Na
podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter na podlagi 14. in 94.
člena Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradni list RS, št. 4/18) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 6.
redni seji dne 26. septembra 2019 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči |
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
1. člen |
|
(vsebina poslovnika in izrazi) |
|
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
(2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol. |
|
2. člen |
|
(uporaba poslovnika) |
|
(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi
delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
(2) Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
3. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
(5) Občina izdaja glasilo Most, v katerem se lahko objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
(6) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(7) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet zaseda na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih
sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne in žalne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih
svečanih oziroma žalnih priložnostih. |
|
5. člen |
|
(predstavljanje) |
|
Svet
predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
6. člen |
|
(uporaba žiga) |
|
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali
odlokom, v katerega notranjem krogu je grb občine, na obodu pa ime
občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajništvo občine. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
7. člen |
|
(konstituiranje sveta) |
|
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20
dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. Če jo v navedenem roku ne skliče prejšnji župan,
jo skliče predsednik občinske volilne komisije. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
(4) Prvo sejo vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na
predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
8. člen |
|
(dnevni red konstitutivne seje) |
|
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta. |
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana. |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta. |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana. |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(3) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego
župana in njegov pozdravni nagovor. |
(4) Slovesna izjava se glasi: Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal
vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval
pravni red ter z vsemi svojimi močmi in znanjem deloval za čast,
blaginjo in razvoj Občine Kanal ob Soči. |
|
9. člen |
|
(imenovanje mandatne komisije) |
|
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri
člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
(3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za
župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti
pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
|
(mandat svetnikov in župana) |
|
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
|
(pričetek mandata) |
|
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
|
(imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
Ko
je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na
konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
|
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
|
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike; |
– razpisati referendum v skladu z zakonom in statutom. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij porabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta pravico do sejnine. |
|
14. člen |
|
(odgovornost članov sveta) |
|
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave
ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana
s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
15. člen |
|
(pravice svetniških skupin) |
|
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
16. člen |
|
(podatki in pojasnila) |
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
|
(vprašanja in pobude članov sveta) |
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti,
obrazložitev pobude pa ne več kot 3 minute. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan ali direktor občinske uprave. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta in na vsa vprašanja in pobude,
ki so bila pisno oddana najkasneje do 3 dni pred začetkom seje. Vsa
pisno oddana vprašanja in pobude se na seji prebere. Če zahteva odgovor
na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske uprave na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, če tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
18. člen |
|
(zahteva za dodatna pojasnila) |
|
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
|
(udeleževanje članov sveta na sejah
sveta in delovnih teles) |
|
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član
je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne ali izredne seje sveta, ne
pripada sejnina. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
|
20. člen |
|
(splošno o sejah sveta) |
|
(1) Svet dela in odloča na sejah, ki potekajo v sejni dvorani Občine
Kanal ob Soči. |
(2) V času seje morajo v dvorani viseti zastave Evropske unije, zastava
Republike Slovenije in zastava Občine Kanal ob Soči. |
(3) Župan sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
(5) Župan kot sklicatelj seje sveta lahko sejo prestavi, kolikor to
zahtevajo posebne okoliščine, vendar je pri tem dolžan podati
obrazložitev. |
|
21. člen |
|
(sklic seje) |
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
članom najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom
se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, vodjem političnih strank in list zastopanih v svetu ter
predstavnikom medijev in se objavi v katalogu informacij javnega značaja
na spletni strani občine. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo v elektronski obliki,
po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik,
ali če občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. |
|
22. člen |
|
(izredna seja) |
|
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov
sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21.
členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
23. člen |
|
(dopisna seja) |
|
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se
šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Sklep je sprejet, če je večina članov sveta izrazila svojo voljo
»ZA« predlog sklepa. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom
sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
|
(drugi udeleženci na seji) |
|
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
|
25. člen |
|
(predlog dnevnega reda) |
|
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve: |
– če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, |
– če
svet odloči drugače. |
|
26. člen |
|
(vodenje seje) |
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
|
(obveščanje javnosti) |
|
(1)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo v katalogu informacij javnega
značaja občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
(2)
Zainteresirani predstavniki javnosti, razen medijev, se morajo na sejo
prijaviti najmanj tri dni pred sejo z navedbo točke dnevnega reda pri
kateri želijo prisostvovati. Za predstavnike javnosti je rezerviranih 8
sedežev, od tega najmanj štirje za predstavnike medijev in štirje za
zainteresirano javnost, pri čemer, če je zainteresirana javnost
organizacija, se lahko prijavita največ dva člana organizacije. |
(3)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Razpoložljivi sedeži za javnost morajo biti ločeni od
sedežev za občinske svetnike. |
(4)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
njegovo zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(5)
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma katero točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
(3) Svet lahko na predlog župana odloči, da smejo določeni predstavniki
javnosti oziroma občani sodelovati v razpravi pri obravnavanju posamezne
točke dnevnega reda. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
(ugotavljanje navzočnosti) |
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu
je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
|
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
|
(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika
prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
|
(dnevni red seje) |
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
|
(vrstni red obravnave točk) |
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
|
33. člen |
|
(uvodna obrazložitev in razprava) |
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko vsaka traja največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do treh replik, ki smejo trajati največ po eno minuto. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
34. člen |
|
(opomin) |
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
35. člen |
|
(kršitve poslovnika) |
|
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot dve minuti. |
|
36. člen |
|
(prekinitev seje sveta) |
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda s predlogom za glasovanje o
sklepih, ki so predloženi v gradivu. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Nadaljevanje seje poteka po že sprejetem dnevnem redu. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
(začetek, odmor in konec seje) |
|
(1) Seje sveta se sklicujejo praviloma ob šestnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi desetminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
(preložitev točke dnevnega reda) |
|
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
|
(red na seji) |
|
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
|
(zagotovitev reda na seji) |
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem besede |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
|
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na
seji. |
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
|
(odstranitev s seje) |
|
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
|
43. člen |
|
(prekinitev s seje za zagotovitev reda) |
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih večina
vseh članov sveta, to je več kot polovica. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
dvorani, ugotovljena na način, kot velja za glasovanje. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
45. člen |
|
(odločanje na seji sveta) |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
46. člen |
|
(način glasovanja) |
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali četrtina članov sveta. |
|
47. člen |
|
(potek glasovanja) |
|
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove
svetnike, naj glasujejo. Svetniki glasujejo tako, da pritisnejo na tipko
»ZA« ali »PROTI« na glasovalni napravi. Če se glasuje z dvigom rok,
predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato kdo je proti
predlogu. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
(javno in poimensko glasovanja) |
|
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Z dvigom rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je
seja v prostoru, kjer take naprave ni. |
(3) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(4) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
|
(ugotavljanje izida tajnega glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi komisije iz drugega odstavka 49. člena tega poslovnika s
podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
51. člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana,
ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
|
(zapisnik seje sveta) |
|
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o: |
– navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, |
– odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, |
– udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, |
– sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, stališčih delovnih
teles sveta, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, |
– ločenih mnenjih razpravljavcev, ki so to zahtevali, |
– vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Arhivskemu izvodu zapisnika je treba predložiti original vabila in
gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji ter zapisnik
delovnih teles sveta. |
|
53. člen |
|
(posnetek seje sveta) |
|
(1) Potek
seje sveta se zvočno snema na zgoščenko, ki se trajno hrani. Zvočni
posnetek in morebitni magnetogram (dobesedni zapisnik kot prepis
zvočnega zapisa poteka seje) se hranita skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
(2) Dopustno je snemanje le tistih sej, ki so za javnost odprte. |
(3) Namen zvočnega zapisa je obveščenost javnosti glede vsebine
predstavljenih stališč na sejah sveta, prav tako pa je namenjen napravi
zapisnika in objavi na svetovnem spletu. |
(4) Zvočni zapis seje se najkasneje v roku sedmih dni po seji objavi na
spletni strani občine in je na voljo javnosti največ tri mesece. |
(5) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(6) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
54. člen |
|
(pisanje zapisnika) |
|
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor
občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega
javnega uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak
član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti
pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po sprejemu se zapisnik in čistopis sprejetih sklepov objavita na
spletnih straneh občine in na krajevno običajen način. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
|
(ravnanje z gradivom sveta) |
|
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
|
(vpogled v gradivo) |
|
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredbe oziroma
sklepi o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu
župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno tehnična
opravila za svet |
|
57. člen |
|
(strokovno in administrativno delo za
svet) |
|
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
(3) Za zapisnike sej sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor
občinske uprave. Za vodenje zapisnika seje sveta je zadolženo tajništvo
občine. Za vodenje zapisnikov sej delovnih teles direktor občinske
uprave določi enega izmed javnih uslužbencev. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
|
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
jo imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
59. člen |
|
(ustanovitev delovnega telesa) |
|
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Obravnavo je delovno telo dolžno opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(3)
Svet lahko odloči, da sprejme predloge aktov ali drugih odločitev tudi
če delovno telo ni oblikovalo svojega stališča oziroma mnenja. |
(4)
Delovno telo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60. člen |
|
(stalna delovna telesa) |
|
Stalna delovna telesa ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
– za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– za
okolje, prostor in varstvo okolja, |
– za
gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– statutarno-pravna komisija. |
|
61. člen |
|
(odbor za negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti) |
|
(1) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 5
članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
62. člen |
|
(odbor za okolje, prostor in varstvo
okolja) |
|
(1) Odbor za okolje, prostor in varstvo okolja ima 5 članov. |
(2) Odbor za okolje, prostor in varstvo okolja obravnava vse predloge
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja,
urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Odbor za okolje, prostor in varstvo okolja lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
63. člen |
|
(odbor za gospodarstvo in gospodarske
javne službe) |
|
(1) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ima 5 članov. |
(2) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in
turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
64. člen |
|
(statutarno pravna komisija) |
|
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima 5 članov. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
65. člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
66. člen |
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. |
(2) Delo odbora vodi član sveta kot predsednik, ki je izvoljen na
konstitutivni seji odbora. |
(3) Prvo sejo odbora skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
67. člen |
|
(skupna delovna telesa) |
|
Svet
lahko na predlog župana ustanovi skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
68. člen |
|
(delo delovnega telesa) |
|
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v svetu. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema
svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
69. člen |
|
(vabljeni na sejo delovnega telesa) |
|
Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
70. člen |
|
(akti sveta) |
|
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
71. člen |
|
(upravičenci do podaje predlogov in
zahtevkov) |
|
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno,
predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
72. člen |
|
(podpisovanje in hramba aktov) |
|
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
73. člen |
|
(vsebina predloga odloka) |
|
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov
in obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in
načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi
grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
74. člen |
|
(obravnava predloga odloka) |
|
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
75. člen |
|
(razprava o predlogu odloka) |
|
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim
za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
76. člen |
|
(prva obravnava) |
|
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
77. člen |
|
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
|
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
78. člen |
|
(druga obravnava) |
|
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki
amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
79. člen |
|
(sprejem amandmaja, člena odloka in
odloka) |
|
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. O amandmajih se glasuje po
vrstnem redu členov, na katere se amandmaji nanašajo. |
(3) Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej
glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predloga in nato po tem
kriteriju o drugih amandmajih. |
(4) Če je dan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je
dan na amandma. |
|
80. člen |
|
(sprejem splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku
kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
81. člen |
|
(sprejem splošnih aktov do prenehanja
mandata) |
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti
vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog
ne obravnava, razen če predlagateljstvo prevzame novoizvoljeni župan ali
član sveta. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
82. člen |
|
(uporaba hitrega postopka) |
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
(2) Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
(3) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(4) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi
obravnavi predloga odloka. |
(5) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(6) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(7) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
83. člen |
|
(uporaba skrajšanega postopka za sprejem
odlokov) |
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta,
ki se sprejema na enak način, če gre za: |
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila aktov. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega
akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
|
84. člen |
|
(objava splošnih aktov) |
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
določi svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
85. člen |
|
(splošno o proračunu) |
|
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in
konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
(3) Župan lahko svetu skupaj z predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi,
vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil svet izvoljen. |
|
86. člen |
|
(predlog proračuna občine) |
|
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh
po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave svetu: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in
sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno
razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
87. člen |
|
(javna razprava) |
|
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog
proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na
spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na
krajevno običajen način. |
|
88. člen |
|
(obravnava predloga proračuna občine) |
|
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa
sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
(2) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
(3) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
89. člen |
|
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
|
(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
90. člen |
|
(predstavitev dopolnjenega predloga
proračuna občine) |
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne
razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval
pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan
izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma,
se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
(3) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
91. člen |
|
(uskladitev predloga proračuna v drugi
obravnavi) |
|
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje
nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
92. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan v skladu z zakonom sklep o začasnem financiranju, ki velja največ
tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta.
Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
93. člen |
|
(rebalans proračuna občine) |
|
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
94. člen |
|
(postopek za sprejem prostorskih aktov
občine) |
|
(1) Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v dveh obravnavah, ki se opravi v skladu
z določbami tega poslovnika, ki urejajo obravnave odloka. Prva obravnava
se izvede po javni razgrnitvi in javni obravnavi, druga pa po pridobitvi
mnenj nosilcev urejanja prostora. |
(2) Če gre za spremembe in dopolnitve nebistvenih delov prostorskega
akta, te lahko sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v
skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo odloka. |
(3) Če je k odloku sprejeta pripomba v prvem branju ali amandma v drugem
branju, ki bistveno spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(4) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
95. člen |
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega
besedila |
|
96. člen |
|
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila akta) |
|
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih
sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko
predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po
skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
97. člen |
|
(neuradno prečiščeno besedilo akta) |
|
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo in
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Neuradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet. |
(3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu, kot ga
določa statut občine in na spletni strani občine. |
|
9. Sprejem akta o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave, interesne zveze občin ali za včlanitev in
sprejem ustavnega akta in soglasja ali mnenja k določbam statuta
združenja občin |
|
98. člen |
|
(postopek) |
|
(1) Dve
ali več občin se lahko odloči, da ustanovijo enega ali več organov
skupne občinske uprave in sicer s splošnim aktom, s katerim določijo
naloge in notranjo organizacijo skupne občinske uprave. Akt o
ustanovitvi je sprejet, ko ga po enakem postopku in v enakem besedilu
sprejmejo sveti vseh občin ustanoviteljic. Objavi se v uradnih glasilih
občin. Veljati začne naslednji dan po zadnji objavi v uradnem glasilu
posamezne občine. |
(2)
Dve ali več občin lahko ustanovijo interesne zveze z aktom o
ustanovitvi, ki ga sprejmejo sveti občin ustanoviteljic po enakem
postopku in v enakem besedilu in v katerem opredelijo poslovanje zveze,
njene pravice, obveznosti in odgovornosti. Akt o ustanovitvi zveze
predložijo v hrambo pristojnemu ministrstvu skupaj s sklepi svetov vseh
občin ustanoviteljic. Izrek odločbe o prevzemu akta v hrambo pristojnega
ministrstva in akt o ustanovitvi zveze objavijo župani občin
ustanoviteljic v Uradnem listu Republike Slovenije. |
(3)
Dve ali več občin lahko ustanovi združenje z aktom o ustanovitvi, ki ga
sprejmejo sveti vseh občin ustanoviteljic v enakem besedilu. Z
ustanovitvenim aktom združenja se določijo ustanoviteljice, ime in sedež
združenja, cilji in naloge združenja, pravice, obveznosti in
odgovornosti združenja v pravnem prometu, zastopanje združenja, pravice
in obveznosti članic, način vključevanja oziroma prenehanja članstva,
organi združenja, financiranje združenja, nadzor nad poslovanjem in
prenehanje. Akt o ustanovitvi združenja in sklepe svetov o članstvu v
združenju ter statut združenja predložijo ustanoviteljice v hrambo
pristojnemu ministrstvu. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
99. člen |
|
(splošno o imenovanju) |
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
100. člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o
kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri
čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo
za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi
javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in
priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
101. člen |
|
(izvolitev kandidata) |
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
102. člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi
novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles
sveta |
|
103. člen |
|
(imenovanje predsednika in članov
delovnih teles) |
|
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov
za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti
seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani
vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno
opravljanje funkcije župana |
|
104. člen |
|
(predčasno prenehanje mandata) |
|
(1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od
dveh ali več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je
razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo
opravljal do izvolitve novega župana. |
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
105. člen |
|
(postopek razrešitve) |
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1
član sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev. |
|
106. člen |
|
(obravnava predloga za razrešitev) |
|
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
107. člen |
|
(postopek razrešitve) |
|
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih
teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
108. člen |
|
(predčasno prenehanje mandata) |
|
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati svetu novega kandidata. |
(5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje
občinski volilni komisiji. |
(7) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
109. člen |
|
(razmerja med županom in svetom) |
|
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in je odgovoren za vodenje
njegovih sej. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri
pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
110. člen |
|
(izvajanje odločitev sveta) |
|
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. INTEGRITETA IN PREPREČEVANJE
KORUPCIJE |
|
111. člen |
|
(splošno o integriteti in preprečevanju
korupcije) |
|
Delo
članov občinskega sveta in članov delovnih teles občinskega sveta mora
potekati na način krepitve pravne države, integritete in
transparentnosti ter na način preprečevanja korupcije in preprečevanja
in odpravljanja nasprotja interesov v skladu z zakonom. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
112. člen |
|
(delo sveta v izrednem stanju) |
|
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
113. člen |
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
114. člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno
pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe. |
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
115. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice, št. 42/99 in
Uradni list RS, št. 76/08 in 41/18). |
|
116. člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 9000-0007/2019-20 |
Kanal ob Soči, dne
26. septembra 2019 |
|
Županja |
Občine Kanal |
Tina Gerbec |