Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),  29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 71/17 – ZIPRS18/19, 13/18, 83/18 in 19/19), 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2018 in 36/2019) je Občinski svet  Občine Zavrč  na 7. redni seji, dne, 30.12.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU

OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2020

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Zavrč za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov (varianta: podkontov).

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na  podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. (www.zavrc.si )

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta .

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom.

Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače.

Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih.

Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Zavrč  je odgovoren župan.

Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine.

Župan je pooblaščen, da odloča o:

·        o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet,

·        prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki.

·        uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna,

·        uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin,

·        kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

·        o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti.

Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

1.   prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom,

2.   okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,

3.   pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,

4.   prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo,

5.   prihodki od komunalnega prispevka,

6.   drugi prihodki, ki jih določi občina,

7.   koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

8.   koncesijska dajatev za gozdove.

Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar – junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati  25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Naštete omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti se načrtujejo v  finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

Neposredni uporabnik mora 31. januarja tekočega leta oz. v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom, Neusklajenost med veljavnim proračunom. in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

Predstojnik neposrednega uporabnika –župan, po preteku roka iz prejšnjega odstavka, lahko spreminja vrednost veljavnih projektov v načrtu razvojnih programov do 20% izhodiščne vrednosti.

Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov.

Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:

1.   Proračunska  rezerva oblikovana po ZJF

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom,  vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.

Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2020 oblikuje v višini 17.000,00 EUR.

O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan in o tem s pisnim mi poročili obvešča občinski svet.

9. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, se v proračunu oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 4.654,94 EUR.  O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. čl. ZJF.

Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.  

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine

10. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 300,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 3.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

11. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine

Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 44.115,00 EUR.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži.

12. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in  javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv  se lahko v letu 2020 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja in do zakonsko dovoljenih obsegov. O dajanju soglasij odloča občinski svet Občine  Zavrč.

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2020 izdajo poroštva le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju poroštev odloča občinski svet Občine Zavrč.

13. člen

(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2020 ne zadolži.

6.  Prehodne in končne določbe

14. člen

(začasno financiranje v letu 2021)

V obdobju začasnega financiranja Občine Zavrč v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

15. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2020.

Številka: 410-01/2019-001

Datum:  30.12.2019