New Page 1

Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 25. redni seji, dne 30. 6. 2022 sprejel

 

PRAVILNIK

O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI CIRKULANE V OBDOBJU OD 2022 DO 2027

 

Splošne določbe

 

1. člen

(1)  S tem pravilnikom se določajo pogoji, načini, postopek pri dodeljevanju finančnih pomoči za mikro, majhna in srednje velika podjetja (v nadaljevanju »podjetja«), ki imajo sedež v Občini Cirkulane (v nadaljevanju »občina«).

(2)  Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1407/2013« in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju  (UL L 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1408/2013«.

(3)Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem in namenom večje učinkovitosti, trajnosti in izboljšanja pogojev delovanja kmetijskih gospodarstev.

(4) Pomoč se lahko dodeli, če:

·  ima stimulativni učinek in ni namenjena samo zmanjševanju stroškov zgoraj navedenih podjetij,

·  pozitivni učinki pomoči prevladujejo nad negativnimi učinki, ki jih ima ta na konkurenco.

 

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

·  »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske Unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 1, v nadaljevanju »Pogodba«), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), 

·  »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,

·  »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,

·  »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,

·  »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,

·  »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo,

·  »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema,

·  »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina,

·  »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

  d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja,

e) podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) te alineje preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

·  »naravne nesreče« pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora

·  »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: predhodnega triletnega obdobja ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa.

·  »druge slabe vremenske razmere« pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (16) 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193 1.7.2014, str. 1)

·  »škodljivi organizmi na rastlinah« pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v točki (e) prvega odstavka 2. člena Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z  Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2019/523 z dne 21. marca 2019 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 86 z dne 28. 3. 2019, str. 41).

Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za obdobje 2022 do 2027 se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto.

 

Instrumenti pomoči

 

3. člen

Dodeljujejo se naslednje oblike pomoči:

·  finančne pomoči (dotacije).

 

Področja in nameni pomoči

 

4. člen

(1) Pomoči se sme dodeliti za naslednje ukrepe:

 

Pravna podlaga

Ukrepi in upravičenci

 

Uredba Komisije 1408/2013

Ukrepi:

A. Sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

B. Sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij

 Upravičenci:

Kmetijska gospodarstva s sedežem na območju občine  - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo, imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

 

 

Uredba Komisije 1407/2013

Ukrepi:

C. Sofinanciranje naložb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah

 Upravičenci:

1. Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze (v nadaljevanju društva in združenja), ki delujejo v večjem delu na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane,

2. Organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (Ukrep C), nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dejavnosti in ki so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

 

(2) Nabor ukrepov, za katero se dodeljuje pomoč iz prejšnjega odstavka, se določi v javnem razpisu za posamezno proračunsko leto. V javnem razpisu se skladno s sprejetim proračunom določi tudi višina sredstev, ki se nameni za posamezni ukrep.

(3) Dodatni pogoji, merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči »de minimis« po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.

(4) Z vsakokratnim javnim razpisom se lahko določi tudi najnižji znesek in/ali najvišji znesek prijavljenega projekta, s katerim je možno kandidirati na javni razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov po posameznih ukrepih, kakor tudi zgornjo višino dodeljenih sredstev po posamezni vlogi.

(5) Upravičenec se lahko na javni razpis prijavi z največ eno vlogo.

 

5. člen

(UKREP A - Sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo)

(1) Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju občine in se ohraniti vsaj pet (5) let.

(2) Cilji ukrepa:

·  zboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

·  zboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Evropske unije;

·  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

(3) Upravičeni stroški:

a)  stroški gradnje,

b)  stroški nakupa ali zakupa mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev,

c)  splošni stroški na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja z zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni odhodki v okviru točk (a) in (b),

d)  stroški zasaditve trajnega nasada.

(4) Pomoč se ne dodeli za:

·  nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,

·  zasaditev letnih rastlin,

·  dela v zvezi z odvodnjavanjem,

·  nakup živali,

·  naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Evropske unije,

·  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja,

·  obratna sredstva.

(5) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo.

(6) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(7) Če se v javnem razpisu ne določi drugače, je pogoj za dodelitev sredstev na podlagi tega člena minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000,00 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000,00 evrov.

 

6. člen

(UKREP B - Sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij)

(1) Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine, pri čemer pomoč:

·  ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,

·  ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,

·  ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

(2) Cilj ukrepa:

·  vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali.

(3) Upravičeni stroški: so stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, in drugih slabih vremenskih razmer.

(4) Zavarovanje lahko krije le stroške nadomestitev škode iz prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka.

(5) Pomoč se ne dodeli za:

·  tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije,

(6) Višina pomoči je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65% upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje  zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in drugih slabih vremenskih razmer.

(7) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika.

 

8. člen

(UKREP C - Sofinanciranje naložb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah)

(1) Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.

(2) Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:

·  predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč,

·  prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,

·  turizem na kmetiji,

·  dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki.

(3) Splošni pogoji upravičenosti:

·  upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14),

·  dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj pet (5) let po zaključeni investiciji.

(4) Upravičeni stroški:

·  gradbena in obrtniška dela,

·  stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo,

·  stroški promocije,

·  splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.

(5) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo.

(6) Če se v javnem razpisu ne določi drugače, je pogoj za dodelitev sredstev na podlagi tega člena minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000,00 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000,00 evrov.

 

9. člen

(pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije 1407/2013)

(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:

·  ribištva in akvakulture,

·  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi,

·  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

i.  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,

ii.  če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

(4) Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu.

(5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Cirkulane ali do države.

(6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so skladno z veljavno insolvenčno zakonodajo v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(7) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije.

 

10. člen

(kumulacija pomoči, dodeljenih po Uredbi Komisije 1407/2013)

(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8) zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020, str. 1), do zgornje meje, določene v tej uredbi.

(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).

 

11. člen

(pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije 1408/2013)

(1) Do pomoči po Uredbi Komisije 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, razen za:

·  pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,

·  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

·  pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

(2) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013, se slednja uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013.

(3) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014, in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15- v nadaljevanju »Uredba Komisije 717/2014«) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno Uredbo Komisije 717/2014.

(4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača upravičencu oz. enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije 1408/2013 ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije.

(5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.

(6) Do sredstev za razvoj niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US)  v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 

 

12. člen

(kumulacija pomoči, dodeljenih po Uredbi Komisije 1408/2013)

(1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.

(2) Če je upravičenec razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013 , se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbo Komisije 1407/2013, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 1407/2013, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 (3) Če je upravičenec, razen v primarni kmetijski proizvodnji, dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 717/2014, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 717/2014.

 

Postopek dodelitve pomoči

 

13. člen

(1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine oz. na krajevno običajen način krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.

(2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, upravičenci, ki lahko zaprosijo za sredstva, kriteriji za dodelitev sredstev, pogoji pod katerimi se dodeljujejo nepovratna sredstva, rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa, naslov, na katerega se pošljejo vloge, rok, v katerem bo sklep o dodelitvi sredstev poslan prosilcem, ki ne sme biti daljši od 30 dni od popolne vloge.

(3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(4) Občinska uprava izda po predlogu komisije vlagateljem prispelih vlog odločitev o dodelitvi oziroma nedodelitvi zaprošenih sredstev in o višini le-teh za posamezen ukrep in namen. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema odločitve na prvi stopnji. Odločitev župana je dokončna.

(5) Občina z izbranimi vlagatelji sklene pogodbo, v kateri se opredeli:

·  višina in namen, za katere so sredstva dodeljena ter po kateri uredbi Komisije EU se dodelijo,

·  terminski plan porabe sredstev,

·  spisek dokazil, ki jih mora uporabnik predložiti,

·  način nadzora nad porabo dodeljenih sredstev,

·  način zavarovanja,

·  določilo, da mora prejemnik ob ugotovljeni nenamenski porabi sredstev vrniti sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(6) Pomoč se šteje za dodeljeno s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi pomoči z upravičencem.

(7) Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:

·  vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik ali enotno podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,

·  drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

·  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja, in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih., tako da bo opravila predhodno poizvedbo o dodeljeni pomoči za posameznega vlagatelja v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance, na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.

 

Ostale določbe

 

14. člen

(1) Občina v 15 dneh po dodelitvi pomoči posameznemu upravičencu poroča pristojnemu ministrstvu o dodeljeni pomoči de minimis na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.

(2) Občina evidence z informacijami in dokazili o individualni pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Občina evidence z informacijami in dokazili o shemi pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.

 

 

15. člen

(1) Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku in izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe, preverja komisija za obravnavo prispelih vlog na javni razpis.

(2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma zavajajočih izjav mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

 

Končne določbe

 

16. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2021, 57/2021).

 

17. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 007-43/2022

Datum: 30. 6. 2022

 

 

Občina Cirkulane

 

Antonija Žumbar, županja