Na podlagi petega odstavka 61.
člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 45/11,
57/12, 109/12, 76/14 in 14/15), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mozirje
(Uradni list RS, št. 7/11) je Občinski svet Občine Mozirje na 16. seji
dne 17. 10. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje Loke
vzhod – zahodni del |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko
območje Loke vzhod – zahodni del (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod
številko 49/17 izdelal BP, PROJEKTIVNI BIRO, Darja Bezovnik Planovšek
s.p. iz Mozirja. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa: |
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, |
– območje OPPN, |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– parcelacijo, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– ostale pogoje za urejanje območja OPPN, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični
del odloka, ki je sestavljen iz: |
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500 |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:1000 |
4. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500 |
5. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave; M 1:500 |
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:500 |
8. Načrt parcelacije; M 1:500 |
9. Karta razredov poplavne ogroženosti obstoječega stanja; M 1:750 |
10. Karta razredov poplavne ogroženosti predvidenega stanja; M 1:750. |
(3) Ter prilog, ki jih sestavljajo: |
– Povzetek za javnost, |
– Parcelacije in lastništva, |
– Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve OPPN, |
– Smernice nosilcev urejanja prostora, |
– Mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje
vplivov na okolje. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJE Z OPPN |
|
3. člen |
|
(načrtovane prostorske ureditve) |
|
Z
OPPN so predvidene naslednje ureditve: |
– izgradnja enostanovanjskih objektov, |
– izgradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
|
III. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja južno od reke Savinje in obsega
parcele št. 727, 729/1, 728, 729/2, 734/2, 734/1, vse k.o. Mozirje v
Občini Mozirje. |
(2) Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki
so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih
cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih
priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za
komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve. |
(3) Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v
prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega
podrobnega prostorskega načrta Stanovanjsko območje Loke vzhod – zahodni
del. |
|
5. člen |
|
(velikost območja) |
|
Ureditveno območje je velikosti cca 8.705 m². |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
6. člen |
|
(umestitev načrtovane ureditve v
prostor) |
|
(1) Na ureditvenem območju se trenutno nahaja travnik in sadovnjak.
Teren je sposoben za stanovanjsko gradnjo. Zahodno in severno od območja
se nahaja stanovanjsko naselje, kar pomeni, da je območje primerno
komunalno opremljeno. Severno od območja ter čez osrednji del območja
potekata občinski cesti z oznakama 267641 (na severni strani) ter 267621
(preko osrednjega dela). Severno od obravnavanega območja teče reka
Savinja, na južni strani pa se območje zaključuje z Ločko strugo. Na
vzhodni strani območja se prav tako nahaja travnik in sadovnjak. |
(2) Načrtovana je novogradnja 10 prostostoječih enostanovanjskih stavb,
objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih
objektov ter ureditev odprtih površin. |
(3) V OPPN so opisani tudi posegi izven ureditvenega območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture in rekonstrukcijo
javne poti. |
|
7. člen |
|
(pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje) |
|
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb so naslednji: |
– možna površina za gradnjo in lega objektov je določena z gradbeno mejo
in je razvidna iz grafične priloge »Zazidalno ureditvena situacija«; |
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma
podolgovate oblike z dimenzijami stranic 9,00 m x 11,00 m. Na osnovni
volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane
volumne. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje horizontalnega gabarita
objekta; |
– vertikalni gabariti: P+M oziroma P+1+M; |
– konstrukcija: klasična zidana ali montažna; |
– kota pritličja: razvidna iz grafične priloge; |
– kolenčni zid: max. 1,60 m; |
– streha: v osnovi dvokapnica. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin
od 30°–45°. Kritina naj bo pretežno opečna, lahko tudi podobne oblike v
temni barvi. Dopustna je izvedba, čopov, zatrepov, strešnih oken in
strešnih izzidkov. Pri posebej oblikovanih objektih je dopustna tudi
gradnja ravne strehe in sicer do največ 30 % tlorisa celotne stavbe ob
soglasju občine; |
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do posameznega
objekta bo izveden iz nove dovozne ceste. V sklopu vsake gradbene
parcele posamezne stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti.
Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo
ali tlakujejo. Ostali del parcele se uredi v primerno dvorišče, v sadni
vrt in ozeleni; |
– postavitev ograj: dopustna je tudi postavitev ograje max. višine 1,50
m, ki pa mora biti izvedena na način, da je omogočena pretočnost
morebitnih poplavnih vod ter postavljena na notranjo stran parcelne
meje. Ob javni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem
upravljavca javne ceste. Ograja se ne sme postavljati v cestni svet in
ne sme posegati v polje preglednosti. Postavljanje polnih ograj je
prepovedna. |
(2) Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se
določi s projektno dokumentacijo. |
|
8. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
– stanovanjska dejavnost, |
– mirne storitvene dejavnosti. |
(2) Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za
stanovanjsko gradnjo. |
|
9. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del: |
– gradnja novih objektov; |
– redna in investicijska vzdrževalna dela; |
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega
odloka; |
– adaptacije in rekonstrukcije objektov; |
– rušitve in nadomestne gradnje; |
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7.
člena tega odloka; |
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez; |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 11. člena
tega odloka. |
|
10. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen: |
– stanovanjske stavbe; |
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska
infrastruktura); |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.
18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 11. člena tega odloka; |
– zelene površine. |
|
11. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) V območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena
tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot dopolnitev k
osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovalno morajo biti usklajeni z
osnovnim objektom. Konstrukcijo in materiale objektov prilagoditi
izvedbi osnovnega objekta. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je
dovoljena gradnja enokapne strehe manjšega naklona. |
|
12. člen |
|
(gradnja gradbenih inženirskih
objektov) |
|
(1) Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane
na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in
podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna
signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. |
(2) Ceste so asfaltirane, parkirišče asfaltirano ali tlakovano. |
(3) Možna je postavitev opornega zidu. Oporni zid naj se ozeleni s
plezalkami. |
|
13. člen |
|
(gradbena parcela) |
|
(1) Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi
funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena
površina za gradnjo. Objekti se gradijo min. 4,00 m od vsake parcelne
meje razen proti dostopni cesti, kjer je min. odmik 5,00 m. Enostavne in
nezahtevne objekte je dopustno postaviti na parcelno mejo ob soglasju
lastnika sosednjega zemljišča. |
(2) Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvaja do parcelne
meje. |
(3) Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje
glavni objekt in pomožne objekte. Nepozidane površine je 60 %. Pri
določanju razmerja se upošteva zazidana površina pritličja. |
|
14. člen |
|
(gradbena linija) |
|
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta »Zazidalno ureditvena
situacija«. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim
načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov
na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s
smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora. |
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kje je to
mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi
različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in
vertikalne odmike. |
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve
se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna
odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so
posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega
reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme. |
(4) Za izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik
parcele. |
|
16. člen |
|
(skupne določbe glede prometnega
urejanja) |
|
(1) Objekti se bodo prometno napajali preko obstoječih cest z oznakama
LK 267621 in LK 267641. Priključevanje bo potekalo direktno na občinsko
cesto. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto,
morajo biti urejene tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na
cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. Ker je z
nadaljnjo širitvijo območja predvideno podaljšanje občinske ceste LK
267641 proti vzhodu, se v omenjeni pas ne posega z gradnjo ali drugo
ureditvijo. |
(2) Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje
preglednosti občinskih cest. Ob javnih dovoznih cestah je ograjo
dopustno postaviti le s soglasjem upravljalca javne ceste. Priključki na
občinske ceste morajo biti zgrajeni v niveleti vozišča občinske ceste in
čim bolj pravokotno. Meteorne vode in druge odpadne vode iz parcel in
zunanje ureditve objektov ter priključkov ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Oranje snega iz javne ceste
ter odlaganje snega ne sme biti ovirano. Prav tako ne sme biti ovirano
odtekanje vode iz občinske lokalne ceste. Meteorne ali druge vode s
priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati. |
(3) Za vsak objekt se predvidita minimalno dva parkirna mesta. V kolikor
bo posamezni objekt dvostanovanjske izvedbe, se predvidijo štiri
parkirišča za osebne avtomobile. Poti za pešce in kolesarje ne bodo
ločene od cestnih površin, saj gre za območje, ki v prometnem smislu ni
toliko obremenjeno. |
|
17. člen |
|
(pešci in kolesarji) |
|
Za
pešce na območju OPPN ni zagotovljenih ločenih površin. Za kolesarje
velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu. |
|
18. člen |
|
(minimalna komunalna oskrba) |
|
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s
pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora. |
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane
stanovanjske objekte je treba prikazati, da je zagotovljena minimalna
komunalna oskrba ter priključek na javno cesto. |
(3) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih
stanovanjskih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti
oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in
dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi
usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom
gradnje posameznih načrtovanih objektov. |
(4) Če se na območju predvidi v objektih opravljanje mirnih storitvenih
dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na
njihov namen. |
|
19. člen |
|
(vodovod) |
|
Objekti se bodo s pitno vodo oskrbovali iz javnega vodovoda. Oskrba s
pitno vodo se bo zagotavljala z dograditvijo javnega vodovodnega
omrežja. Obstoječi vodovod DN 90 poteka ob zahodni in severni meji
parcele 729/1 k.o. Mozirje. Na območju gradnje je potrebno vodovod
zamenjati s cevovodom iz nodularne litine. Iz enakega materiala je
potrebno izvesti tudi razvodno omrežje za celotno območje OPPN. Na
območju parcel 734/1 in 734/2 poteka obstoječi vodovod, ki ga je
potrebno opustiti in prevezati na novo omrežje. Pri projektiranju je
potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št.
35/06, 41/08, 28/11 in 88/12) in Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS,
št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vodomeri z vgrajenim
nepovratnim ventilom bodo vgrajeni v zunanjih vodomernih jaških, ki se
locirajo na robu gradbene parcele lastnika priključka, na katerem stoji
objekt ali največ 5,0 m od nje. |
|
20. člen |
|
(fekalna kanalizacija) |
|
Na
obravnavanem območju se nahaja javno kanalizacijsko omrežje zato bodo
fekalne vode odvajane v obstoječi kanalizacijski sistem skladno s
Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbo o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št.
8/12), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). |
|
21. člen |
|
(meteorna kanalizacija) |
|
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in
56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje in ponikanje padavinskih voda (zatravitev,
ponikovalnice, travne plošče ali tlakovci, cevni zadrževalniki na
kanalizaciji, morebitni vodni zbiralnik ali suhi zadrževalniki in
podobno). V projektni dokumentaciji mora biti ponikovalnica ustrezno
dimenzionirana, k vlogi pa mora biti priložen tudi detajl ponikovalnice. |
(2) Morebitna izvedba odvodnjavanja padavinskih in očiščenih komunalnih
vod v vodotok mora biti načrtovana tako, da iztok ne sega v svetli
profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom
brežine vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
|
22. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Objekti se bodo priključevali na elektro omrežje preko merilnih
mest, ki se bodo nahajali na parceli investitorja. Energija za napajanje
predvidenih objektov je na voljo na nizkonapetostnih zbiralnicah TP
Mozirje čistilna naprava. Pred priključitvijo objektov je potrebno
zamenjati obstoječi transformator iz 100 kVA na 160 kVA. |
(2) Za napajanje predvidenih objektov je predvidena izgradnja novega
nizkonapetostnega voda iz TP Mozirje čistilna naprava, ki se izvede z
enožilnimi energetskimi kabli NA 2xS (FL) 1x150/25 RM mm2 12/20
(24) kV do prve prostostoječe razdelilne omarice (v dolžini cca 458 m).
Od prve prostostoječe razdelilne omarice do druge prostostoječe
razdelilne omarice se izvede povezava z NN kabli NAY2Y 4x150 + 1,5 mm2.
Iz omenjenih prostostoječih omaric se izvede razvod do prostostoječih
merilnih mest, ki morajo biti locirana na dostopnem mestu na gradbeni
parceli investitorja. |
(3) V fazi projektiranja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti
soglasja za priključitev in soglasja k projektnim rešitvam v skladu z
veljavno zakonodajo. |
(4) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati veljavne
tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in
standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. |
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in
naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in
hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št.
101/10). |
(6) Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh smernic
in bodo last Elektra Celje, d.d., mora investitor pri Elektro Celje d.d.
pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. Uskladiti je potrebno trase
novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami
zaradi predpisanih odmikov po zahtevah tehničnih predpisov. |
|
23. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Za posamezni objekt je ogrevanje individualno. Možna je izvedba
individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in
izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja. |
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda,
kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni
vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si
mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-l. Če gre za rabo vode po
125. členu ZV-l, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi
posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo
vodnega soglasja. |
|
24. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Za predvideno ureditev se izvede TK kanalizacija, kjer bodo
operaterji telekomunikacij lahko postavili svoje vode do uporabnikov TK
storitev. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase
obstoječega TK omrežja, ki ga je potrebno glede na pozidavo in komunalno
ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve
ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. |
(2) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave
PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih
vodov. |
(3) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in
ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na
potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom
Telekom Slovenije d.d.. |
(4) V telekomunikacijskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih
komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.. |
|
25. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Na
območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za
komunalne odpadke. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza
odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim
smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
VI. NAČRT PARCELACIJE |
|
26. člen |
|
(parcelacija) |
|
Na
območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega
odloka. Na območju je določenih 10 parcel za gradnjo individualnih
stanovanjskih objektov ter parcela za gradnjo dovozne ceste in rezervata
za gradnjo ceste z oznako LK 267641. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
27. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja
zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska
infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo. |
(2) Prvo etapo izvajanja del po tem OPPN predstavlja izvedba nadomestnih
ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti (izvedba prelivnega
koridorja, nasip terena) ter gradnja komunalne in energetske
infrastrukture zunaj območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje
načrtovanih objektov ter prestavitve na območju OPPN. |
(3) Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se
mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev
posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po
ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s
predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje
posameznih načrtovanih objektov. |
(4) Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
|
28. člen |
|
(splošno) |
|
Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z
zakonom predvideni. Posegi niso ekološko zahtevni. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega. |
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN, skladno
s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05), razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer
je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 60 dBA in za noč 50 dBA. V
kolikor bodo s predvidenim posegi presežene maksimalne dovoljene ravni
hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna
zaščita. |
|
30. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin,
določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06;
ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni
list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00). |
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno,
zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati
maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi. |
|
31. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji,
določenimi v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15), Uredbi o emisiji snovi in toplote in
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12 in spremembe). |
(2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
izda Direkcija RS za vode. |
(3) Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno
upoštevati meje priobalnega zemljišča, 5,00 m od meje vodnega zemljišča
na vodah 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen
ZV-1. Na območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati
skladno z določbami Pravilnika o podrobnejšem načinu določanje meje
vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06). Poseganje
na priobalno zemljišče Ločke struge je prepovedano. |
|
32. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja,
območja Natura 2000). |
|
33. člen |
|
(ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih
vod z urbanih površin) |
|
(1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča,
ceste …) je potrebno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni
dokumentaciji mora biti ponikovalnica ustrezno dimenzionirana na podlagi
računske analize s priloženim detajlom ponikovalnice. |
(2) Pred priključkom na ponikovalnico je priporočljiva izvedba
zadrževalnika. Zunanje površine je priporočljivo v čim večji meri
ozeleniti s trato ali travnimi ploščami. |
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali
priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji
je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in
odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete
površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. |
|
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
OPPN |
|
34. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih
del. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča,
investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V
primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža arheološke ostaline. |
|
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
35. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno maj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji
požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13). |
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti
dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v
objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in
storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja
poselitvena območja. |
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah.
Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN
14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega
pritiska. |
(4) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od meje parcel in med objekti
ter izvesti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja
požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno ustrezne vodne vire
za gašenje (hidrantno omrežje). |
|
36. člen |
|
(varstvo pred potresi) |
|
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15.
Glede na zahtevnost predvidenih objektov je priporočljiva ojačitev prve
plošče. |
|
37. člen |
|
(varstvo pred delovanjem poplav) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je ob visokih
vodah vodotoka Savinja poplavljeno. Iz evidenc je razvidno, da del
predmetnega območja spada v razred srednje, majhne in preostale poplavne
nevarnosti. Pri načrtovanju je bila upoštevana Uredba o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa so
načrtovane skladno s prilogo 1 in 2 navedene Uredbe. Sestavni del odloka
so tudi karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti predvidenega
stanja z vrisanimi načrtovanimi objekti in ureditvami ter hidrološko
hidravlična študija, iz katere so razvidni omilitveni ukrepi ter da
vpliv načrtovanega posega ne bo bistven. |
(2) Omilitveni ukrepi se izvedejo s predvidenim preoblikovanjem terena –
izvedbo poglobitvenega koridorja širine 7,00 m ter prehodom med
obstoječim terenom in koridorjem ter predvidenim platojem. Na vzhodni
strani območja je severno od lokalne ceste LC 267 621 predvidena izvedba
podpornega zidu, ki bo premeščal višinsko razliko med obstoječo koto
terena na vzhodni strani območja ter predvidenim platojem (dolžine cca
28,24 m). |
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86.
člen Zakona o vodah). |
(4) Na območju poplavne ogroženosti niso dopustna dodatna nasipavanja
terena in izvedba polnih ograj oziroma zidov. |
(5) Kote pritličja objekta ter kote terena so razvidne iz zazidalno
ureditvene situacije (list št. 4). Tolerance pri kotah manipulativnih
površin niso dopustne. |
|
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE
UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
38. člen |
|
(vplivi s sosednjimi območji) |
|
(1) Z gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega
na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge
parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi. |
(2) Drugih vplivov na sosednja območja ni. |
|
39. člen |
|
(povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje se prometno napaja preko izgrajene javne prometne
infrastrukture na severni strani in preko osrednjega dela območja OPPN. |
(2) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih
prilog. |
|
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH
REŠITEV |
|
40. člen |
|
(odstopanja) |
|
Na
območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja: |
– za
lego in gabarit objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na
celotnem območju gradbene parcele ob upoštevanju predpisanih odmikov;
tlorisni gabariti objektov lahko odstopajo za ± 2 m; |
– za
oblikovanje objektov: dopustno je drugačno oblikovanje objektov in streh
(predvsem nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo z ravno
streho ali streho minimalnega naklona); |
– vertikalni gabarit je dopusten tudi samo v pritlični izvedbi (P); |
– izjemoma je dopustno nadvišati koto pritličja objekta do +0,50 m;
višinsko razliko je potrebno premostiti s stopnicami; kota okoliškega
terena ne sme odstopati od določene z nadomestnimi poplavnimi ukrepi; |
– dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa; |
– dopustna je izvedba dvostanovanjskega objekta; |
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov
predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogodpodarskih ali
lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so
primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva
načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati
videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih
pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so
dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja
in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta
predmetnega OPPN. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za
urejanje prostora Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje. |
|
42. člen |
|
(prenehanje uporabe prostorskih
ureditvenih pogojev) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15,
77/15 in 105/15) na območju urejanja predmetnega OPPN. |
|
43. člen |
|
(dejavnosti in gradnje, ki se lahko
izvajajo po izvedbi del predvidenih po tem občinskem podrobnem
prostorskem načrtu) |
|
(1) Po izvedbi gradenj predvidenih po tem OPPN se lahko na območju OPPN
izvajajo vsa dela, ki se nanašajo na vzdrževanje objektov. Objekti se
lahko tudi rekonstruirajo, rušijo, gradijo na novo in prizidujejo v
okviru določil tega prostorskega načrta. V okviru dopustnih dejavnosti
se lahko objektom spreminja tudi namembnost. |
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja in vzdrževanje
infrastrukturnih objektov. |
|
44. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
45. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0003/2017 |
Mozirje, dne 17. oktobra
2017 |
Župan |
Občine Mozirje |
Ivo Suhoveršnik l.r. |