Na podlagi veljavnega VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Ur. l. RS, št. 24/92, 29/95, 44/97), Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur .l. RS, št. 44/97), 80/94 in 56/98) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 16. redni seji, dne 30. novembra 2000, sprejel

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenimi prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

2. člen

Nadomestilo je z zakonom določen izvirni prihodek lokalne skupnost, ter zagotavlja sredstva za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč.

3. člen

Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo na celotnem območju Občine Ruše, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje za tiste površine, ki so v prostorskem izvedbenem načrtu določene za izgradnjo.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje za koristne površine stanovanjske ali poslovne zgradbe (stanovanjske oziroma poslovne površine) oziroma za koristne površine grajenega inženirskega objekta ali naprave.

Med koristne površine stanovanjske zgradbe se prištevajo tudi tlorisne površine garaž.

Med poslovne površine se prištevajo tudi:

- parkirišča;

- odprta skladišča;

- delavnice na prostem;

- interne transportne poti (ceste, železniški tiri, dvorišča,…);

- tlorisne površine temeljev stebrov za prenos in distribucijo električne energije, vlečnic, sedežnic in drugih naprav;

- tlorisne površine baznih postaj mobilne telefonije oziroma 20 m² po bazni postaji, če je le ta montirana na gradbene objekte.

- tlorisne površine temeljev daljnovodnih stebrov v površini 5 m² ter tlorisne površine objektov za prenos in distribucijo električne energije.

- tlorisne površine cevovodov za male hidroelektrarne.

Poslovne površine iz prejšnjega odstavka se točkujejo kot nezazidana stavbna zemljišča.

II. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

4. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

- lega zemljišča;

- opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve nanje;

- vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča ter večje obremenitve okolja;

- izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.

5. člen

Stavbna zemljišča se z ozirom na lego razvrščajo na:

- I. OBMOČJE - ureditveno območje naselij Ruše, Bezena, Bistrica ob Dravi, območje Elektrarne Fala;

- II. OBMOČJE - ureditveno območje naselja Log in počitniškega naselja;

- III. OBMOČJE - ureditveno območje naselij Smolnik in Fala;

- IV. OBMOČJE - območja razpršene gradnje, opremljena z električnim in vodovodnim omrežjem, območja malih hidroelektrarn ter območja, na katerih so postavljeni temelji stebrov za prenos in distribucijo električne energije, območja vlečnic, sedežnic in drugih naprav, površine telekomunikacijskih omrežij in omrežij za transport plinastih goriv.

6. člen

Meje območij so vrisane v kartah, ki se hranijo v občinski upravi in so zainteresiranim na vpogled.

7. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priključka se ovrednoti z naslednjimi točkami:

- cesta v makadamski izvedbi 5 točk

- cesta v proti prašni izvedbi 10 točk

- javna razsvetljava 5 točk

- javni vodovod 10 točk

- električno omrežje 5 točk

- javna kanalizacija 10 točk

- telefon 5 točk

- plinovod 5 točk

- javni prevoz 5 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, javni vodovod, plinovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi tehnična možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telefonskem priključku se točkuje samo dejanska priključenost objekta na omrežje.

Pri 9. točki prejšnjega odstavka se ovrednoti stavbno zemljišče, ki je v zračni razdalji do 500 m od postajališča javnega prevoza.

8. člen

Glede na vrste dejavnosti oziroma namen uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena na zemljišča za:

- stanovanjske namene,

- počitniške namene,

- družbene dejavnosti in javne funkcije,

- ostale poslovne namene.

9. člen

Razvrstitev glede na vrsto dejavnosti, namen uporabe ter glede na območja se za zazidana stavbna zemljišča točkuje po naslednji tabeli:

10. člen

Število točk za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti, območje oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se ne točkuje komunalna opremljenost in ne upoštevajo dodatne točke za izjemno lego ali obremenitve okolja.

Kadar je na zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska, poslovna), se upoštevajo pri izračunu nadomestila sorazmerni deleži.

11. člen

V posameznih dejavnostih se pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledice izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča, oziroma večje obremenitve okolja in komunalne infrastrukture.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti:

III. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA IN PLAČEVANJE NADOMESTILA

12. člen

Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s koristno stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta ali s tlorisno površino drugih gradbenih objektov oziroma s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Vrednost točke se lahko določa ločeno za stanovanjske in počitniške objekte ter za poslovne površine.

13. člen

Od občine pooblaščeni organ ali institucija odmeri obveznost zavezancev za plačila nadomestila z odločbo. Pooblaščeni organ ali institucija zbira sredstva, jih tekoče prenakazuje in vrši izterjavo.

Pravica do odmere davka zastara v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek.

Pravica do izterjave davka, obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke, in sicer:

- pravne osebe mesečno, do 15. v mesecu za tekoči mesec;

- občani v trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. v naslednjem mesecu, poravnani pa morajo biti v 30 dneh od zapadlosti.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke in sicer:

- Nadomestilo se plačuje v trimesečnih obrokih.            

- Ne glede na določilo prejšnje alineje, pa plačujejo zavezanci, katerih odmerjeno nadomestilo ne presega 200 eurov, le to v dveh polletnih obrokih.         

- Zavezanci, katerim nadomestilo za tekoče leto še ni bilo odmerjeno, plačujejo akontacije za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.          

- Mesečni obroki odmerjenega nadomestila zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh od zapadlosti. Trimesečni in polletni obroki odmerjenega nadomestila oziroma akontacije pa zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.

Na neplačane ali nepravočasno poravnane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti v skladu z veljavno zakonodajo.

14. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinski svet Občine Ruše na predlog uprave oz. župana občine.

Vrednost točke se po potrebi med letom valorizira s sklepom občinskega sveta.

Sklep o določitvi vrednosti točke in sklep o višini valorizacije vrednosti točke se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

15. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so neposredni uporabniki ali lastniki. Če lastniki oddajo nepremičnino v najem (uporabo) drugi osebi, morajo podatke o zavezancu v predpisanem roku posredovati občinski upravi. Dotlej so zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lastniki.

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.

Podatke so dolžni občinski upravi posredovati zavezanci. V primeru, da zavezanci niso sporočili uradnih podatkov, se določi osnova za odmero po uradnih podatkih iz upravnih dovoljenj. Stroški ocene bremenijo zavezanca.

Zavezanci so dolžni v roku 15 dni občinski upravi sporočiti vsa dejstva, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku.

IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

16. člen

Razen primerov, navedenih v 1. in 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki sprejemajo stalno socialno pomoč in varstveni dodatek (stalna družbena materialna pomoč, polni invalidski dodatek, varstveni dodatek ipd.).

17. člen

18. člen

Poslovni subjekti se lahko oproste plačevanja nadomestila samo v obdobju investiranja od izdaje  enotnega gradbenega dovoljenja za dobo največ treh let. Oprostitev velja za parcele, na katerih se izvaja investicija - gradnja novih objektov. Oprostitev se izvede v fazi pred izdajo odmerne odločbe. Odločitev o oprostitvi sprejme župan v soglasju z Odborom za gospodarstvo in finance, ali občinski svet. Občinski svet lahko odloči o delni oprostitvi plačila nadomestila tudi, kadar poslovni subjekt zaposluje nove delavce za nedoločen čas, investira v ekološko sanacijo ali v drugih izrednih primerih.

Vloge za oprostitve morajo podati zavezanci najkasneje do 31.12. za prihodnje leto.

19. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

20. člen

Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše al neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.

Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.

21. člen

Občina lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila bistveno ogrozilo socialno varnost zavezanca ali njegove družine.

V. KAZENSKE DOLOČBE

22. člen

Z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik, če:

- v predpisanem roku pristojnemu organu ne prijavi dejstev, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vseh sprememb, ki vplivajo na višino odmere.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, ki stori kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, ŠT. 15/91).

24. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. januarja 2001.

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Številka: 015-03-008/2000 108

Odlok o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 3/2007) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.