravnih lokalnih skupnosti povezuje v skupnosti, zveze ali združenja občin v skladu z zakonom.

Z aktom o ustanovitvi skupnosti, zveze ali združenja se določijo njihove naloge, organi in način financiranja. 

II. OBMOČJE IN DELI OBČINE

7. člen

Občina  Šenčur  obsega naslednja naselja:  Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo,  Srednja vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko,  Voglje, Voklo in Žerjavka.

8. člen

Območje Občine Šenčur je v naravi označeno z usteznimi prometnimi in neprometnimi znaki.

9. člen

Na območju Občine Šenčur so kot ožji deli občine, ustanovljene krajevne in vaške skupnosti, katerih imena in območja so določena s tem statutom (v nadaljevanju krajevne skupnosti).

Občinski svet Občine Šenčur lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje.

Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov. Občinski svet Občine Šenčur mora pobudo obvezno obravnavati.

10. člen

Krajevna skupnost ni oseba javnega prava. Krajevna skupnost ima svoj podračun pri Občini Šenčur.

Krajevna skupnost ima lahko svoj praznik.

Krajevna skupnost ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Ob krožnici zgoraj je napis OBČINA ŠENČUR. V sredini je grb Občine Šenčur, pod grbom je navedeno ime krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost uporablja nepremično in premično  premoženje, ki je na njenem območju namenjeno za naloge, ki se ji prenesejo v izvajanje.

11. člen

Za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina.

Krajevna skupnost se financira iz občinskega proračuna za izvajanje nalog, ki so ji prenesene s tem statutom, s prostovoljnimi prispevki fizičnih ali pravnih oseb, z donacijami in  s plačili za storitve.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

12. člen

Na območju Občine Šenčur so ustanovljene krajevne in vaške skupnosti, ki obsegajo naslednja območja:

1. Krajevna skupnost Olševek-Hotemaže s sedežem v Olševku, ki zajema naselji  Hotemaže in Olševek,

2. Krajevna skupnost Šenčur s sedežem v Šenčurju, ki zajema naselji Srednja vas pri Šenčurju in Šenčur,

3. Krajevna skupnost Visoko s sedežem na Visokem, ki zajema naselji Milje in Visoko,

4. Krajevna skupnost Voklo, ki zajema naselje Voklo,

5. Krajevna skupnost Voglje, ki zajema naselje  Voglje,

6. Krajevna skupnost Trboje s sedežem v Trbojah, ki zajema naselji Trboje in Žerjavka

7. Vaška  skupnost Luže, ki zajema naselje Luže,

8. Vaška  skupnost Prebačevo, ki zajema naselje Prebačevo.

13. člen

Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njihove prebivalce, zlasti pa na pospeševanje kulturnih in drugih društvenih dejavnosti.

14. člen

Občinski svet Občine Šenčur mora predhodno dobiti mnenje sveta  krajevne  skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.

III. NALOGE OBČINE

15. člen

Občina  Šenčur  je  oseba javnega prava, ki v skladu z zakoni poseduje, pridobiva  in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja javna podjetja in zavode ter  v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.

16. člen

Občina Šenčur za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega  pomena, zlasti pa:

1) na področju normativnega urejanja:

- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

- sprejema občinski proračun in zaključni račun;

- sprejema načrt prostorskega razvoja občine;

- sprejema prostorske plane;

- predpisuje lokalne davke;

- ureja upravljanje z energetskimi,  vodovodnimi  in komunalnimi objekti;

- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;        

- ureja javni red in mir v občini;

- v skladu z zakonom ureja promet v občini,

- ureja delovanje občinske uprave;

- ureja občinske javne službe;

- ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi  se kršijo predpisi občine;

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje  vrednost svojega premoženja;

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2) pospešuje:

- službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

- vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, knjižnično dejavnost in kulturno umetniško ustvarjalnost,

- razvoj obrti in podjetništva,

- razvoj športa in rekreacije;

3) na področju upravljanja:

- upravlja občinsko premoženje;

- upravlja lokalne javne službe;

- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

4) s svojimi sredstvi:

- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti; 

- zagotavlja pogoje za kompleksno gradnjo stanovanj in poslovnih objektov;

- gradi športne, kulturne in vzgojnovarstvene objekte;

- gradi komunalne objekte in naprave;

- gradi stanovanja za socialno ogrožene;   

- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in občinske uprave;

- zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne - dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

- zagotavlja  subvencije in organizira tekoče transferje v  gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom in  druge dejavnosti);

- zagotavlja požarno varnost;

- zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne  službe.

- skrbi za kulturno dediščino na svojem območju.

5) vzdržuje:

- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

- vodovodne, energetske in komunalne objekte;

6) s svojimi ukrepi:

- omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;

- pospešuje razvoj športa in rekreacije;

- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

- skrbi za prometni red in varnost v občini,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih,

7) zagotavlja in organizira:

- pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov s katerimi ureja zadeve iz svoje - pristojnosti v skladu z zakonom.

8) pridobiva in razpolaga:

- z vsemi vrstami premoženja,

- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,

- pridobiva od upravljalcev zbirk podatkov podatke v skladu z zakonom.

9) v skladu z zakonom opravlja naloge:

- s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

- na področju posegov v prostor in graditve objektov;

- občinskega redarstva.

10) sklepa : 

- pogodbe o koncesijah in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.

11) ustanavlja:

- javne sklade in agencije

17. člen

Občina Šenčur opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo zlasti na:

- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,

- občinsko upravno nadzorstvo,

- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in   javnih prireditev,

- statistično evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe  občine,

- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

- odločanje o rabi prostora,

- gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

- varstvo naravne in  kulturne dediščine,

- ukrepe za zaščito okolja,

- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

- odločanje o namembnosti urbanega prostora,

- izdajanje lokacijske informacije,

- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

- določanje komunalnih dejavnosti,

- organizacijo dimnikarske službe,

- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom,

- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,

- urejanje lokalnega prometa,

- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,

- ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju,

- določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi  - parkiranja,

- urejanje lokalnega potniškega prometa,

- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

- upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,        

- skrbi za medobčinsko in mednarodno sodelovanje.

18. člen

Občina Šenčur predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

- davek od premoženja,

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- druge davke, določene z zakonom,

- določa najemnine in zakupnine za oddana občinska  zemljišča,   stanovanja,  lokale in druge občinske objekte,

- določa pogoje za oddajo in najem objektov ter drugega  premoženja občine.

IV. ORGANI OBČINE ŠENČUR

19. člen

Organi Občine Šenčur so:

- občinski svet,

- župan,

- nadzorni odbor.

Občina Šenčur ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za zakonitost volitev v občinski svet, potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma liste kandidatov, določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi kateri člani občinskega sveta so izvoljeni, ter daje poročila o izidu volitev, opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.

Občina Šenčur ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa statut. Volitve oziroma imenovanje organov Občine Šenčur oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom občinskega sveta.

20. člen

Organi Občine Šenčur se volijo za štiri leta.

Mandat županu in članom občinskega sveta preneha po zakonu.

Župan, podžupan in člani občinskega sveta so občinski funkcionarji.

21. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta  ter na druge načine, ki jih določa poslovnik občinskega sveta.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

22. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Sklepi se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen v primerih ko je za sprejem posameznega sklepa z zakonom ali tem statutom določena drugačna večina.

1. Občinski svet

a) Oblikovanje, pristojnosti in način dela občinskega sveta

23. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti Občine Šenčur.

Občinski svet ima 17 članov.  Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.                               

24. člen

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

- sprejema statut Občine Šenčur,

- sprejema odloke in druge občinske akte,

- sprejema poslovnik občinskega sveta,

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja Občine Šenčur,

- potrjuje začasne nujne ukrepe,

- na predlog župana sprejema proračun in zaključni račun proračuna,

- ustanavlja svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,

- imenuje volilno komisijo za občinske volitve,

- imenuje in razrešuje predstavnika Občine Šenčur v sosvetu načelnika upravne enote,

- imenuje in razrešuje člane sveta Občine Šenčur za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

- nadzoruje delo svojih delovnih teles, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

- določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja,

- odloča o pridobitvi  premičnega premoženja, ki presega vrednost, določeno v predpisih o izvrševanju - proračuna, kot najvišjo vrednost, do katere se lahko javno naročilo odda po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti,

- na predlog župana odloča o zadolževanju občine in dajanju poroštev,

- daje poprejšnje soglasje k zadolževanju in dajanju poroštev javnih zavodov in javnih podjetij katerih ustanoviteljica je Občina Šenčur,

- razpisuje referendum za področje Občine Šenčur oziroma dela Občine Šenčur,

- daje pobudo za sklice zborov občanov,

- določa nadomestilo oziroma plačo župana, podžupana ter nadomestila članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora,

- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne  gospodarske službe,    

- daje koncesije,

- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti v pristojnost Občine Šenčur,

- daje soglasje k imenovanju predstojnikov javnih zavodov,

- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta  statut.

25. člen

Župan, člani nadzornega odbora, občinski uradniki, ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.       

Člani občinskega sveta ne morejo biti funkcionarji in vodilni delavci v upravni enoti, kakor tudi delavci v državni upravi, ki vršijo nadzor nad delom občinskih organov.

26. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volijo lahko državljani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v Občini Šenčur.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.

Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:

- mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,

- mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakršnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.  

27. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji na način in po postopku, kot ga določa poslovnik občinskega sveta.

Do potrditve mandata župana vodi prvo sejo dotedanji župan, v primeru njegove odsotnosti pa najstarejši član občinskega sveta.

28. člen

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Župan nima pravice glasovanja.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih skliče župan na lastno pobudo najmanj enkrat v treh mesecih.

Župan je dolžan sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Seja mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

29. člen

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predviden čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta županu oziroma predstavnikom občinskih odborov ter za odgovore nanje. 

30. člen

Seje občinskega sveta so redne in izredne. Podrobnejši način sklica seje določa poslovnik.

Izredne seje so tiste, ko se pri njihovem sklicu, zaradi posebnih razlogov ni moč držati rokov in postopkov, določenih za sklic redne seje.

O upravičenosti posebnih razlogov za sklic izredne seje odloča sklicatelj.

31. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Člani občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta oziroma župana  dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

Predsednik nadzornega odbora Občine Šenčur, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov sveta, kadar se obravnavajo zadeve iz njihove pristojnosti.

32. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Občinski svet glasuje javno. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, tem statutom ali kadar to sklene občinski svet na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta, poročata svetu najmanj enkrat letno.

33. člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

- če odstopi,

- če umre.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo s pravnomočno sodno odločbo. Član občinskega sveta je dolžan svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sklepa o prenehanju mandata na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega lena.

Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.

Postopek za nadomestitev člana občinskega sveta v primerih z 1. do 6. alineje 1. odstavka tega člena se lahko začne po poteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Postopek za nadomestitev člana občinskega sveta v primeru 7. in  8. alineje 1. odstavka tega člana se  prične po sprejemu sklepa o prenehanju mandata.

Mandat nadomestnemu članu potrdi občinski svet.

Postopek za potrditev mandata nadomestnemu članu je določen v poslovniku občinskega sveta.  

34. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Občinski svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

b) Delovna telesa občinskega sveta

35. člen

Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

36. člen

Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru Občine Šenčur in ne z delom v občinski upravi.

Mandat delovnih teles občinskega sveta je skladen mandatu sveta ali začasen, do realizacije naloge, ki jo delovnemu telesu določi občinski svet, ob njegovem imenovanju.

37. člen

Člane delovnih teles ter njihove predsednike imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jih imenuje občinski svet na predlog najmanj treh navzočih članov.

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico delovnemu telesu.

Predlog novih kandidatov za člane delovnega telesa pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Stalni odbori občinskega sveta

38. člen

Stalni odbori občinskega sveta so:

1. Odbor za prostorski razvoj in urejanje prostora,

2. Odbor za javno infrastrukturo,

3. Odbor za družbene dejavnosti,

4. Odbor za gospodarstvo,

5. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge odbore.

39. člen

Odbor ima 5 članov, od tega največ 2 člana izmed občanov, ki niso člani občinskega sveta.

Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.

Odbor lahko ustanovi za posamezno področje dela pododbore, ki pokrivajo posamezna področja, po predhodni odobritvi občinskega sveta. Pododbor ne more dajati neposredno predlogov občinskemu svetu. Pododbor ima 3 člane, od katerih mora biti predsednik in en član imenovana izmed članov občinskega sveta. 

Komisije občinskega sveta

40. člen

Občinski svet ima stalne in občasne komisije.

Stalne komisije so:

1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

2. Statutarno pravna komisija,

3. Komisija za podeljevanje občinskih priznanj.

Občasne komisije se ustanovijo za realizacijo določene naloge, ki jo občasni komisiji podeli občinski svet, ob njenem imenovanju.

41. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane iz vrst članov občinskega sveta. Predsednika komisije imenuje občinski svet.

Statutarno pravna komisija ima 3 člane, od tega je en član komisije lahko izmed občanov. Predsednika imenujejo člani komisije iz vrst članov občinskega sveta.

2. Nadzorni odbor

42. člen

Nadzorni odbor  je najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Šenčur. V okviru pristojnosti  nadzorni odbor:

opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem Občine Šenčur,

nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

nadzoruje finančno poslovanje porabnikov finančnih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov in nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v njegovem poslovniku, mora o teh ugotovitvah v roku 15 dni po ugotovljeni kršitvi obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri  svojem delu dolžan  varovati  osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim  predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati  dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor o svojih  ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski  svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih  sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor mora najmanj enkrat letno poročati občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Občinski svet je dolžan poročilo uvrstiti na prvo sejo, če je gradivo pripravljeno pravočasno skladno z poslovnikom občinskega sveta.

43. člen

Nadzorni odbor šteje pet članov.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji. Večina članov nadzornega odbora mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s poslovnikom občinskega sveta. 

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 

44. člen

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet.

3. Župan

45. člen

Občina ima župana in najmanj enega podžupana.

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih in tajnih volitvah v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjega župana, traja pa do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.

Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:

- mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,

- mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet. 

46. člen

Župan opravlja funkcijo nepoklicno ali poklicno.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami če tako določa zakon.

Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzoren odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

47. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Župan:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi premičnega premoženja do vrednosti, določene v predpisih o izvrševanju proračuna, kot najvišjo vrednost, do katere se lahko javno naročilo odda po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti,

- odloča o odtujitvi premičnega premoženja,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju in sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za izvrševanje teh nalog,

- imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- odloča o v skladu z zakonom na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan imenuje tudi komisije in druge strokovne organe občine. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz njegove pristojnosti.

48. člen

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit. Če to stori, mora na prvi naslednji seji občinskega sveta navesti razloge za zadržanje in predlagati ponovno odločanje o sporni odločitvi.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme tako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

49. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnika in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju območja občine,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

Župan lahko sprejme začasne nujne ukrepe v primeru večje ogroženosti življenja in premoženja občanov, če se občinski svet ne more pravočasno sestati. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

50. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja župana opravljal funkcijo župana, v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev, do izvolitve novega župana.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.

V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov opravlja funkcijo tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, o tem, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo, odloči občinski svet.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pisno pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pisno pooblasti.

Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet, na predlog župana.

Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati na sejah občinskega sveta.

51. člen

V primeru, ko župan ali podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

52. člen

Županu in podžupanu preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

- če odstopi,

- če je po odločitvi Državnega zbora razrešen,

- če umre.

Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.

Mandat jima preneha z dnem razrešitve.

Razlogi za prenehanje mandata župana ali podžupana iz prve in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo s pravnomočno sodno odločbo. Župan oziroma podžupan je dolžan svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop župana ali podžupana mora biti podan v pisni obliki. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sklepa o prenehanju mandata na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan ali podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.

Postopek za izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začne po poteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Če je župan imenovan:

- na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

- za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,

- na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.

4. Organi  krajevnih  skupnosti

53. člen

Organ  krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. Način izvolitve sveta določa zakon.

Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti je 4 leta.

Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote določa občinski svet.

54. člen

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih na krajevno skupnost prenese Občina Šenčur z odlokom.

Zadeve, ki se nanašajo na krajane dveh ali  več krajevnih skupnosti opravlja ena od krajevnih skupnosti ali Občina Šenčur.

Naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim določi Občina Šenčur z odlokom.

Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve na seji z večino glasov svojih članov.

Svet krajevne skupnosti  ima predsednika, ki zastopa krajevno skupnost in je član posvetovalnega organa župana.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti  brez pravice glasovanja.

55. člen

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta krajevne skupnosti pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.

5. Neposredne oblike odločanja občanov

56. člen

Neposredne oblike odločanja občanov v Občini Šenčur so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

57. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več  krajevnih skupnosti.

Kadar župan skliče zbor občanov za vso občino, se ta izvede z delnimi zbori po krajevnih  skupnostih.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Ta mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep se z obrazložitvijo vroči pobudniku ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

58. člen

Občani na zboru občanov:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo pobude in predloge za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

- dajejo predloge občinskim organom pri pripravljanju programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča pri večjih posegih v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,

- dajejo mnenja, stališče ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Če pristojni občinski organ predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ne upošteva, je občanom dolžan to na primeren način in v primernem roku predstaviti in utemeljiti.

59. člen

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena oseba. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstvo zbora, ki vodi zbor.

Zbor občanov veljavno sprejema odločitve, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov občanov območja občine, za katero je sklican. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica občanov, ki sodelujejo na zboru.

Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko občanov je glasovalo za sprejem odločitve ter vodi zapisnik zbora. Z zapisnikom zbora tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

60. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejet splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

61. člen

Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

62. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati oblikovano zahtevo za referendum in  jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Zahteva in vprašanje morata biti obrazložena.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj petih odstotkov volivcev v občini. Podpora pobudi se daje na seznamu, ki vsebuje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališče  in podpise podpisnikov.

O pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pobudnik pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni v skladu s tem statutom ali, da je v nasprotju z zakonom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni vložena. Župan o tem takoj obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, da naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.

63. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje poteka pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

64. člen

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.

Referendum se izvede naprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, akt oziroma njegovo odločbo, o kateri se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Občinska volilna komisija objavi akt o razpisu referenduma petnajst dni pred glasovanjem v Uradnem vestniku Gorenjske.

65. člen

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

66. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

67. člen

Pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, lahko občinski svet razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

68. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma večina volivcev, ki so glasovali v delu občine, za katerega se bo uvedel samoprispevek.

69. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti  v zakonskem roku.

Glede pobude volivcev za vložitev zahteve in prvega odstavka tega člena in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

70. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

V. OBČINSKA UPRAVA

Organiziranje občinske uprave

71. člen

Upravne naloge in druge naloge v občini izvaja občinska uprava.

Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave.

72. člen

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik  občine, ki  ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Župan lahko pooblasti tajnika za odločanje o konkretni upravni stvari.

73. člen

Župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog tajnika.

O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan.

Položaj zaposlenih v občinski upravi ureja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

74. člen

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske upravi ustanovi občinska inšpekcija. 

75. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

76. člen

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi tajnika občine ali župana  odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

77. člen

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

78. člen

Občina Šenčur organizira javne službe na naslednjih področjih:

- oskrba s pitno vodo,

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih   voda,

- ravnanje s komunalnimi odpadki,

- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

- javna snaga in čiščenje javnih površin,

- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih   površin,

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

79. člen

Občina Šenčur skrbi tudi za:

- javno razsvetljavo,

- plakatiranje in okraševanje naselij,

- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

- urejanje lokalnih cest,

- deratizacijo in dezinfekcijo.

80. člen

Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij,

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

81. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

82. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so za nepremičnino v proračunu zagotovljena finančna sredstva.

Nepremično in premično premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog uporabnika občinskega proračuna, brez nepotrebnih zalog.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.

Za brezplačno pridobitev nepremičnega ali premičnega premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. 

Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.

Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.

83. člen

Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki:

- davek od premoženja,

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- upravne takse,

- posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,

- drugi davki, določeni z zakonom.

Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon.

Pri financiranju lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.

Razmerje za razporeditev prihodkov iz prejšnjega odstavka se določi s posebnim aktom Državnega zbora.

84. člen

Prihodki Občine Šenčur za financiranje drugih nalog so tudi:

-  nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

-  krajevne takse,

-  komunalne takse,

-  pristojbine,

-  prihodki uprave,

-  sredstva samoprispevka,

-  drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večji od višine, ki je določena z zakonom.

85. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavlja letni načrt oziroma plan razvojnih programov občine, ki je opredeljen z dokumentom dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s  posebnimi predpisi.

V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:

- realizacija prejemkov in izdatkov za preteklo leto,

- ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto,

- načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto, ki ga sprejme občinski svet.

Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.

86. člen

V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po posameznih programih, letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračun prihodnjih let in virih financiranja za celovito izvedbo programov.

Načrt razvojnih programov se letno dopolnjuje.

Podrobnejša vsebina načrta razvojnih programov občinskega proračuna je predpisana s posebnim predpisom.

87. člen

Župan predloži občinskemu svetu:

- predlog občinskega proračuna z obrazložitvami,

- program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebno zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami,

- predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, z obrazložitvami in

- predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna.

Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.

88. člen

Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen.

89. člen

Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb občinskega proračuna občinskemu svetu v 30. dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru.

Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

Postopek sprejemanja proračuna natančneje uredi občinski svet s poslovnikom.

Občinski svet mora spremembe občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta. 

90. člen

Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

91. člen

Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju.

92. člen

Če proračun ni sprejet predPRIVATE začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja občina ne sme povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.

93. člen

Odločitev o začasnem financiranju občine sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.

Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje občine lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.

94. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, razen če z odlokom občine ni drugače določeno. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

95. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

96. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan, ki je o tem dolžan obvestiti občinski svet.

97. člen

Občina Šenčur oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezerve se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

98. člen

Rezerve se uporablja:

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so   zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne   oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski  škodljivci;

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki   pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

99. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.

Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta.

100. člen

Občina Šenčur se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina Šenčur izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina Šenčur se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

101. člen

Občina Šenčur se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi Občina Šenčur obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

102. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Šenčur, se smejo zadolževati le s poprejšnjem soglasjem ustanovitelja.

O poprejšnjem soglasju odloča občinski svet.

Občina Šenčur sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

103. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun proračuna.

104. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

105. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

106. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

107. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

Odredba prične veljati naslednji dan po objavi.

108. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Pravilnik prične veljati 8. dan po objavi.

109. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Navodilo prične veljati naslednji dan po objavi.

110. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh  članov občinskega sveta.

111. člen

 V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.

Z zaključnim računom proračuna se hkrati sprejme tudi premoženjska bilanca občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.

112. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske  in pričnejo veljati 15. dan po objavi, razen če ni s tem statutom ali samim aktom določeno drugače.

113. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, odbor, komisija, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

Osnutek odloka pošlje predlagatelj županu.

2. Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta

114. člen

Občinski svet sprejema spremembe in dopolnitve tega statuta na dveh obravnavah.

Osnutek sprememb in dopolnitev statuta pripravi statutarna prana komisija in ga posreduje županu.

Župan pošlje osnutek statuta občinskemu svetu najmanj 7 dni pred prvo obravnavo in predlog sprememb in dopolnitev statuta najman 15 dni pred obravnavo na seji občinskega sveta.

3. Postopek za sprejem odloka

115. člen

Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter  oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

116. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah osnutka in predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

117. člen

Občinski svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah.

Župan pošlje osnutek odloka članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred prvo obravnavo in predlog odloka najmanj 15 dni pred obravnavo na seji občinskega sveta.

118. člen

V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V obravnavi predloga odloka razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta glasujejo o morebitnih amandmajih na obravnavani člen. Na koncu člani občinskega  sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka  v celoti.

119. člen

V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Obsežnejši amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga  amandma  vsak član  občinskega sveta.

120. člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če je bilo zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, večina opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.

121. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne odloke oziroma za manj  pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme tak odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

122. člen

Postopek za sprejem drugih splošnih aktov občine je določen s poslovnikom občinskega sveta.

4. Posamični akti občine

123. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

124. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem

postopku, odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE ŠENČUR V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH  LOKALNIH SKUPNOSTI

125. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

126. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

127. člen