Na podlagi določb Zakona o javnih v financah (Ur. list RS, štev. 79/99), določb Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, štev. 80/94, 45/97, 67/97 in 56/98) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, štev. 72/93, 57/94, 14/97, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, štev. 6/99) je občinski svet na 11. seji, dne 3. februarja 2000, sprejel

O D L O K

o proračunu občine Pesnica za leto 2000

1. člen

S proračunom Občine Pesnica za leto 2000 (v nadaljnjem besedilu: proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javnih nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravlja občina.

1. SESTAVA PRORAČUNA

2. člen

Proračun sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

Proračun za leto 2000 se določa v naslednjih zneskih:

v tolarjih

A Bilanca prihodkov in odhodkov

I. Skupaj prihodki

701.856.000

II. Skupaj odhodki

767.756.000

III. Proračunski primanjkljaj (I. - II.)

65.900.000

B Račun finančnih terjatev in naložb

IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev

V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev

VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (IV. - V.)

C Račun financiranja

VII. Zadolževanje proračuna

25.000.000

VIII. Odplačila dolga

6.900.000

IX. Neto zadolževanje (VII. - VIII.)

18.100.000

X. Zmanjšanje sredstev na računih

    (I. -II. + IV. -V. + VII. - VIII.)

47.800.000

3. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo davčne, nedavčne, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke ter odhodki, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere. V konsolidirani bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni prihodki in odhodki ožjih delov Občine Pesnica.

V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb.

V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.

Osnova za razporejanje sredstev proračuna so finančni načrti neposrednih in posrednih uporabnikov.

2. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

4. člen

Neposredni uporabniki smejo plačevati obveznosti samo v obsegu, ki ga za trimesečje ali drugo obdobje neposrednemu uporabniku določi župan. Pri tem se upošteva prevzete obveznosti neposrednega uporabnika ter likvidne možnosti proračuna. Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v skladu s predpisi o javnem naročanju. Obveznosti v breme proračuna se plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene določijo za državni proračun.

5. člen

Likvidnost proračuna se načrtuje z napovedjo denarnega toka na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

6. člen

O prerazporeditvah proračunskih sredstev odloča župan, ki je dolžan o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. Prerazporeditve so možne samo v okviru bilance prihodkov in odhodkov.

7. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov tako, da ustavi prevzemanje obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti. O navedenih ukrepih župan takoj obvesti občinski svet. Če proračuna ni mogoče uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

8. člen

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.

9. člen

Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Način vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v proračun mora biti v skladu z navodili ministra, pristojnega za finance.

10. člen

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

3. REZERVE PRORAČUNA

11. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

V sredstva proračunske rezerve se izloči 0,5% skupno doseženih letnih prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve praviloma začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 1.000.000,00 tolarjev odloča župan in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih, ki presega navedeno višino, odloča občinski svet.

12. člen

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje ter se uporabi za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

4. ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA

13. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži samo za investicije, ki jih predhodno potrdi občinski svet ter pod pogoji, ki jih predpisuje Zakon o financiranju občin (Ur. list RS, štev. 80/94, 45/97, 67/97 in 56/98).

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.

14. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko župan odloči za likvidnostno zadolžitev, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.

5. PRISTOJNOSTI IN POROČANJE

15. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti druge osebe.

župan, neposredni in posredni uporabniki proračuna morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svojih pristojnosti v rokih in na način, ki ga določa 62. in 63. člen Zakona o javnih financah (Ur. list RS, štev. 79/99).

6. KONČNE DOLOČBE

16. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije in se uporablja za leto 2000.

župan

Občine Pesnica

Venčeslav Senekovič, ing. agr., s. r.

Številka: 40302-1/2000

Datum: 4. februar 2000