Na podlagi 16.
člena Statuta Občine Žiri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/1999) je
Občinski svet Občine Žiri na 6. redni seji dne 9. 11. 2011 sprejel |
|
P O S L O V N I
K
Občinskega sveta Občine Žiri |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen |
|
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
|
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je
ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave
občine (direktor občinske uprave). |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
7. člen. |
|
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 30 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana,
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve
župana,
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri
člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta.
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
|
Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
|
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha.
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
|
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljeni z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu
sveta.
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
16. člen |
|
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
|
Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in direktor občinske uprave občine. Če sta župan ali direktor
občinske uprave občine zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave
občine odgovorita na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
18. člen |
|
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
|
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče.
Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, sejnina za to sejo ne
pripada.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
|
Svet dela in odloča
na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi
sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno.
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
21. člen |
|
Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 8 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda.
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanom, predsedniku
nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom
svetov krajevnih (vaških, četrtnih) skupnosti, vodjem političnih strank
in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki
na papirju, z osebno dostavo prejemniku, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov
ali po elektronski pošti. |
|
22. člen |
|
Izredna seja sveta
se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi.
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
23. člen |
|
Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje
seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za
sklep glasovala večina tistih članov občinskega sveta, ki so oddali
glasovnico.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati dokazilo, da je bilo gradivo posredovano vsem
članom občinskega sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
|
24. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave občine.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red
seje, potrebna. |
|
25. člen |
|
Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom
ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali
ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
26. člen |
|
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta.
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
|
Seje sveta so
javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta.
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
|
Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red.
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšani postopek, združitev obravnav
ali hitri postopek.
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo na takoj za točko »potrditev zapisnika«.
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. |
|
33. člen |
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave občine (direktor občinske uprave) mnenje k obravnavani
zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15 minut.
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34. člen |
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
35. člen |
|
Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
36. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob osemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po dveh urah
neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta.
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
45. člen |
|
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
46. člen |
|
Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja.
Član sveta ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas razen, če
ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti.
K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave občine ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog sklepa, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
|
Ko je glasovanje
končana, komisija ugotovi izid glasovanja.
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
– datumu in številki seje sveta,
– predmetu glasovanja,
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– številu razdeljenih glasovnic,
– številu oddanih glasovnic,
– številu neveljavnih glasovnic,
– številu veljavnih glasovnic,
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51. člen |
|
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
|
O vsaki seji sveta
se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno-pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
53. člen |
|
Če se seja zvočno
snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje
(magnetogram).
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje.
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca.
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
54. člen |
|
Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave občine
lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave občine oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki
je vodil zapisnik.
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine.
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
|
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
|
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave občine na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
|
Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave občine.
Direktor občinske uprave občine organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
|
Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo
sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja
opravlja tudi funkcijo statutarno-pravne komisije ter komisije za
pripravo predlogov za podelitev priznanja Občine Žiri ter za podelitev
naziva častnega občana.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij,
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
– svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
59. člen |
|
Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
|
Stalna delovna
telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in
komisije:
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe,
– odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami,
– statutarno-pravna komisija, ki jo lahko nadomešča tudi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za kulturo,
– komisija za šport. |
|
61. člen |
|
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 7 članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti,
ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
62. člen |
|
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima 7 članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti,
kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih
javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
63. člen |
|
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima 7 članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
64. člen |
|
Statutarno-pravna
komisija sveta ima tri člane.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov.
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine.
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
65. člen |
|
Komisija za kulturo
ima 7 članov.
Komisija za kulturo lahko obravnava predloge aktov in drugih odločitev
iz pristojnosti občine na področju kulture, lahko oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Komisija za kulturo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njene pristojnosti na svojem področju dela.
Komisija za kulturo opravlja zlasti naslednje naloge:
– pripravlja občinski program kulture
– pripravi in predlaga razpisna merila (pravilnik) za sofinanciranje
kulturnih društev in dejavnosti
– ugotavljanje in predlaganje razglasitve kulturne in naravne dediščine
za spomenik in priprava strokovnih osnov, potrebnih za razglasitev
– spremlja izvajanje javnih služb na področju kulture
– sodeluje pri organizaciji in izvedbi razstav
– muzejska dejavnost
– spremlja in predlaga način varovanja naravne in kulturne dediščine. |
|
66. člen |
|
Komisija za šport
ima 7 članov.
Komisija za šport lahko obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju športa, lahko oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Komisija za šport lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njene pristojnosti na svojem področju dela.
Komisija za šport opravlja zlasti naslednje naloge:
– priprava strokovnih gradiv in izvajanje nalog s področja dejavnosti
športa
– sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine
– pripravlja občinski program športa
– priprava in spremljanje letnega programa športa
– pripravi in predlaga razpisna merila (pravilnik) za sofinanciranje
športnih društev in dejavnosti (merila za sofinanciranje programov
športa)
– spremljanje in analiziranje nalog ter razmer na področju športa
– pripravi in predlaga investicije v športne objekte. |
|
67. člen |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
|
68. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, razen če to ni možno doseči zaradi predlaganih kandidatov.
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
69. člen |
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
70. člen |
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
– mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo sveta. |
|
71. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
72. člen |
|
Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
73. člen |
|
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
74. člen |
|
Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
75. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo.
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
76. člen |
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar ni predlagatelj. |
|
77. člen |
|
Predlog odloka se
pošlje članom sveta 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan.
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, razen, če občinski
svet pred obravnavo sklene, da bo predlog odloka obravnaval samo na eni
obravnavi. |
|
78. člen |
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku.
Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
79. člen |
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
80. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta.
Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na
kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
81. člen |
|
Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej, razen, če občinski svet sklene
drugače. |
|
82. člen |
|
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka.
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
83. člen |
|
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine.
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen:
– če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta
bila predlagatelja v prejšnjem mandatu,
– če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata
ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član svet.
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
84. člen |
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda.
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
|
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom,
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine,
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
– prečiščena besedila aktov.
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predlog.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
86. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
87. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini.
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
88. člen |
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta.
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava.
V okviru predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave:
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
– načrtovane politike občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
– načrt razvojnih programov,
– načrt nabav.
Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in
sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani.
Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno
razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
89. člen |
|
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine.
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način. |
|
90. člen |
|
V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost.
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
91. člen |
|
Najkasneje v 15
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala.
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
92. člen |
|
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna.
V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja.
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
93. člen |
|
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave.
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
94. člen |
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
95. člen |
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine.
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
96. člen |
|
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega
akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku
konča.
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
97. člen |
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek.
Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka.
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
98. člen |
|
Če je občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
99. člen |
|
Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet.
Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
100. člen |
|
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika.
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
101. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
102. člen |
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
103. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
104. člen |
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
105. člen |
|
Če župan, ki mu je
predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več podžupanov
bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana.
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
106. člen |
|
Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
107. člen |
|
Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve.
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
108. člen |
|
Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev.
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
109. člen |
|
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti.
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali
člana sveta ureja statut.
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
110. člen |
|
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
111. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave občine
poročajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev
sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
112. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in direktor občinske uprave občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
113. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
114. člen |
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
115. člen |
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
116. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje.
Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno-pravna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
117. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta ki je bil
objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 18 z dne 11. 5. 1999. |
|
118. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0015/2011 |
Žiri, dne 9.
novembra 2011 |
|
Župan
Občine Žiri
mag. Janez Žakelj l. r. |
|