Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO – 1B, 108/2009 in 80/2010 – ZUPUDPP) in v povezavi z 42. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS št. 80/2010 in 106/2010 – pop.) in 17. člena statuta občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Šenčur na 13. seji dne 30.05.2012 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA UREDITEV SKUPNEGA POMENA ZA OBOJESTRANSKI BENCINSKI SERVIS NA POČIVALIŠČU VOKLO V OBČINI ŠENČUR

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Podlaga Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004 in 33/2007 - ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004 in 33/2007- ZPNačrt) ter Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prostorske ureditve skupnega pomena obojestranski bencinski servis na počivališču Voklo v občini Šenčur: (v nadaljnjem besedilu OPPN za PUSP).

(2) Z OPPN za PUSP iz prejšnjega odstavka se načrtuje tudi prometna ureditev oziroma navezava na obojestransko počivališče Voklo ter ureditev bencinskega servisa na obeh straneh avtoceste A2 Karavanke – Obrežje, odsek Ljubljana – Kranj, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena. OPPN za PUSP je pred sprejemom dne 21.05.2012 potrdilo ministrstvo, pristojno za prostor.

(3) OPPN za PUSP je maja 2012 pod št. 677 izdelalo podjetje LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale. 

2. člen

(Sestavni deli OPPN za PUSP)

Sestavni deli OPPN za PUSP so:

- Tekstualni del,

- Grafični del,

- Priloge.

II.     OBMOČJE OPPN za PUSP

3. člen

(Območje OPPN za PUSP)

(1) Območje OPPN za PUSP predstavlja obstoječe območje znotraj ograjenega prostora bencinskih servisov na obeh straneh avtoceste. Znotraj ograjenega prostora počivališča Voklo se nahajajo parcele oziroma deli parcel št. 1569/2, 1958, 1959, 1963, vse k.o. Šenčur. Območje OPPN za PUSP Voklo-zahod (Ue2) meri 9482 m2, Voklo-vzhod (Ue1) meri 9030 m2 ter se v času postopka priprave lahko spremeni.

(2) Meja območja urejanja obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo ter površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebne le v času gradnje oziroma izvajanja del.

(3) Meja območja je razvidna v grafičnem delu OPPN za PUSP.

4. člen

(Urejevalne enote)

(1) Območje OPPN za PUSP je razdeljeno na več manjših urejevalnih enot, kot sledi:

- Ue1: območje bencinskega servisa in spremljajočih dejavnost na vzhodu,

- Ue2: območje bencinskega servisa in spremljajočih dejavnosti na zahodu.

III.    ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

A.      Funkcije in oblikovanje območja OPPN za PUSP

5. člen

(Stanje in načrtovane prostorske ureditve)

(1) Počivališče Voklo I-vzhod in Voklo II-zahod se nahaja ob avtocesti A2 Karavanke – Obrežje, odsek Ljubljana – Kranj. Voklo I-vzhod leži na delih zemljišč parc. št. 1958, Voklo II-zahod pa na delih zemljišč parc. št. 1959. Petrol, Slovenska energetska družba d.d., Ljubljana želi na obravnavanem območju sanirati in posodobiti obstoječa bencinska servisa.

(2) Na območju OPPN za PUSP so predvidene sledeče ureditve:

1. rušenje obstoječih objektov in odstranitev rezervoarjev s pripadajočo tehnično inštalacijo;

2. izgradnja novih objektov za storitveno dejavnost: bencinski servis s trgovino, bar ali okrepčevalnica in restavracija, javne sanitarije, skladišča in drugi pomožni prostori, površine za počitek in oddih ter teraso;

3. nova zasnova otokov za točenje goriva s pripadajočo nadstrešnico, utrjenih površin in vse potrebne komunalne in energetske infrastrukture;

4. preureditev parkirnih mest;

5. gradnja nezahtevnih objektov;

6. Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. Krajinska ureditev mora biti usklajena z rešitvami na območju avtoceste glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves na način, da se zagotovi čim večja vpetost posega v prostor. Omogočeno mora biti vzdrževanje ter zagotovljena vidnost prometnih oznak;

7. V sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije postavitve totema, informacijske table pri vhodu, izveska in zastave predvideti tako, da njihova postavitev ne bo ovirala preglednosti pri vključevanju na in s površin bencinskega servisa oz. počivališča. Največja dovoljena višina portalnega znaka, izveska oziroma totema ne sme presegati 16 m, oziroma v skladu s pogoji Uprave za zračno plovbo Republike Slovenije.

6. člen

(Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Počivališče Voklo I-vzhod in Voklo II-zahod se nahaja ob avtocesti A2 Karavanke – Obrežje, odsek Ljubljana – Kranj.

(2) Tako Voklo I-vzhod kot Voklo II-zahod mejita na eni strani na območje avtoceste A2 Karavanke – Obrežje, iz ostalih smeri pa sta obdana z gozdnimi površinami.

(3) Obe območji, ki se urejata s tem OPPN za PUSP, sta obstoječa bencinska servisa s spremljajočimi zunanjimi ureditvami, ki se navezujejo na obstoječe počivališče Voklo ter sta znotraj območij počivališč.

(4) Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred hrupom ni oziroma se stanje z izvedbo posegov ne poslabšuje.

(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz lista št. 5. Bencinska servisa sta prometno navezana na počivališče, ki je v sklopu avtoceste A2 Karavanke – Obrežje, odsek Ljubljana – Kranj.

B.      Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov s pogoji za projektiranje za območje OPPN za PUSP

7. člen

(Pogoji za ureditev prometnih površin na območju OPPN za PUSP)

(1) Pri načrtovanju prometne ureditve na območju bencinskih servisov je potrebno zagotoviti varno in tekoče odvijanje prometa z ustrezno navezavo na počivališče.

(2) Otoki in širina cest na območju bencinskega servisa morajo biti konstruirani tako, da je možen manever največjih tovornih vozil.

(3) Povozne površine morajo biti v asfaltni izvedbi, površine za pešce so lahko tudi tlakovane.

8. člen

(Parkirna mesta na območju OPPN za PUSP)

(1) Za mirujoči promet je znotraj enote vsakega bencinskega servisa zagotovljeno po 28 parkirnih mest.

(2) Parkirna mesta je dovoljeno opremiti s polnilniki za napajanje električnih vozil.

(3) Parkirno mesto mora biti najmanj dimenzij 2,30 m x 5,0 m v primeru parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 m x 5,30 m z varovalnim pasom 0,5 m v primeru vzdolžnega parkiranja.

(4) Zagotoviti je treba zadostno število parkirnih mest za invalidne osebe.

C.      Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov s pogoji za projektiranje po urejevalnih enotah OPPN za PUSP

9. člen

(Urejevalna enota Ue1in Ue2)

Obseg območja in objekti in v urejevalni enoti

(1) Urejevalna enota obsega področje objekta bencinskega servisa s pripadajočimi nadstreški, otroškim igriščem, celostno grafično podobo, sklop parkirnih mest, območja rezervoarjev za skladiščenje goriv in predel, namenjen zbiranju odpadkov. Kota utrjenega terena ob objektu bencinskega servisa v urejevalni enoti Ue1 je 385,0 mnv in v Ue2 383,0 mnv.

(2) Objekt bencinskega servisa obsega bencinski servis s trgovino, okrepčevalnico ali bar in restavracijo, javne sanitarije in druge pomožne prostore.

(3) Tlorisna velikost novega osrednjega objekta bo 37m x 20 m, povezovalni nadstrešek v širini osrednjega objekta (20 m) ter nadstrešnica nad pretakalno ploščadjo. Objekt bo pritličen, strehe ravne z minimalnimi nakloni za odvajanje meteornih voda. Kota pritličja ostaja enaka kot je kota obstoječega objekta, ki se ruši. Kota venca strehe osrednjega objekta in nadstreška nad pretakalno ploščadjo je maksimalno 5,5 m nad koto utrjenega terena pri objektu, povezovalni nadstrešek je v naklonu od nadstreška nad pretakalno ploščadjo, kjer je maksimalna kota venca 8,2 m proti osrednjemu objektu, ki se mu višinsko prilagodi.  Arhitekturni izraz objekta mora sledi čistim linijam obstoječega objekta, fasadna obloga pa kombinaciji steklenih površin in masivnih zidov.

(4) Nadstrešnica pokriva točilna mesta za osebne avtomobile in tovornjake/avtobuse, vmesni povezovalni nadstrešek, pokriva prehod med nadstrešnico in vhodom. Na nadstrešnico, povezovalnim nadstreškom in streho objekta je možno po celotni površini namestiti fotovoltaične celice za pridobivanje električne energije.

(5) Ob prostorih restavracije, okrepčevalnice ali bara se uredijo zunanje površine ob celotni stranici objekta v širini 7 m, namenjene gostinski dejavnosti, ki jih je možno delno ali v celoti nadkriti.

(6) Predviden obseg rezervoarjev v vsaki urejevalni enoti je za tekoča goriva skupno maksimalno 300 m3, rezervoarjev za avtoplin maksimalno 30 m3, rezervoarjev, namenjenih dodatkom goriv maksimalno 10 m3 ter rezervoarjev za komprimiran zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu KZP) maksimalno 10 m3.

(7) Pri dovozih do stavb, ekoloških otokov in prostorov za odlaganje smeti se uredijo spuščeni robniki.

Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov:

(1) Objekti v urejevalni enoti so oblikovani enostavno, minimalistično, s sodobnim oblikovanjem, enostavnejšo členitvijo fasad iz sodobnih materialov. Vse strehe stavb v urejevalni enoti so enako oblikovane, ravne oziroma z optimalnim naklonom skritim za vencem objekta. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celem območju obeh urejevalnih enot.

Nezahtevni in enostavni objekti:

(1) V območju OPPN za PUSP je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca avtoceste A2 Karavanke – Obrežje, za odsek Ljubljana – Kranj:

1. skulpture ali druge prostorska inštalacije (tudi reklamni totem, informacijska tabla in podobno);

2. vodnjaki in okrasni bazeni;

3. otroško igrišče;

4. nadstrešek;

5. ograje;

6. sajena živa meja;

7. odprti sezonski gostinski vrt;

8. ekološki otok;

9. izvedba del za lastne potrebe;

10. izvedba del v zvezi z urejanjem javnih površin.

(2) Postavljanje drugih reklamnih tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno oglaševanje v varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno.

(3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(4) Vsi nezahtevni objekti morajo biti načrtovani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

IV.    ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

D.      Prometno omrežje

10. člen

(Prometno omrežje)

(1) Gradnja prometnih površin se ureja v skladu z določili za urejanje ureditvene enote Ue1 in Ue2 v 9. členu.

E.      Energetsko omrežje

11. člen

(Električno omrežje)

(1) Območje se bo napajalo iz obstoječe transformatorske postaje TP Voklo.

(2) Investitor je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja dolžan posredovati projekt elektrifikacije celotnega območja, izdelanega v skladu z veljavno zakonodajo, v pregled in potrditev pristojnemu elektrodistribucijskemu podjetju.

(3) V primeru namestitve fotovoltaičnih celic bo objekt imel tudi lasten proizvodni vir električne energije. Pri načrtovanju projekta za namestitev fotovoltaičnih celic in priključitve na elektroenergetsko omrežje se upošteva »navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane moči do 10MW« ter od pristojnega elektrodistribucijskega podjetja pridobi soglasje za priključitev.

12. člen

(Razsvetljava)

(1) Na območju OPPN za PUSP je predvidena izgradnja interne razsvetljave ob cestah, parkirnih površinah in poteh. Omrežje interne razsvetljave je del komunalne opreme. Omrežje interne razsvetljave se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob prometnih površinah. Za razsvetljavo je predvidena uporaba drogov uličnih svetilk višine do 9 m, opremljenih s sodobnimi svetlobnimi telesi in napajanjem, reguliranim preko sistema, ki omogoča večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.

(2) Interno razsvetljavo se oblikuje skladno z ostalo opremo v urejevalni enoti.

(3) Svetila morajo biti izbrana skladno predpisom, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja.

13. člen

(Ogrevanje)

Za potrebe ogrevanja stavb v območju OPPN za PUSP je predviden utekočinjen naftni ali zemeljski plin ali KOEL (kurilno olje ekstra lahko). Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije (sončna energija, toplotne črpalke in podobno).

F.      Omrežje zvez

14. člen

(Elektronske komunikacije)

(1) Objekti se priključijo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi ter pod pogoji upravljavca omrežja, na katerega se priključujejo.

G.      Komunalno omrežje

15. člen

(Vodovodno omrežje)

(1) Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo tehnično izvedbo in uporabo vodovodnih objektov in naprav ter pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja, na katerega se priključujejo.

16. člen

(Hidrantno omrežje)

(1) Za potrebe gašenje požara je na območju že zgrajeno hidrantno omrežje.

(2) Natančno rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v študiji požarne varnosti v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pred izgradnjo prvega objekta v posamezni urejevalni enoti. 

17. člen

(Kanalizacijsko omrežje)

Komunalne odpadne vode

(1) Objekti se priključijo na predvideno novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, katero se priključi na obstoječi kanalizacijski sistem, ki se zaključi z obstoječo čistilno napravo na počivališču.

Padavinske vode

(1) Odvajanje padavinskih vod z ureditvenega območja se uredi tako, da se spelje v obstoječi sistem meteorne kanalizacije oziroma se rešuje s ponikanjem. V primeru, da to ni mogoče, se izvede novo omrežje ločenega sistema odvajanja padavinskih vod.

(2) Meteorna kanalizacija za potrebe odvajanja padavinskih vod iz povoznih površin in površin za mirujoči promet se uredi preko lovilcev v skladu s tretjo točko tega člena na podlagi predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje padavinskih voda.

(3) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj.

(4) Način odvodnje meteornih vod se določi za posamezno ureditveno enoto v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja prvega objekta v tej enoti.

18. člen

(Zbiranje odpadkov)

(1) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje odpadkov se določijo za vsako urejevalno enoto posebej.

(2) Prostor za ločeno zbiranje komunalnih ter ostalih odpadkov se uredi na utrjeni površini, ter ga je dovoljeno ograditi in nadkriti. Urejen mora biti tako, da omogoča neoviran dostop komunalnih vozil.

(3) Velikost prostora za ločeno zbiranje odpadkov oziroma odjemnega mesta je odvisna od velikosti in števila zabojnikov.

(4) Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov v skladu z veljavnimi predpisi.

V.      REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

19. člen

(Tla in podzemne vode)

(1) Vse odpadne komunalne vode morajo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem obstoječe čistilne naprave v skladu z določili tega odloka in pod pogoji upravljavca čistilne naprave.

(2) V času gradnje je potrebno vse odpadne tehnološke vode zbrati ter kontrolirano odvajati ter preprečiti izpust v tla.

20. člen

(Zrak)

(1) Prezračevanje novogradnje mora biti izvedeno naravno ali prisilno. Motorna vozila naj imajo v času mirovanja na območju bencinskega servisa izklopljene motorje.

(2) Med odstranitvijo objektov in gradnjo je treba preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.

21. člen

(Hrup)

(1) Območje OPPN za PUSP je opredeljeno v IV. območje varstva pred hrupom.

22. člen

(Svetloba)

(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

23. člen

(Organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišč  se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranih in sosednjih zemljišč.

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih/transportnih poti za gradnjo stebrov in lokacije deponij. Trase dostopnih/transportnih poti in lokacije se izbere tako, da se čim manj prizadene bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(3) Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja OPPN za PUSP na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine

(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

- v času gradnje bencinskega servisa mora biti zagotovljen stalen dostop do počivališča;

- vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, je potrebno pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji pa sanirati morebitne poškodbe;

- objekte in infrastrukturne vode je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih med gradnjo prišlo do poškodb zaradi izvajanja del;

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(5) Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

(6) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je potrebno urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

VI.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

24. člen

(Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Gradnjo je potrebno načrtovati potresno varno. Z zasnovo konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb in opreme je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnikova) lestvici potresne nevarnosti ter upoštevati projektni pospešek 0,225 [g].

(2) Priključki za dostop intervencijskih vozil na območje OPPN za PUSP ostajajo obstoječi. Intervencijske poti bodo urejene po predvidenih prometnih površinah v območju.

(3) Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnega načrta list št. 5 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno za varstvom pred požarom«.

25. člen

(Rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Za gašenje začetnih požarov se uporabljajo gasilnimi aparati. Natančno razmestitev gasilnih aparatov, potrebno količino in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v študiji požarne varnosti v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

VII.   NAČRT PARCELACIJE

26. člen

(Načrt parcelacije)

(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v grafičnem delu.

(2) Mejne točke parcel so podane v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

VIII. DOLOČITEV JAVNIH POVRŠIN IN LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

27. člen

(Javne površine in lokalna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Javne površine so vse površine v urejevalni enoti Ue1in Ue2.

(2) Na območju OPPN za PUSP ni lokalne gospodarske javne infrastrukture.

IX.    ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV

28. člen

(Etapnost izvedbe)

(1) Objekti in ureditve v posameznih urejevalnih enotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo komunalne infrastrukture, pri čemer morajo biti posamezne etape jasno definirane in opredeljene kot funkcionalno zaključene celote, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okolje. Upoštevati je potrebno:

- etapna gradnja objektov v naslednjih etapah mora omogočati prometno dostopnost preko povezanega omrežja cest brez slepih krakov;

-  pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso z OPPN za PUSP načrtovano infrastrukturo, potrebno za priključevanje posameznega objekta v tej etapi gradnje.

X.      VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN za PUSP

29. člen

(Dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN za PUSP so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN za PUSP. Spremembe gabaritov so možne le v okviru urbanističnih parametrov za prostorsko izrabo oziroma v skladu z določbami tega člena.

(2) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev in oblikovanje stavb in zunanjih ureditev, kot je prikazano v grafičnem delu akta, pod pogojem, da je v okvirih pogojev, določenih v 9. členu tega odloka, ter znotraj toleranc podanih v tem členu. 

(3) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev parkirnih mest, kot je prikazano v grafičnem delu akta, pod pogojem, da je v skladu s predpisanim minimalnim številom parkirnih mest določenih v 8. členu tega odloka.

(4) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije, določene v besedilu za posamezne urejevalne enote. Dovoljeno je znižanje objektov.

(5) Odstopanja od zakoličbene situacije so +1, 0/-1,0 m.

(6) Dopustna odstopanja od kote urejenega terena pri objektu so +0,25/-0,25 m.

(7) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov komunalne infrastrukture in tehnološke opreme zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske javne infrastrukture.

30 .člen

(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN za PUSP, sprejme Občina Šenčur program komunalnega opremljanja.

XI.    PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

31. člen

(Hramba in vpogled)

Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Šenčur in na spletnih straneh Občine Šenčur ter na sedežu Upravne enote Kranj.

32. člen

(Nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

33. člen

(Veljavnost odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati trideseti dan po objavi.

Številka: 35001-3/2011-3

Šenčur, dne 30.05.2012