Na podlagi 53.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož na 26. seji dne 18.11.2013 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/2013) skladno s 53.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 109/12).

2. člen

Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta občine Ormož vsebujejo spremembe tekstualnega dela odloka, ki so potrebne zaradi odprave neskladja izvedbenega dela s strateškim delom OPN, odprave neskladij med posameznimi določbami znotraj izvedbenega in strateškega dela in upoštevanja opozoril pristojnih ministrstev v postopku nadzora zakonitosti občinskega prostorskega načrta.

3. člen

V 3. členu se spremenijo osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:

»(8) Cestno omrežje je v občini Ormož definirano s kategorizacijo državnih in občinskih cest. Zgrajena je severna obvoznica mesta Ormož, ki v veliki meri razbremenjuje mestno središče. Glavna cesta Spuhlja – Ormož in v nadaljevanju glavna cesta Ormož – Središče ob Dravi potekata v nižinskem delu občine skozi večja nižinska naselja, ki še naprej prenašajo precejšnje prometne obremenitve. To so naselja Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci na zahodnem delu in naselja Pušenci in Loperšice na vzhodnem delu občine. Predvidena je razbremenitev teh naselij z novo glavno/hitro cesto, ki poteka po robu občine in se naveže na obvoznico Ormoža, pred Ormožem pa je načrtovano nadaljevanje tudi preko Drave na Hrvaško. Za razbremenitev mesta je načrtovana tudi vzhodna obvozna cesta, ki bo povezovala severno obvoznico z mejnim prehodom s Hrvaško.

(9) Večina naselij v občini Ormož se s pitno vodo napaja iz centralnega črpališča južno od Velike Nedelje. Omrežje se izgrajuje postopoma na podlagi izdelane študije, tako da je zagotovljena kompleksna izgradnja na celotnem območju občine. Lokalna vodovodna zajetja, ki so jih uporabljali do priključitve na centralno vodovodno omrežje, niso zavarovana in nimajo določenih varstvenih pasov. Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni v mestu Ormož in na nekaterih območjih strnjene poselitve.

(10) Oskrba z električno energijo je v občini Ormož ustrezna, sproti se nadomešča in gradi nove transformatorske postaje s priključnimi daljnovodi. Na podlagi že pripravljene dokumentacije bodo zgrajeni povezovalni daljnovodi, kar bo oskrbo še izboljšalo. Primarni plinovod, ki je zgrajen do Ormoža, omogoča nadaljnjo širitev plinovodnega omrežja za široko porabo, ki je že zgrajeno na območju mesta Ormož, naselja Hardek in ob glavni cesti Ormož - Središče ob Dravi do meje z občino Središče ob Dravi.«.

4. člen

V 4. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Tako kot v celotni državi, tudi v občini Ormož narašča težnja po ureditvi cestnih  prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v mestu Ormož in v strnjenih naseljih, tudi v vinorodnih goricah je asfaltiran pretežni del cest. Že vrsto let se občina Ormož zavzema za preusmeritev tranzitnega in medkrajevnega prometa, ki sedaj poteka ob mestu Ormož in skozi naselja Mihovci, Velika Nedelja, Trgovišče in Cvetkovci. Za novo glavno/hitro cesto je že določena trasa, pripravljeni so projekti, zapleta pa se s traso v sosednjih občinah, kjer bi cesta potekala po območjih varstva narave. Z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji predvidena izgradnja nove glavne ceste od Hajdine do Ormoža, ki bi naj sprejela tranzitni promet in omogočila ustrezno povezavo Ormoža z okolico in s slovenskim avtocestnim omrežjem, je umeščena v veljavne državne dolgoročne prostorske načrte in umeščena v prostor na podlagi veljavnih prostorskih aktov na relaciji od Ormoža do Markovcev. V naseljih brez komunalne opreme narašča predvsem težnja po gradnji kanalizacije. Gradnja posamičnih čistilnih naprav v naseljih zaradi majhnega števila enot sicer neracionalna, vendar bo treba odvajanje in čiščenje rešiti predvsem v lokalnih centrih in to z manjšimi sistemi (po vzoru Velike Nedelje, kjer deluje rastlinska čistilna naprava).«.

5. člen

V 5. členu se spremeni šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Gospodarska javna infrastruktura je v občini Ormož izgrajena v celoti le v mestu Ormož. Kanalizacija je delno zgrajena v nekaterih območjih strnjene poselitve. V ostalih naseljih še ni kanalizacije, v nekaterih pa se načrtuje. S tem bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh strnjenih naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij. Pomanjkljiva oprema je le v vinorodnih goricah, kjer je izgrajeno le električno in telekomunikacijsko omrežje ter vodovod. Gradnja kanalizacije je tehnično zahtevna in zato zaenkrat ekonomsko neupravičena. Poleg že navedenih prostorskih omejitev tudi odsotnost komunalne opreme vpliva na nadaljnjo gradnjo stanovanj v vinorodnih goricah. V občini Ormož so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije, predvsem v izkoriščanju biomase in tudi geotermalne energije.«.

6. člen

V 7. členu se spremeni četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Predvidena je posodobitev državnih cest in gradnja odseka nove glavne/hitre ceste Ormož - Gorišnica, za kar je že izdelana prostorska in projektna dokumentacija ter gradnja vzhodne obvozne ceste v Ormožu.«.

7. člen

Spremeni se 8. člen, ki se glasi:

»Lega občine Ormož, njena vloga v širšem območju in nove razvojne možnosti, ki jih pridobiva, postavljajo občino vključno z mestom Ormož, na pomembno mesto na skrajnem vzhodnem delu države. Vloga občine se kaže v teh smereh:

-   občina ostaja upravno, družbeno in oskrbno središče ožje regije, v kateri sta novi občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. S funkcijami širšega lokalnega središča občina in mesto Ormož povezujeta navedene občine v enotno prostorsko in družbeno regijo;

-   občina Ormož ostaja pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjo Hrvaško, mesto Ormož postaja multikulturno mesto, ki povezuje prebivalstvo dveh držav, Slovenije in Hrvaške. Načrtovane prometne povezave odpirajo tudi možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju.«.

8. člen

V 11. členu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Mejo med nižinskim in gričevnatim delom občine označuje tudi infrastrukturni koridor: železniška proga Pragersko-Hodoš in glavna cesta Ptuj–Ormož–Središče ob Dravi.«.

9.  člen

Spremeni se 13. člen, ki se glasi:

»Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo po cestnem in železniškem omrežju v dveh glavnih smereh: v smeri vzhod – zahod in v smeri sever – jug.  V obeh smereh poteka cestni in železniški promet. Po državnih cestah poteka tranzitni promet s  sosednjimi občinami Gorišnica, Ljutomer in Središče ob Dravi ter sosednjo državo Hrvaško ter lokalni promet med naselji v občini Sveti Tomaž in občini Ormož.  V smeri vzhod – zahod je v istem koridorju začrtana nova glavna/hitra cesta, ki je v načrtovanju in bo razbremenila naselja, skozi katera sedaj poteka tranzitni promet.«.

10. člen

V 16. členu se spremenita prvi in šesti odstavek, ki se glasita:

»(1) Predvidena je razbremenitev naselij Cvetkovci, Trgovišče, Mihovci na zahodnem delu in naselji Pušenci in Loperšice na vzhodnem delu občine z gradnjo nove glavne/hitre ceste, ki poteka po robu občine in se naveže na obvoznico Ormoža, pred Ormožem pa je načrtovano nadaljevanje tudi preko Drave na Hrvaško. Za morebitni novi mejni prehod je rezervirano zemljišče. Za razbremenitev mesta je načrtovana vzhodna obvozna cesta (povezava Kolodvorske ceste z Industrijsko cesto ob železniški progi), ki bo razbremenila centralni del mesta. V gričevnatem delu je načrtovana rekonstrukcija lokalnih in krajevnih cest.

(6) V občini Ormož plovbo omogoča le reka Drava in odvodni kanal HE Formin. Za plovbo (za gospodarske, turistične in športno-rekreativne namene) se na območju občine Ormož določi plovni režim v posebnem občinskem aktu, upoštevajoč veljavno zakonodajo za plovbo po celinskih vodah. Na območju občine Ormož so prehodi čez reko Dravo urejeni kot cestni most v Ormožu ter manjši mostovi čez HE kanal v Cvetkovcih in Mihovcih.«.

11. člen

V 17. členu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi:

»(1) V mestu Ormož in večjih središčih (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Podgorci, Kog) so zgrajene krajevne telefonske centrale in ustrezno omrežje. Le-to se dograjuje in obnavlja na podlagi sprotnih potreb. V delu občine je zgrajeno širokopasovno optično omrežje. Poštni uradi za sprejem poštnih pošiljk so v mestu Ormož in v lokalnih centrih, distribucija se izvaja v poštnem centru v Mariboru.«.

12. člen

V 18. členu se spremenita drugi in peti odstavek, ki se glasita:

»(2) Območje občine Ormož je bilo v preteklosti raziskano na nafto in plin, vendar zaloge nafte in plina ne predstavljajo komercialno zanimivih količin. Ugotovljena so ležišča geotermalne (termomineralne) vode, ki se lahko izkorišča v turizmu, kmetijstvu ter za ogrevanje stanovanj in vode v letnem kopališču. Vzpodbuja se nadaljnje izkoriščanje geotermalne vode za ogrevanje v kombinaciji z drugimi viri energije.

(5) Preko občine Ormož poteka magistralni plinovod R 15 (premer 200, tlak 50 bar), lokalno plinovodno omrežje pa je zgrajeno v mestu Ormož, naselju Hardek in ob glavni cesti Ormož - Središče ob Dravi. Vzpodbuja se gradnja omrežja v lokalnih centrih in ostalih strnjenih naseljih, vendar zaradi majhnega števila in razdrobljenosti potrošnikov gradnja zaenkrat ni ekonomsko upravičena. Nadaljnja širitev lokalnega plinovodnega omrežja zlasti za potrebe kogeneracije je odvisna od ekonomske upravičenosti.«.

13. člen

V 19. členu se spremenita drugi in četrti odstavek, ki se glasita:

»(2) Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni v mestu Ormož in delno v nekaterih območjih strnjene poselitve. Čistilna naprava je tudi ob odlagališču na Dobravi. V Veliki Nedelji je rastlinska čistilna naprava, locirana izven naselja. Izgrajena je tudi rastlinska čistilna naprava v naselju Sodinci za čiščenje komunalnih odplak iz naselij Sodinci, Podgorci, Trgovišče – del in Senešci. Za ostala naselja (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Trgovišče – del, Cvetkovci in Osluševci) so določena zemljišča za čistilne naprave. Izdelana je tudi dokumentacija za kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. V naseljih, kjer ni kanalizacije in čistilne naprave in le-ta ni predvidena, se komunalne odplake čistijo v malih individualnih ali skupinskih čistilnih napravah.

»(4) V občini je organizirano zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov. Zaradi omejenih kapacitet obstoječega odlagališča nenevarnih odpadkov na Dobravi občina načrtuje novo odlagališče s centrom za ravnanje z odpadki na območju opuščenega glinokopa.«.

14. člen

V 20. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Strnjena naselja in strnjeni deli naselij v razpršeni poselitvi gričevnatega in nižinskega dela občine, ki imajo funkcijo osrednjega dela naselja in jih sestavlja več kot deset stanovanjskih objektov oziroma domačij so v naseljih Dobrava, Frankovci, Hum, Hajndl, Lešnica, Spodnji Ključarovci, Osluševci – Podgorci, Pavlovci, Pušenci, Sodinci, Senešci, Vičanci, Vodranci, Vuzmetinci in Žerovinci.«.

15. člen

V 23. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:

»(1) V mestu Ormož, v lokalnih centrih in v strnjenih nižinskih naseljih je v povprečju še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč. V mestu so to območja v Dolgi lesi, ob vinski kleti, nasproti osnovne šole in na Lenti. V mestu je še nekaj lokacij, kjer je možna gradnja blokovskih stanovanj, skupaj je možno zagotoviti nad 100 stanovanj.«.

16. člen

V 32. členu se spremeni sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) V občini Ormož je razvito tudi opekarništvo, v ta namen se že izkorišča opekarska glina iz glinokopa na Hardeku, kjer so zagotovljene površine za nadaljni izkop. V spodnjem delu že izkoriščenega območja je načrtovan center za zbiranje in predelavo sekundarnih surovin ter odlaganje nenevarnih odpadkov, v delu območja pa rekreacijski center. Severni del območja se bo saniral v gozdno površino.«.

17. člen

V 33. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Varstveni pasovi vodnega zajetja v Mihovcih pri Veliki Nedelji, ki je osrednje vodno zajetje v občini, so zavarovani z občinskim Odlokom za določitev vodovarstvenega območja in ukrepov za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/00). Notranja vodovarstvena cona – cona 1 (območje najstrožje sanitarne zaščite) je že pogozden, zunanja vodovarstvena cona – cona 2 (območje stroge sanitarne zaščite) in vplivna vodovarstvena cona – cona 3 (območje z blagim režimom zaščite) pa segata na kmetijska zemljišča. Ker odlok določa omejitve na kmetijskih zemljiščih, se dopušča možnost pogozditve zunanje vodovarstvene cone – cona 2. Načrtovane so dopolnilne gradnje in ostale ureditve za bogatenje in čiščenje podtalnice.«.

18. člen

V 43. členu se spremeni prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Velika Nedelja je zaradi bližine občinskega središča Ormoža in zaradi izgrajene ali načrtovane infrastrukture zanimivo bivalno naselje, zato so velike rezerve stavbnih zemljišč upravičene. Naselje Velika Nedelja je že združeno z naseljem Mihovci, zato ju obravnavamo kot enovito celoto. Zaradi ohranitve obcestne pozidave se nova območja gradi postopno, iz poselitvenega območja se izključiti območja, ki so zaradi terenskih, lastniških in komunalnih razmer nezazidljiva. Namesto teh se v naselje vključi robne parcele ob obstoječih cestah, kar je usklajeno z osnovno morfologijo naselja.«.

19. člen

V 47. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte:

a) Zahtevni objekti so vsi objekti, ki imajo: velike dimenzije, globoko temeljenje, podzemne dele, katerih  globina presega 15 m ter morebitne pomembne vplive na okolje in objekti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.) uvrščeni v skupine, za katere so določena merila glede njihove velikosti in kapacitete.

b) Manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

c) Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki se na objekte gospodarske javne infrastrukture priključujejo skladno z veljavno zakonodajo.«.

20. člen

V 60. členu se spremeni prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

– pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže proti toči (le v kmetijske   namene),

– gradbeno inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja (iz skupine 222), 

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– rekonstrukcije lokalnih cest (pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture); dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,

– pomožna kmetijska - gozdarske oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža,

● ostali posegi:

-  rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter

-  posegi iz Priloge 1 (nezahtevni in enostavni objekti).«.

V 60. členu se spremeni četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Na vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija kmetijskih zemljišč. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih.«.

V 60. členu se spremeni peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte na kmetijskih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave, se lahko postavi le za čas trajanja njihovega obstoja, po opustitvi objekta se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Poti, kolesarske steze in podzemni pomožni infrastrukturni objekti na kmetijskih zemljiščih lahko potekajo le po obstoječih poteh, izven pa le, če se zemljišče po gradnji vzpostavi v kmetijsko rabo in se izvajajo le ob rekonstrukciji lokalnih cest.«.

21.člen

V 66. členu se spremeni prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti z najbolj izpostavljenim delom objekta 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, od ostalih vodnih površin in manjših vodotokov 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju najmanj 20 m. Odmik talnih ureditev od gozdnih površin mora biti najmanj 1 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri tem se uredi odvod meteorne vode s streh tako, da ne zamaka sosednjih zemljišč. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upoštevajo značilni odmiki v enoti urejanja ter obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Za odmike zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje manjše od 1,0 m je potrebno pridobiti soglasje soseda.«.

V 66. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom.«.

22.člen

V 68. členu se spremeni drugi odstavek in doda tretji odstavek, ki se glasita:

»(2) Na območjih stavbnih zemljišč so glede na tipologijo zazidave možni naslednji objekti:

 (3) V primeru gradnje vrste objekta NK, NG in NV je prostor pod streho lahko izkoriščen.  Kolenčnega zidu ni, strešna lega mora ležati na stropni plošči. Na strehi objekta so lahko strešna okna.«.

23.      člen

V 69. členu se dopolni drugi in doda šesti odstavek, ki se glasi:

»(2) Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm oziroma do linije sosednje parcelne meje. Nakloni strešin so določeni v prejšnjem členu tega odloka glede na vrsto objekta in tipologijo naselja. Manjši nakloni strešin so dopustni pri kmetijskih objektih tipa NK, katerih širina presega 14 m ter pri enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehah vseh tipov objektov se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer pa se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe. Višina kolenčnega zidu pri mansardah je do 1,0 m.

(6) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, zgrajen pred sprejetjem OPN Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/2013) so dopustna odstopanja od predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev (tip objekta, višina, lega, velikost, oblika tlorisa, oblika strehe, naklon, kolenčni zid, odmiki, ipd.), če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov.«. 

24.      člen

V 100. členu se spremeni stavek v prvem odstavku, ki se glasi:

»(1) Enote urejanja IV 1, IV 7, KO 1, MK 1, PO 1, VN 1 in VN 2 so območja stavbnih zemljišč naselij Ivanjkovci, Kog, Miklavž, Podgorci in Velika Nedelja z oznako podrobne namenske rabe CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, športnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju.«.

25.      člen

V 115. členu se dopolni stavek v tretjem odstavku, ki se glasi:

»- na območjih s podrobnejšo namensko rabo SK so dopustni objekti z oznako NP, NK, NG, NV in HA iz 68. člena tega odloka, velikost vinskih kleti je do na 60 m², velikost vinotočev in nastanitvenih objektov je do 100 m²;«.

26.      člen

V 123. členu se spremeni stavek v drugem odstavku, ki se glasi:

»- v enotah urejanja je možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč pod pogojem, da agrarne operacije izboljšajo pogoje varovanja podtalnice. V tem primeru se za območje  izdela podrobni prostorski načrt, preverijo se vplivi načrtovanih ureditev na tla in podtalje,«.

27.      člen

V 124. členu se spremeni stavek v drugem odstavku, ki se glasi:

»- na kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz 60. člena tega odloka možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč. Za območje agrarnih operacij se po potrebi izdela podrobni prostorski načrt;«. 

V 124. členu se spremeni stavek v tretjem odstavku, ki se glasi:

»- na kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz 60. člena tega odloka možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč pod pogojem, da agrarne operacije izboljšajo pogoje varovanja podtalnice. Za območja agrarnih operacij se izdela podrobni prostorski načrt, preverijo se vplivi načrtovanih ureditev na območja varstva narave;«. 

V 124. členu se spremeni stavek v četrtem odstavku, ki se glasi:

»- na kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz 60. člena tega odloka možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč pod pogojem, da agrarne operacije izboljšajo pogoje varovanja podtalnice. Za območja agrarnih operacij se izdela podrobni prostorski načrt, preverijo se vplivi načrtovanih ureditev na območja varstva narave;«. 

28.      člen

V 125. členu se spremeni stavek v tretjem odstavku, ki se glasi:

»- v enotah urejanja je možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč. Za območja agrarnih operacij se po potrebi izdela podrobni prostorski načrt;«. 

29.      člen

V 126. členu se spremeni stavek v prvem odstavku, ki se glasi:

»- v enotah urejanja je možna izvedba agrarnih operacij in komasacija zemljišč. Za območja agrarnih operacij se po potrebi izdela podrobni prostorski načrt;«. 

30.      člen

V 129. členu se spremeni prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) V območjih enot urejanja, kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen če ni s tem odlokom določeno drugače, kar je določeno v točki (4) tega člena.«.

V 129. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta je v naslednjih enotah urejanja prostora mogoče:

- enota urejana prostora OR 15 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku,

- enota urejana prostora OR 17 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku,

- enota urejana prostora OR 30 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku,

- enota urejanja prostora OR 32 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (3) 96. člena tega odloka,

- enota urejanja prostora OR 33 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (3) 96. člena tega odloka,

- enota urejanja prostora OR 42 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 96. člena tega odloka,

- enota urejanja prostora OR 51/1 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 108. člena tega odloka,

- enota urejanja prostora OR 52 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 108. člena tega odloka,

- enota urejanja prostora TR 6 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja 109. člen tega odloka. Gradnja novih objektov se lahko izvaja do sprejema OPPN oziroma najkasneje do 30.06.2015,

- enota urejanja prostora VN 9 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 103. člena tega odloka. Gradnja novih objektov se lahko izvaja do sprejema OPPN oziroma najkasneje do 30.06.2015,

- enota urejanja prostora PO 9 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 115. člena tega odloka. Gradnja novih objektov se lahko izvaja do sprejema OPPN oziroma najkasneje do 30.06.2015,

- enota urejanja prostora MK 6 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 102. člena tega odloka. Gradnja novih objektov se lahko izvaja do sprejema OPPN oziroma najkasneje do 30.06.2015,

- enota urejanja prostora LČ 2 – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pri obstoječih objektih pod pogoji določenimi v tem odloku. Na obstoječih objektih se lahko opravljajo vzdrževalna dela, rekonstrukcija, spremeni namembnost, odstrani in dozida. Glede namembnosti, lege, odmikov in tipologije objektov se uporablja točka (1) 115. člena tega odloka. Gradnja novih objektov se lahko izvaja do sprejema OPPN oziroma najkasneje do 30.06.2015.«.

31.      člen

Spremeni se Priloga 1, ki se glasi:

»PRILOGA 1:

Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezno območje namenske rabe zemljišč

(Pri določanju pogojev gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo določila  skladna z veljavno zakonodajo)

1.a. Nezahtevni in enostavni objekti na stavbnih zemljiščih: