|
Na podlagi 16. člena
statuta Občine Črnomelj
(Uradni list
RS, št. 87/99) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 18. 11. 1999
sprejel |
|
|
P O S L
O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Črnomelj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta (v nadaljevanju: delovnih
teles sveta) in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v
skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine, v katerega zunanjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI
SVET”. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih
aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor
občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan
20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej
imenuje začasno tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga
župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem
predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah, ki so
jih na svet zoper odločitev občinske volilne komisije vložili kandidati
za člane sveta in predstavniki kandidatur oziroma list kandidatov in
predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije
in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah, ki so jih zoper odločitev občinske volilne
komisije podali drugi kandidati za župana ali predstavniki kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne
komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi
ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila
o izvolitvi župana ter na podlagi poročila mandatne komisije posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov
kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet sprejme ugotovitveni sklep o potrditvi mandata
županu. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata dotedanjemu svetu preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih sveta. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se
sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
|
Član sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte,
razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma
v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne, obrambne in poslovne
skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem
delu. |
|
|
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do
dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
13. člen |
|
|
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi
mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije. |
|
|
14. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni
z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov občinskega sveta |
|
|
15. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih
občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu
potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske
uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni
obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji
obvezno prisoten župan ali direktor občinske uprave. Na posamezno
vprašanje ali pobudo lahko, po pooblastilu župana ali direktorja, poda
odgovor tudi strokovni delavec občinske uprave. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na
naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun
namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno,
pisno pa morata odgovoriti na vprašanja in pobude, za katere tako
zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti praviloma posredovan vsem
članom sveta s sklicem ali pa na prvi naslednji redni seji, najkasneje
pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
|
17. člen |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o
čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
18. člen |
|
|
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta ali delovnega telesa, ki se ne udeleži
seje sveta oziroma delovnega telesa, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije oziroma nagrada, ki mu v tem mesecu pripada za
udeležbo na seji. |
|
|
Če se član delovnega telesa ne udeležuje sej delovnega
telesa, lahko predsednik delovnega telesa s posebnim sklepom delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
Če so tri seje organa zaporedoma nesklepčne, izvoli
svet nov organ. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
19. člen |
|
|
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo
določa na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
Program dela sveta |
|
|
20. člen |
|
|
Župan pripravi predlog okvirnega programa za posamezno leto. |
|
|
Pri oblikovanju okvirnega programa dela sveta lahko
sodelujejo svetniki in stalna delovna telesa. |
|
|
Okvirni program dela predlaga župan v sprejem svetu. |
|
|
Na podlagi sprejetega programa dela sveta, se uvrščajo
posamezne zadeve na dnevni red seje sveta. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
Svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta
in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa
jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Župan, podžupan ali član sveta, ki je pooblaščen za
vodenje sej sveta lahko za posamezno sejo sveta svoja stališča o
pomembnejših zadevah koordinira z vsemi svetniškimi skupinami. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. |
|
|
Vabilo in gradiva za sejo sveta se obvezno pošljejo
tudi direktorju občinske uprave, predsedniku nadzornega odbora občine,
predlagatelju posamezne zadeve, ki je na dnevnem redu ter županu, kadar
ni sklicatelj seje župan. |
|
|
Vabilo in gradiva prejmejo jih tudi politične stranke,
zastopane v svetu in novinarji sredstev javnega obveščanja v istem
predpisanem roku kot svetniki. |
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog
delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno
pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi
mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če
seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega
obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic
zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti
vročeno članom sveta in osebam iz drugega odstavka prejšnjega člena
najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
Izredna in redna seja ne moreta biti sklicani in potekati
istočasno. |
|
|
Če je izredna seja sveta prekinjena zato, ker seja ni
več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti po sklicu nadaljevanja seje, mora
predsedujoči sejo končati. |
|
|
26. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je
glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo
le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana (v nadaljevanju: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
|
29. člen |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima ob prisotnosti
pooblaščene osebe pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo, če gradiva niso zaupne narave. Predsedujoči
mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Župan ali predlagatelj gradiva predlaga svetu, da s
sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke
dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma
kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči,
kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v
zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih drugih
postopkovnih predlogih. |
|
|
Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se brez
razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, če tako predlaga župan. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
Po sprejemu dnevnega reda se odloča o sprejemu zapisnika
prejšnje seje. |
|
|
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje
in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
33. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet odloči o spremembi vrstnega reda
obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
34. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Ves čas razprave ima predlagatelj pravico pojasnjevati
predlagano gradivo, ko se priglasi k besedi. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, lahko poda župan ali od
njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po sedem minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu,
kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko
traja največ pet minut. |
|
|
Razpravljalec lahko razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. Razpravljalec ima pravico do replike na repliko, ki
sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
K razpravi se lahko priglasi tudi župan ali direktor
občinske uprave, predlagatelj gradiva, kadar to ni župan in strokovni
delavec, ki ga določi predlagatelj. |
|
|
Če se k razpravi priglasi nekdo, ki mu statut in
poslovnik izrecno ne dajeta te pravice, odloča o tem občinski svet. |
|
|
35. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot tri minute. |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi,
če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni
razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih
mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja
ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. |
|
|
38. člen |
|
|
Odmor predsedujoči odredi na obrazložen predlog skupine
najmanj treh članov sveta, župana, podžupana ali predlagatelja gradiva,
če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko
pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Predsedujoči lahko predlaga petnajstminutni odmor
kadarkoli med sejo. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po
izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko
odredi odmor, ali se seja nadaljuje, ali pa se seja prekine in nadaljuje
drugič. |
|
|
V izjemnih okoliščinah lahko odloči svet o dolžini
odmora z glasovanjem. |
|
|
39. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča
sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
40. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši
red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši
red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
|
Navzočnost predsedujoči ugotavlja na začetku seje,
pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru
oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). |
|
|
46. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov,
razen če zakon ali statut določata drugačno večino. Predlagana odločitev
je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. |
|
|
47. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem svet odloča, če tako zahteva
najmanj četrtina članov sveta ali če tako sklene svet z najmanj četrtino
glasov članov sveta pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. |
|
|
48. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če
ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi
in objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
Člani sveta se opredelijo in glasujejo tako, da
predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato kdo je proti
njemu. |
|
|
50. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči
na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem
redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi
“ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog
predsedujočega. Eden izmed predlaganih članov mora biti obvezno iz vrst
opozicije. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot
je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga
uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. Glasuje se tako, da se obkroži
besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”,
oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil
posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano
večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa
katerih kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi
izid glasovanja na seji sveta. Na podlagi izida glasovanja predsedujoči
razglasi, da je predlog sprejet ali zavrnjen. |
|
|
53. člen |
|
|
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
54. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti
pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta določi
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je
sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma delavec občinske uprave,
ki je vodil zapisnik. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki
je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za
redno sejo sveta. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak, ki se
hrani še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet,
katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in
drugim gradivom s seje. |
|
|
Član sveta ima pravico poslušati magnetogram in tudi
drugi udeleženec seje, če je za to dobil pisno dovoljenje
predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
prisotnosti pooblaščene osebe po predhodnem dogovoru z direktorjem
občinske uprave. |
|
|
Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. Župan mora ugoditi
zahtevi, če član sveta zahteva dobesedni prepis svoje razprave na seji
sveta. |
|
|
56. člen |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta,
zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega
gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
57. člen |
|
|
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo
sveta, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske
uprave. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve
člana sveta. Original zahteve in odredba se hranita pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
|
|
58. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi
svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči
o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
59. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna
telesa sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski
upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če
ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno
posebno delovno mesto. |
|
|
Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi
direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje
zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
60. člen |
|
|
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje svet najpozneje v roku 30
dni po konstituiranju sveta. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in
druge organe, ki jih imenuje svet, |
|
|
– svetu ali županu daje pobude oziroma predloge in
mnenja v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
61. člen |
|
|
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot
svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi
obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta obravnavajo in
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
|
62. člen |
|
|
Komisije in odbori obravnavajo predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju svojega delovanja, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu podajo
svoje stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je komisija ali odbor dolžan opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu,
predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave
splošnega akta. |
|
|
Komisija ali odbor lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. |
|
|
63. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom
občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
|
|
– odbor za kmetijstvo, turizem in dopolnilne
dejavnosti, |
|
|
– statutarno-pravna komisija. |
|
|
64. člen |
|
|
Odbori in komisije opravljajo naloge iz 61. in 62. člena,
ki se nanašajo na občinsko pristojnost na naslednjih področjih: |
|
|
1. Odbor za družbene dejavnosti: |
|
|
– otroško varstvo, |
|
|
– izobraževanje, |
|
|
– zdravstvo in socialno varstvo, |
|
|
– kultura, |
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
– občinske javne službe (zavodi). |
|
|
2. Odbor za gospodarstvo: |
|
|
– gospodarstvo, |
|
|
– malo gospodarstvo in obrt, |
|
|
– lokalna gospodarska infrastruktura, |
|
|
– gospodarske javne službe, |
|
|
– urbanizem in okolje, |
|
|
– promet in zveze, |
|
|
– gospodarjenje s premoženjem |
|
|
– stanovanjsko. |
|
|
3. Odbor za kmetijstvo, turizem in dopolnilne dejavnosti: |
|
|
– kmetijstvo, |
|
|
– gozdarstvo, |
|
|
– lovstvo, |
|
|
– ribištvo, |
|
|
– veterina, |
|
|
– turizem, |
|
|
– dopolnilne dejavnosti. |
|
|
4. Statutarno-pravna komisija: |
|
|
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, |
|
|
– po sklepu sveta obravnava predloge odlokov in drugih
aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov ter oblikuje svoje mnenje
oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo,
zakoni in statutom občine in glede medsebojne skladnosti z drugimi
veljavnimi akti občine, |
|
|
– predlaga svetu v sprejem obvezno razlago določb
splošnih aktov občine, |
|
|
– med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako
zahteva predsedujoči sveta, razlaga poslovnik sveta. |
|
|
Drugim stalnim in občasnim delovnim telesom določi
področje njihovega delovanja svet ob njihovi ustanovitvi. |
|
|
65. člen |
|
|
Druga stalna in občasna delovna telesa ustanovi svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
66. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, treh
članov občinskega sveta ali župana izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
lahko predlagajo kandidate tudi zainteresirane organizacije v občini in
občani. |
|
|
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
67. člen |
|
|
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta, lahko
pa se razreši tudi skladno z 18. členom tega poslovnika. |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano
članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa,
razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. O seji delovnega telesa
pa se obvestijo župan, direktor občinske uprave in predsedujoči. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
70. člen |
|
|
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske
izvedbene akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila,
obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje
mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
71. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte. |
|
|
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
|
V skladu z določbami statuta lahko tudi volivci
zahtevajo od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
72. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta se shrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
73. člen |
|
|
Odloki se sprejemajo v dveh obravnavah, v prvi obravnavi
kot predlog za izdajo odloka, v drugi obravnavi kot predlog odloka. |
|
|
Predlagano besedilo odloka mora vsebovati naslov
odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član
sveta, pošlje predlagano besedilo odloka županu ali predsedujočemu. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predlaganega besedila odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predlaganega
besedila odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
75. člen |
|
|
Predsedujoči sveta pošlje predlagano besedilo odloka v
obravnavo članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavano besedilo odloka. |
|
|
76. člen |
|
|
Če na predlagano besedilo odloka v prvi obravnavi ni bilo
bistvenih vsebinskih pripomb in bi predlagano besedilo odloka v drugi
obravnavi bilo enako kot v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme odlok na isti seji, tako da se prva in druga
obravnava odloka združita. |
|
|
77. člen |
|
|
V prvi obravnavi predlaganega besedila odloka se
razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in
načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega besedila odloka. |
|
|
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih
članov sveta. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka
dopolni predlagano besedilo odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so
bili sprejeti ob prvi obravnavi besedila odloka. |
|
|
78. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem
členu predlaganega besedila odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem
členu predlaganega besedila odloka, glasuje o odloku v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predlaganega besedila
odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči
svet, razen v primerih, ko je predlagatelj župan. Župan lahko vsak čas
umakne predlagano besedilo odloka. |
|
|
79. člen |
|
|
V drugi obravnavi predlaganega besedila odloka lahko
predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni
obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavano predlagano besedilo odloka, h kateremu
je predlagan amandma. |
|
|
Na sami seji sveta lahko predlagajo amandma najmanj
štirje člani sveta, predlagatelj odloka in župan. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do
glasovanja o amandmaju spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga
umakniti. |
|
|
80. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če
zanje na seji sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
81. člen |
|
|
Statut občine, poslovnik o delu sveta in proračun se
sprejemajo po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov iz 70. člena tega
poslovnika, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi. |
|
|
82. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi
sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandma v
ustni obliki. Pred glasovanjem je treba ustno vloženi amandma v pisni
obliki predložiti predsedujočemu. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje
pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da
bo na isti seji opravil obe obravnavi predlaganega besedila odlokov ali
drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali
njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi Državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k
členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami
seji vse do konca obravnave predlaganega besedila odloka. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta
predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena
in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
|
|
5. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
85. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb in aktov sveta. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
|
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem
poslovnikom določen za sprejem akta, ki se razlaga. |
|
|
6. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
86. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt (uradno prečiščeno besedilo). |
|
|
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta
poslovnik določa za sprejem splošnega akta, ki se spreminja. |
|
|
87. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu v skladu s statutom občine in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi svet. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
88. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
|
|
89. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati razvrstijo po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih
priimkov. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih, ki so glasovali. |
|
|
90. člen |
|
|
Javno se glasuje o vsakem kandidatu posebej po vrstnem redu. |
|
|
91. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnico. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke,
imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem vrstnem redu
njihovih priimkov. |
|
|
92. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
|
|
93. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po
vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
94. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
95. člen |
|
|
Predsednika in člane delovnih teles sveta lahko imenuje
svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane, ki jo določi
predlagatelj po 66. členu poslovnika. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov,
se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana |
|
|
96. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov sveta. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih
članov sveta. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
97. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot
je določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
98. člen |
|
|
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico
odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom
in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles,
drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če
niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni
obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
99. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta, v objavo jih po pooblastilu župana pošilja direktor občinske
uprave. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan
svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
100. člen |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta in
župana. |
|
|
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo
za javnost. |
|
|
101. člen |
|
|
Župan zagotavlja pogoje za delo predstavnikov javnih občil
na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo gradivo seje
sveta in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo
zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
|
102. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
103. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
104. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne
more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika
statutarno-pravna komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNI DOLOČBI |
|
|
105. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
poslovnik Občinskega sveta občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 48/95). |
|
|
106. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 015-03-1/99 |
|
|
Črnomelj, dne 18. novembra 1999. |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r. |
|
|
|