Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št 9/15) je Občinski svet Ormož na 30. redni seji, dne 16.7.2018 sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev zbirnega centra in odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava (OPPN Dobrava)

I.     UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/2013, 10/2013, 1/2016 in 7/2017; v nadaljevanju OPN), sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) HA 2 in HA 3, ki ga je izdelalo podjetje Žiher projekt d.o.o., Opekarniška cesta 17a, 2270 Ormož, pod številko projekta 30-OPPN/2017.

2. člen

(sestavni deli podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

B) KARTOGRAFSKI DEL

1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave   1:1000

2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN   1:2000                   

3.  Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem       1:1000

4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora          1:5000

5. Rušitvena situacija     1:1000

6. Ureditvena situacija      1:1000

7. Situacija komunalne infrastrukture         1:1000

8. Situacija prometne ureditve               1:1000

C) PRILOGE

1.      izvleček iz strateškega prostorskega akta

2.      prikaz stanja v prostoru

3.      strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4.      smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

5.      povzetek za javnost

6.      spis postopka.

II.   OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1) Sklenjeno območje OPPN obsega enoti urejanja prostora HA 2 in HA 3.

(2) V območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom, nahaja zemljišče s parcelnimi številkami:

- EUP HA 2: 439/3, 469/2, 470, 468, 467, 465/1, 466/1, 439/1, 440, 445/1, 444/3, 442/1 in 443/1, vse k.o. Hardek,

- EUP HA 3: 441/4, k.o. Hardek.

(3) Celotno območje obdelave je velikosti približno 4,7 ha (47.273 m²).

4. člen

(namenska raba območja)

(1) Enota urejanja HA 2 je območje odlagališča komunalnih odpadkov, ki je zemljišče okoljske infrastrukture, namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki. Enota je delno pogozdena in obsega zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Dobrava. Osnovna namenska raba po OPN je določena kot območje stavbnih zemljišč, s podrobno namensko rabo območje okoljske infrastrukture – z oznako O.

(2) Enota urejanja HA 3 je območje rastlinske čistilne naprave ob odlagališču, ki je zemljišče okoljske infrastrukture, namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja čiščenja odpadnih voda (obstoječa rastlinska čistilna naprava za čiščenje izcednih voda iz odlagališča). Osnovna namenska raba je v OPN določena kot območje stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo območje okoljske infrastrukture – z oznako O.

III.  FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

-   gradnja betonskih elementov – boksov,

-   gradnja hale,

-   gradnja nadstrešnice,

-   gradnja opornega zidu,

-   gradnja servisnega objekta,

-   gradnja objekta za potrebe ravnanja z odpadki,

-   gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

6. člen

(urbanistični parametri)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

-  gradbena meja je črta, ki je objekt ne sme presegati, lahko se je dotika ali pa je od nje odmaknjen v notranjost,

-  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom (fasado) postavljeni objekti, možni so manjši zamiki fasade,

-  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro.

IV.  MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju okoljske infrastrukture (O). Na območju OPPN že deluje zbirni center za ravnanje z odpadki.

(2) Predmetno območje urejanja obsega EUP HA 2 in HA 3. Obe ležita v k.o. Hardek. EUP HA 2 in HA 3 sta izven naselij, v nižinskem delu občine Ormož. Obe EUP skupaj tvorita dopolnjujočo se funkcionalno celoto.

(3) Območje obdelave leži severno-zahodno od mesta Ormož, severno od državne ceste G1-2, zahodno od občinske ceste LC 302021 ter južno od občinske ceste JP 804391. Na zahodni strani območja se nahaja gozdna cesta 120807.

(4) Območje urejanja je v predmetnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu obravnavano kot enovito ureditveno območje, kot funkcionalna in prostorska celota.

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN v EUP HA 2 in HA 3, so dopustni naslednji objekti in dejavnosti, ki se locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo določeno v OPN. Namembnost območja je namenjena območju okoljske infrastrukture (O).

(2) Na obravnavanem območju so dopustne naslednje gradnje:

-   novogradnje,

-   rekonstrukcije,

-   odstranitev in vzdrževanje vseh objektov in naprav za določeno oskrbo (komunalne čistilne naprave, vodarne, črpališča, ekološki otoki, odlagališča…), vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave,

-   spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov po tem odloku, 

-   vzdrževanje objektov,

-   postavitev sončnih elektrarn.

(3) Na območju OPPN je dopustna gradnja in postavitev naslednjih objektov:

1. gradbeno inženirskih objektov:

-   prenosni in distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja (vodni stolpi, vodnjaki, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave),

-   kompleksni industrijski objekti (energetski objekti, vendar le za potrebe v enoti urejanja),

-   drugi gradbeni inženirski objekti (objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, odlagališča odpadkov),

-   vsi drugi objekti za potrebe delovanja zbirnega centra, obstoječe deponije in čistilne naprave;

2. nezahtevni in enostavni objekti skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Na saniranem deponijskem telesu in območju rastlinske čistilne naprave je potrebno izvajati vse ukrepe, ki so potrebni in predpisani z veljavno zakonodajo ali okoljevarstvenim dovoljenjem. Na tem območju so dopustni posegi iz drugega odstavka (2) tega člena, ki se izvajajo skladno z veljavno zakonodajo in potrebno projektno dokumentacijo. Na območju deponijskega telesa (biofiltrov) se predvidi možnost nasutja (zasutja) ali nadkritja z nadstreškom nad biofiltri.

V.    FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Pri izdelavi projekta je treba za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati urbanistične in oblikovalske pogoje:

-   najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m,

-   od javne občinske ceste ali poti z najbolj izpostavljenim delom objekta je odmik 4,0 m (pri odmiku je potrebno paziti, saj so objekti zelo blizu ceste),

-   od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 1. reda je odmik 15,0 m,

-   od ostalih vodnih površin in manjših vodotokov je odmik 5,0 m.

(2) Novi objekti morajo biti od parcelne meje odmaknjeni tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji.

(3) Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.

(4) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.

(5) Oblikovanje objektov in streh je poljubno.

(6) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.

(7) Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(8) Z OPPN Dobrava se znotraj območja obdelave predvidi gradnja novih objektov, nadstreškov in ureditev pripadajočih funkcionalnih površin namenjeni dejavnosti. Funkcija novih objektov bo nadgradnja obstoječe funkcijske zasnove celotnega kompleksa zbirnega centra odpadkov. Novo zgrajeni objekti se bodo nahajali ob vzhodnem robu območja obdelave.

Opisi posameznih objektov:

Nadstrešnica – objekt A

Nad obstoječimi in predvidenimi opornimi armirano betonskimi stenami se bo izvedla nadstrešnica.

Oporni zid – betonska stena – objekt A

Na območju obdelave so že obstoječi AB oporni zidovi. Dodatno se bo zagotovil dodatni prostor za kontejnerje.

Betonski montažni elementi – boksi – objekt B

Betonski elementi z ločilnimi elementi oziroma boksi za frakcije bodo namenjeni za ločevanje odpadkov.

Pokriti prostor z ločilnimi stenami – hala – objekt C

Pokriti pritlični prostor z ločilnimi stenami oziroma hala. Uporabljala se bo za razvrščanje komunalnih odpadkov.

Hala – objekt D

Pritličen objekt za potrebe ravnanja z odpadki.

Servisni objekt – objekt E

Objekt namenjen zaposlenim. V objektu bo pisarna, garderoba, sanitarije, umivalnica, čajna kuhinja, arhiv, priročno skladišče in drugi potrebni prostori.

(9) Nadstreški za biofiltre se lahko gradijo tudi etapno. Na območju obdelave ni nujno postavljati nadstreškov; le-ti se lahko nadomestijo z nasutjem ali podobno ustreznim.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

V območju OPPN Dobrava je dopustna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavnimi predpisi in temu prostorskemu aktu nadrejenimi akti.

11. člen

(objekti predvideni za odstranitev)

(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev obstoječih pomožnih objektov. V območju, kjer se nahajajo stavbe predvidene za odstranitev, je odstranitev dopusten poseg v prostor.

(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni na kartografskem listu št. 5 »Rušitvena situacija«.

VI.  OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

12. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1) Odprte površine, ki niso namenjene prometu, skladiščenju in manipulaciji se zatravi in intenzivno ozeleni z grmovno in drevesno vegetacijo.

(2) Območje obdelave se v največji možni meri ozeleni z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(3) Obstoječe utrjene manipulativne površine se razširijo z ureditvijo novih utrjenih, asfaltiranih manipulativnih površin med novimi objekti in z ureditvijo dostopov do njih.

VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA

13. člen

(gradnja in urejanje prometnega omrežja)

(1) Priključek na občinsko cesto LC 302021 je obstoječ. Vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo tovornega prometa in vse voziščne, parkirne in manipulativne površine morajo biti protiprašno utrjene z rešenim odvodnjavanjem padavinskih vod. Meteorne vode s prometnih in manipulativnih površin se odvajajo preko lovilcev maščob.

(2) Predvideni objekt za gradnjo je lociran v varovalnem pasu občinske ceste. Trasa komunalnih vodov in njihovih priključkov mora potekati izven prostega profila občinske ceste z minimalnim odmikom 2,0 m od roba vozišča – asfalta, razen na lokaciji prečkanja občinske ceste. Prečni nagib priključka mora biti enak vzdolžnemu nagibu roba vozišča občinske ceste.

(3) Priključek mora biti utrjen z vezano plastjo ali tlakovan najmanj na dolžini 5 m od roba vozišča občinske ceste, tako da se prepreči nanos blata, peska in drugih materialov iz parcele in priključka na vozišče občinske ceste. Dovozni priključek mora biti ves čas obstoja v redu vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in prometa na njej. Priključek na občinsko cesto se lahko izvede le na tistih lokacijah, na katerih je zagotovljena ustrezna preglednost in na katerih ne bo prišlo do poslabšanja prepustnosti javne ceste pod predpisano mejo.

(4) Odtekanje vode s ceste z novim priključkom ne sme biti ovirano. Meteorna in druga voda s parcele in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati.

(5) Zaradi gradnje predvidenih objektov z zunanjo ureditvijo in cestnim priključkom ne sme biti ogrožena varnost prometa na občinski cesti, stabilnost te ceste ali moteno redno vzdrževanje občinske ceste.

(6) Gradnja in postavitev nadzemnih naprav ter ograj ali saditev drevja v polju preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih, v krivinah in priključkih na občinsko cesto ni dopustna. Minimalna globina komunalnega voda se mora izvesti po veljavnih tehničnih predpisih.

(7) Investitor je dolžan takoj obvestiti občinsko upravo Občine Ormož, ter odstraniti vgrajene naprave iz varovalnega pasa občinske ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno–varnostnih razlogov, zaradi varnosti prometa na cesti ali če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste.

(8) Če se zaradi gradnje drugih gradbenih del pojavi čezmerna obremenitev občinske ceste je potrebno pred in po zaključku del opraviti komisijski ogled v sestavi investitorja in upravljavca ter oceniti nastalo škodo na občinski cesti, ki jo je investitor dolžan popraviti pred izdajo uporabnega dovoljenja.

14. člen

(parkiranje)

(1) Parkirna mesta (PM) morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici.

(2) PM morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(3) Parkirne in manipulativne površine na območju so v asfaltni ali drugi utrjeni izvedbi.

VIII.    MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

15. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobrem)

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno in v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih vod in prečiščenih padavinskih vod, ob upoštevanju vseh potrebnih predpisov.

(6) Po dokončanju del izgradnje infrastrukturnega omrežja je potrebno upravljalnem predložiti geodetski posnetek poteka izgradnje infrastrukture.

(7) Dopustna so odstopanja priključnih in javnih infrastrukturnih vodov od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam, podanim v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo odstopanj so potrebna pridobljena soglasja nosilcev urejanja prostora.

(8) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna na kartografskem listu št. 7 – »Situacija komunalne infrastruktur«.

16. člen

(vodovod)

(1) Obravnavano območje podrobnega načrta je priključeno na javno vodovodno omrežje, zunanji vodomerni jašek. Vodovodni priključek z vodomernim jaškom in po potrebi nadzemni hidrant se pred pričetkom gradnje prestavi izven območja gradnje. Območje zbirnega centra in odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba. Lastna oskrba s pitno vodo na tem območju ni dovoljena. Na javni vodovod se mora priključiti vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej. Priključek na javno vodovodno omrežje je obstoječ. Izveden je priključek s priključnim cevovodom DN 32 in vodomerom DN 25, kateri je vgrajen v zunanjem vodomernem jašku, ki je lociran na parc. št. 468, k.o. Hardek. Za predvidene objekte je potrebno predvideti požarno varnost. Najbližji javni hidrant DN 80 je lociran na parc. št. 468 k.o. Hardek.

(2) Na območju OPPN obstaja vodovodno omrežje, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve. Predvidena je priključitev objektov na vodovodno omrežje. Na javni vodovod se mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej. Objekte, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika ali kjer se s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, se lahko odjem vode zagotavlja na enem odjemnem mestu.

(3) Vsa montažna dela pri izvedbi novega sekundarnega cevovoda ter priključkov na posamezne parcele izvaja upravljavec vodovodnega omrežja.

(4) Stroški, povezani z izvedbo novega sekundarnega vodovodnega cevovoda ter priključkov na posamezne parcele ter eventualnih poškodb, ki bi nastale na obstoječem vodovodnem cevovodu, bremenijo investitorja.

(5) Na trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem izvajalca javne službe.

(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. Vse komunalne vode in naprave (zaščite, križanja, prestavitve…) je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in standardi veljavnimi v Republiki Sloveniji.

(7) Sekundarno vodovodno omrežje, ki mora zagotavljati požarno varnost, se priključi na obstoječi vodovodni cevovod na območju podrobnega načrta. Postavitev nadzemnih hidrantov mora biti skladna z zahtevami in tehničnimi normativi predpisanimi z veljavno zakonodajo za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Podrobnejša merila se podajo v izvedbenih aktih.

(8) Lastna oskrba s pitno vodo na območju OPPN ni dovoljena.

(9) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti priključka na javni vodovod. Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljalcu javne službe. Izvajalec del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki in uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovodnega omrežja in priključkov na javni vodovod.

(10) Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti edino dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3m) ni dovoljeno postavljati ali zgraditi ničesar brez soglasja upravljalca javnega vodovoda.

(11) Komunalni vodi morajo biti od oboda vodovodne cevi minimalno horizontalno oddaljeni:

-   Kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod -3,0 m od oboda kanala;

-   Meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod -1,0 m od oboda kanala;

-   Plinovod, električni kabel, telekomunikacijski vodi, ki potekajo na večji globini od vodovoda – 1,0 m;

-   Minimalni vertikalni odmiki pri križanju vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi so:

-   Če poteka trasa vodovoda pod kanalizacijo do 1 m med obema obodoma;

-   Če poteka trasa plina elektrike, telekomunikacijskih vodov 0,5 m od oboda vodovoda;

-   Če je vodovod iznad kanalizacije 0, 6m med obema vodoma;

-   Če je vodovod iznad plina 0,6 m;

-   Če je vodovod iznad elektrike, telekomunikacijskih vodov 0,5 m.

17. člen

(fekalna kanalizacija)

Območje OPPN ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem za fekalne vode. Območje se ne bo opremljalo z javno fekalno kanalizacijo. Servisni objekt odvaja fekalne vode v malo čistilno napravo ali skladno z veljavno zakonodajo.

18. člen

(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)

(1) Na območju je obstoječa meteorna kanalizacija. Za odvodnjavanje padavinskih vod z utrjenih površin so na platojih točkovni požiralniki, preko katerih se voda po kanalizacijskih ceveh in jaških steka do lovilca olj z vgrajenim usedalnikom, nato pa v obstoječi sistem meteorne kanalizacije. Zagotovljena bo zaščita pred možnostjo izliva raznih goriv, olj, maziv v tla in vodotoke.

(2) Čiste meteorne vode s streh novih objektov bodo preko novih peskolovov priključene na obstoječo meteorno kanalizacijo. Za odvodnjavanje padavinskih vod novih utrjenih površin se na platoju izvedejo novi točkovni požiralniki, ki se priključijo na preko novega revizijskega jaška na obstoječo meteorno kanalizacijo. Ob izgradnji novih objektov se ne sme poškodovati obstoječe kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke.

(3) Zagotoviti je potrebno vso potrebno zaščito pred možnostjo različnega onesnaženja in izliva raznih goriv, olj ter maziv v tla in vodotoke. Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.

19. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Obravnavano območje podrobnega načrta je priključeno na električno omrežje. Na območju predvidene gradnje se nahaja obstoječi 20 kV daljnovod Tomaž (d-421), ki je v lasti Elektro Maribor d.d. in nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod TP Ormož – deponija odpadkov (t-709 OE Ptuj).

(2) Pred gradnjo novih objektov je potrebno obstoječe vode prestaviti. Prestavitev izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Za poseg kabliranja daljnovoda na območju deponije Dobrava-Ormož, od OP 11 do OP 15 - DV 20kV Tomaž (d-421), je Elektro Maribor d.d. izdelalo projekt št. 53/18-PT, marec 2018, ki je podlaga za predviden poseg. Predvideni gradbeni poseg – predmetno kabliranje ni del tega OPPN, temveč je samostojni projekt.

(3) Predvideni objekti se lahko priključijo na električno omrežje.

(4) Pred gradnjo predvidenih objektov je potrebno:

-   kablirati del daljnovoda Tomaž (d-421) oziroma ga prestaviti na mejo obravnavane parcele izven območja gradnje;

-   Pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev oziroma kabliranje elektroenergetskih vodov in objektov;

-   Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa novih elektroenergetskih vodov.

(5) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev. Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev in last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.

(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti  projektno obdelana v posebni mapi. Investitor si bo moral k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti soglasja od Elektro Maribor d.d., k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov pred izdajo gradbenih dovoljen.

(7) Na strehah objektov je možna postavitev sončne elektrarne.

(8) Predvidena novo gradnja objektov na območju OPPN ne bo posegala v varovani pas visokonapetostnih naprav (DV in RTP) 400 kV, 220 kV oz 110 kV, ki so v pristojnosti Elesa. Predvidni objekti bodo oddaljeni od predvidenega DV 2x400 kV Cirkovce – Pince cca 110 m. Na obravnavanem območju se lahko nahajajo naprave, ki so v pristojnosti podjetja za distribucijo električne energije.

20. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Na obravnavanem območju podrobnega načrta je obstoječe TK omrežje – telefonsko telekomunikacijsko omrežje na samem robu ureditve. Predviden objekt E bo priključen na TK omrežje. Po potrebi se na TK omrežje priključijo tudi ostali objekti.

(2) TK priključek je izveden. Ob urejanju okolice je potrebno od mesta TK priključka do lokalne ceste položiti zaščitne cevi. Glavne trase TK OŠO vodov in naročniški TK priključki se določajo z zakoličbo. Če bodo ti ovirali gradnjo objekta ali komunalnih priključkov je potrebna zaščita ali pa prestavitev. Točne trase vseh TK vodov se določajo na kraju samem z zakoličbo, za kar je treba obvestiti GVO d.o.o. vsa dela v zvezi z zaščito on prestavitvijo tangiranih TK vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi naročila investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega organa GVO. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, predstavitev TK OŠO vodov, nadzor pri približevanju in križanju, izdelave tehničnih rešitev, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

21. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Nobena od predvidenih novogradenj ne bo ogrevana, razen servisnega objekta E, ki bo ogrevan z malo toplotno črpalko zrak-zrak.

(2) Prezračevanje bo naravno in delno prisilno.

22. člen

(plinovodno omrežje)

(1) V bližini območja načrtovanega posega poteka obstoječ regionalni prenosni plinovod P151B.

(2) Nobena od predvidenih novogradenj ne bo priključena na plinovodno omrežje.

(3) Obseg predvidenih del na območju OPPN ne sega v varovani pas obstoječih li predvidenih prenosnih plinovodov v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (odmik cc 68 m od prenosnega plinovoda P151B, od R15 v km 31+470 do MRP Ormož, stacionaža cca 10057 m, premer 200 mm, tlak 50 bar, obč. ORMOŽ).

IX.  MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

23. člen

(parcelacija)

Parcelacija se izvede po potrebi.

X.    VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

24. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

25. člen

(ohranjanje narave)

Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.

XI.  VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

26. člen

(splošne zahteve)

(1) Obravnavano območje se delno nahaja v poplavnem območju (pogoste poplave). EUP HA 2 je v skrajnem zahodnem robu delno v območju pogostih poplav - poplavno območje potoka Lešnice. Večji del prostorske enote se ne nahaja v poplavnem območju. EUP HA 3 se v celoti nahaja v območju pogostih poplav - poplavno območje potoka Lešnice.

(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Na obravnavanem območju OPPN Dobrava je izdelana karta poplavne nevarnosti in je določen razred poplavne nevarnosti.

(3) Na območju OPPN se vsi predvideni posegi so odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka več 5 m. Znotraj 5 m pasu od meje vodnega zemljišča se na območju OPPN nahaja del območja rastlinske čistilne naprave v HA3. Rastlinska čistilna naprava je od meje vodnega zemljišča, oddaljena več kot 5 m. V HA3, kljub temu, da se nahaja v območju obdelave s tem OPPN niso predvideni nobeni gradbeni posegi.

(4) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo 12-stopenjske lestvice EMS, to je evropske makrosezmične lestvice (EMS - European Macroseismic Scale).

(5) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

-  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

-  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

27. člen

(požarno varstvo)

(1) Območje se ureja skladno s predpisom, ki ureja sistem varstva pred požarom. Pri graditvi objektov se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.

(2) Pri načrtovanju se upošteva pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, načrtuje potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, ustrezno načrtuje dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje. Zadostne količine požarne vode se zagotovi iz vodovodnega omrežja. V primeru nezadostne kapacitete, se zagotovijo alternativni viri požarne vode iz vodnih zbiralnikov, zadrževalnikov ali vodotokov. 

(3) Intervencijski dostop je zagotovljen preko predvidenega cestnega priključka. Delovna površina za intervencijo je zagotovljena na utrjenih površinah znotraj območja OPPN.

(4) Pri načrtovanju in gradnji odlagališč je treba upoštevati določbe veljavnih predpisov, in sicer v delih, ki se nanašajo na zmanjšanje požarnega tveganja zaradi požarno nevarnih snovi in s tem povezne nevarnosti širjenja požara na sosednja poselitvena območja:

- Prepoved odlaganja odpadkov;

-   Zahteve o odlagališčih plinih ter njihovi obdelavi;

-   Zahteve, povezane s smradom in drugimi nevarnostmi ter preprečitvijo škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi požarov, ki nastanejo zaradi samovžiga;

-   Posebne zahteve za podzemno skladišče.

XII. VAROVANJE OKOLJA

28. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin je potrebno preprečiti odtekanje vode v podtalnico.

29. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup na območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.

30. člen

(varstvo zraka)

(1) Na območju obdelave se opravljajo gospodarske dejavnosti zaradi katerih je potrebno ohranjati in tudi na novo vzpostaviti na novo zelene pasove, ki delno zmanjšujejo možnost širjenja delcev in vonjav v okolico.

(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev onesnaženosti zraka.

31. člen

(varovanje voda)

(1) Območje obdelave se ne nahaja v ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode. Na območju so prisotne podzemne vode. Pri načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Zagotoviti je potrebno vso potrebno zaščito pred možnostjo različnega onesnaženja in izliva raznih goriv, olj ter maziv v tla in vodotoke.

(2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. In 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda.  Vsi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču morajo biti izvedeni tako, da ne vplivajo negativno na vodni režim ali stanje voda.

(3) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja. Padavinske vode z obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.

(4) Odvajanje odpadnih vod s parkirišč in manipulativnih površin je potrebno načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika po vodotesnem sistemu, v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Tla v proizvodnih in skladiščnih prostorih, kjer lahko pride do razlitja nevarnih snovi, morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode.

(5) Začasne deponije je potrebno predvideti izven struge vodotoka ter območja potencialno ogroženega z visokimi vodami vodotoka Lešnica, območja pod vplivom zalednih vod ali erozijsko in plazljivo ogroženega območja.

32. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

XIII.    ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

33. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

Načrtovana gradnja novih objektov, nadstrešnic, ureditev asfaltiranih manipulativnih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče infrastrukture se lahko izvede etapno.

XIV.     DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

34. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1) Gradbišče se načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja. Za potrebe gradbišča je kar največ uporabljati že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2) Investitor je dolžan:

-   pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

-   zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-   promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,

-   zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,

-   zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb),

-   sprotno rekultivirati območja posegov,

-   v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,

-   preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

-   sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

-   začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(3) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(4) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

(6) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(7) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV.  TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV

35. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) V vseh enotah urejanja je dopustno odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.

(2) Največje odstopanje pri velikosti objektov je označeno v grafičnem prikazu, karta št. 6 »Ureditvena situacija«.

(3) Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

(4) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske okoljske zahteve po tem odloku.

XVI.     KONČNE DOLOČBE

36. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

OPPN je na vpogled na Občini Ormož.

37. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

38. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.

Številka: 350-10/2017 02\22

Ormož, dne 16.7.2018

Alojz  SOK  l.r.

   ŽUPAN OBČINE ORMOŽ