Na podlagi 32. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJ S40), 3.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. in
40. člena
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 284. in
285. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), ter 22.
člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16) je Svet
Mestne občine Kranj na 27. redni seji dne 19. 4. 2017 sprejel
|
|
O D L O K |
o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
toplotno energijo na območju Zlatega polja |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina odloka)
|
Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe:
dejavnost proizvodnje toplote na lesno biomaso in/ali iz drugih
obnovljivih virov energije za daljinsko ogrevanje (proizvajalec toplote)
in dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s toploto
iz omrežja daljinskega ogrevanja (dejavnost sistemskega operaterja):
|
– dejavnosti, ki so predmet javne službe, |
– organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne službe, vključno
z opredelitvijo območja izvajanja javne službe, javna pooblastila
koncesionarju ter vrsto in obseg monopola, začetek in čas trajanja
koncesije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, |
– pogoje za zagotavljanje učinkovitega izvajanja storitev lokalne
gospodarske javne službe oskrbe s toploto fizičnim in pravnim osebam ter
pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,
|
– pravice in obveznosti uporabnikov, |
– način in vire financiranja gospodarske javne službe, |
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne
gospodarske javne službe, |
– druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti
gospodarske javne službe. |
Ta odlok je v delu, ki se nanaša na predmet, pogoje in način
organiziranja in izvajanja storitev izbirne lokalne gospodarske javne
službe iz prvega odstavka, tudi koncesijski akt. |
2. člen
(Definicije)
|
Poleg pomena, določenega v zakonu, ki ureja javno- zasebno partnerstvo,
imajo pojmi, uporabljeni v tem aktu, naslednji pomen: |
– koncedent je Mestna občina Kranj, |
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega
razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva, |
– koncesijsko razmerje je razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ki
se izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, |
– distribucijsko obrežje so vse naprave in objekti potrebni za izvajanje
koncesionirane javne službe, vključno s kotlovnico in deponijo goriva.
|
Ostali pojmi, uporabljeni v tem aktu imajo enak pomen, kot ga določa
Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15). |
3. člen
(Javni interes)
|
Mestna občina Kranj skladno z določili 3., 5., 20. ter 284. členom
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), prvo alinejo
drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 11. členom Zakona o
javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) s tem aktom
sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta oskrba
s toplotno energijo na območju dela Mestne občine Kranj ter posledično
tudi javni interes za izgradnjo distribucijskega omrežja, nujno
potrebnega za izvajanje koncesijskega razmerja. |
4. člen
(Območje izvajanja javne službe)
|
Javna služba se izvaja na območju dela Mestne občine Kranj, ki obsega
zaključeno območje dela naselja Zlato Polje, kot je razvidno iz priloge
1: Koncesijsko območje. |
Koncedent lahko spremeni območje izvajanja javne službe zgolj s
spremembo odloka. |
II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
5. člen
(Opredelitev javne službe)
|
Dejavnost proizvodnje in dobave toplote iz lesne biomase in/ali drugih
obnovljivih virov energije se po tem odloku opravlja kot izbirna lokalna
javna služba in obsega: |
– izvedbo investicije ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj kotlovnice
in deponije goriva; |
– izvedbo investicije ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj morebitnih
kogeneracijskih enot, topolotnih črpalk, kolekorjev ipd., če se bo to
izkazalo za ekonomsko upravičeno; |
– zanesljivo, varno in učinkovito proizvodnjo toplote iz lesne biomase
in/ali drugih obnovljivih virov energije za daljinsko ogrevanje. Uporaba
fosilnih virov energije ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, da se
zagotovi nemoteno izvajanje javne službe in le začasno ter z izrecnim
dovoljenjem koncedenta ali kot rezervno gorivo; izgradnjo
distribucijskega toplovodnega omrežja na koncesijskem območju v skladu s
prostorskimi akti in drugimi predpisi; |
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih
dovoljenj za izgradnjo kotlovnice, deponije goriva in distribucijskih
omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje;
|
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote; |
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj energetskih objektov in omrežja;
|
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti energetskih objektov in omrežja,
za priključitev in dostop do omrežja za vse javne zgradbe in uporabnike
na koncesijskem območju; |
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno
zmogljivost in zanesljivost energetskih objektov in omrežja ter da
zagotavlja rezervni vir v primeru izpada primarne enote; |
– nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev toplote; |
– pripravo in sprejem splošnih aktov za prenos, dobavo in odjem toplote
iz distribucijskega sistema, izdajanje soglasij ter sklepanje pogodb o
prenosu, dobavi in odjemu; |
– vodenje katastra distribucijskega sistema oziroma omrežij in
infrastrukture, vključno z vsemi objekti, napravami in napeljavami ter
registra priključkov na distribucijski sistem; |
– zagotavljanje potrebnih podatkov odjemalcem, da lahko učinkovito
uveljavljajo dostop do omrežja; |
napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z
upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih – odgovornost za varnost
in zanesljivost funkcioniranja vseh energetskih naprav, izvajanje
potrebnih meritev ter preizkusov delovanja energetskih naprav.
|
6. člen
(Način izvajanja javne službe)
|
Izbirna lokalna gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo
toplote (v nadaljevanju: javna služba) se na območju Mestne občine Kranj
(v nadaljevanju: občina) opravlja na podlagi oddaje koncesije za
koncesijsko območje, ki se podeli z javnim razpisom izbranemu
koncesionarju. |
7. člen
(Kataster)
|
Koncesionar mora za distribucijsko omrežje voditi kataster
distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko
podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in
zbirk podatkov, ki jih predpiše pristojni državni organ. |
Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
|
V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so
predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar
ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan
dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim
organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v
katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon.
Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba
postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja. |
8. člen
(Kontrolna knjiga)
|
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke,
ki jih določajo državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in
neizvedenih storitvah po programu izvajanja izbirne lokalne gospodarske
javne službe, najmanj pa naslednje: |
– objekt, naprava ali napeljava, ki je bila na novo dobavljena ali
izvedena; |
– objekt, naprava ali napeljava na kateri je bilo delo opravljeno (po
podatkih iz katastra); |
– opis dela; |
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno; |
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo;
|
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav
skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne
v mesecu za pretekli mesec. |
III. KONCESIJSKA OBLIKA
9. člen
(Predmet koncesije)
|
Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje javne službe v obsegu, ki je
določenen s tem odlokom. |
Koncesionar izvaja javno službo z napravami in objekti distribucijskega
omrežja, ki jih bo sam zgradil. Po izteku koncesijskega obdobja
postanejo objekti in naprave koncesije last koncedenta pod pogoji
opredeljenimi s koncesijsko pogodbo. |
10. člen
(Javna pooblastila)
|
Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
|
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za
načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in
distribucijskih omrežij, kotlovnice in deponije, skladno z zakonom, ki
ureja graditev objektov in Energetskim zakonom, |
– izdaja sistemska obratovalna navodila, |
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega
omrežja, |
– izdaja odločbe o soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje,
|
– za vzpostavitev in vodenje evidence infrastrukture distribucijskega
sistema in za njegovo ažuriranje. |
Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna
pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi
zakon. |
Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi koncesionar,
razen stroškov, ki nastanejo pri izvajanju javnega pooblastila iz prve
alineje prvega odstavka, ki jih nosijo vlagatelji vlog za izdajo
projektnih pogojev. |
11. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
|
Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na območju
izvajanja: |
– izključno pravico opravljati izbirno lokalno gospodarsko javno službo
iz tega odloka na koncesijskem območju; |
– pravico in dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in
kakovostno opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– pravico izgradnje distribucijskega sistema na koncesijskem območju.
|
12. člen
(Izgradnja distribucijskega omrežja)
|
Koncesionar v koncesijski dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in
finančna tveganja iz naslova izvedbe investicije in iz naslova
proizvodnje in distribucije toplotne energije ter vzdrževanja,
obratovanja in upravljanja distribucijskega omrežja, vključno s
tveganjem rentabilnosti. |
Za potrebe realizacije projekta oskrba s toplotno energijo na
koncesijskem območju bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradnje
distribucijskega omrežja, vključno z gradnjo kotlovnice ter deponije, in
v ta namen zagotovil koncesionarju vsa potrebna pooblastila za
pridobivanje soglasij ali posebnih upravnih ali gradbenih dovoljenj
oziroma to uredil s podelitvijo ustreznih pravic (npr. služnost, stavbna
pravica). |
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, vezane na prejšnji
odstavek tega člena ter obseg in njihovo trajanje bodo podrobneje
opredeljena v postopku izbire koncesionarja in v koncesijski pogodbi.
|
IV. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN
UPORABNIKOV V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
13. člen
(Obveznosti koncesionarja)
|
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v
Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih
navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter
splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri
opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
|
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo
in potrjenimi načrti in programi s strani koncedenta; |
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in
normativi; |
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil
tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi,
ki urejajo oddajo javnih naročil; |
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati
vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov; |
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet
koncesije; |
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični
nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju
javne službe; |
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog
predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje
leto; |
– zgrajeno infrastrukturo mora tekoče in investicijsko vzdrževati in
ustrezno škodno zavarovati; |
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti; |
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega
omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja; |
– voditi mora evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z
občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige; |
– letno mora poročati koncedentu o izvajanju koncesije oziroma kadar
koli, če to zahteva koncedent; |
– izpolnjevati mora tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem
odlokom in koncesijsko pogodbo. |
14. člen
(ločeni računovodski izkazi)
|
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, v kolikor jih
koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
|
15. člen
(Obveščanje o statusnih spremembah)
|
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega
v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre
koncesijsko pogodbo. |
16. člen
(Obveščanje koncedenta in Javne agencije RS
za energijo)
|
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in
drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Javni
agenciji RS za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih
dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te
javne službe, kot so primeroma: |
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju
javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile. |
17. člen
(Odgovornost koncesionarja)
|
Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova
splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem
razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali
nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci
koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). |
18. člen
(Dolžnosti in pravice koncedenta)
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi
o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji,
ki so navedeni v tem odloku; |
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov ali tretjih oseb zaradi
onemogočanja izvajanja storitev javne službe; |
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih
izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne
službe na območju občine; |
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
Pravice koncedenta so: |
– potrjevati načrte in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in
naprav; |
– izvajati finančni nadzor in nadzor nad izvajanjem javne službe;
|
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
19. člen
(Pravice uporabnikov)
|
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
|
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev
koncesionarja; |
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
|
– vpogledati v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi
koncesionar in se nanašajo nanje oziroma v druge javne zbirke in
kataster; |
– do povrnitve morebitne škode, ki jo koncesionar povzroči na objektu in
v objektu uporabnika, na njegovih napravah, omrežju, postrojenju ali
napeljavi, pri oziroma v zvezi z izvajanjem javne službe ter
|
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
Za priključitev na distribucijsko omrežje mora uporabnik pridobiti
soglasje za priključitev. Soglasje za priključitev izda v upravnem
postopku koncesionar uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v
splošnih pogojih, če je priključitev ekonomsko sprejemljiva ter tehnično
izvedljiva. |
Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na
toplovodno omrežje, je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o
dobavi toplote. |
V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko
uporabnik zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o
njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje. |
Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni
pogoji. |
Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na
kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah,
objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in
učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno
odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost
koncedentu. |
20. člen
(Dolžnosti uporabnikov)
|
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti dolžnost:
|
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe, |
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi splošnimi pogoji in
tarifnim sistemom, |
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del
infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene, |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru
storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore
ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne
omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti
pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi
uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev javne službe. |
21. člen
(Prekinitev uporabe storitev javne službe)
|
Koncesionar lahko trajno ali začasno prekine izvajanje storitev javne
službe uporabniku v primerih določenih z zakonom in splošnimi pogoji.
|
O prekinitvi izvajanja javne službe koncesionar odloči z upravno
odločbo. |
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča župan.
|
V. PODELITEV KONCESIJE
22. člen
(Izvedba javnega razpisa)
|
Koncedent izbere koncesionarja za izvajanje storitev javne službe na
podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni
razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z Zakonom o
gospodarskih javnih službah, Zakona o javno zasebnem partnerstvu in ob
smiselni uporabi predpisov o javnem naročanju. |
23. člen
(Pogoji za izbiro koncesionarja)
|
Koncesionar je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje
dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesionar je lahko pravna ali
fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje
dejavnosti, |
– da zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), |
– da ni imel blokiranega nobenega poslovnega računa v zadnjih 60 dneh
pred rokom za oddajo prijave ali ponudbe, |
– da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in
izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi potrebnimi za realizacijo
investicije v vzpostavitev distribucijskega sistema oziroma da ima
zaprto finančno konstrukcijo za izvedbo investicije, |
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški
vzpostavitve distribucijskega omrežja in izvajanja proizvodnje in
distribucije toplotne energije, |
– da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja predmeta
koncesije, |
– da predloži elaborat o opravljanju predmeta koncesije z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno operativnega
vidika, |
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi
kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju dejavnosti,
ki so predmet koncesije, |
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev,
|
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi
delovnimi pripravami za njegovo vodenje, |
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z
opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu, končnim
odjemalcem ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
|
– da poda pisno izjavo, s katero potrdi, da sprejema vse obveznosti,
določene s tem aktom in razpisno dokumentacijo, |
– da poda pisno izjavo, s katero se zaveže vzdrževati in upravljati
distribucijski sistem ter druge pripadajoče objekte, naprave in
napeljave skozi celotno koncesijsko obdobje, |
– da poda pisno izjavo, s katero potrdi, da je sposoben zagotavljati
izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije na kontinuiran in
kakovosten način, ob upoštevanju tega akta, predpisov, normativov in
standardov, |
– da predloži finančno zavarovanje za pravočasno in kvalitetno izgradnjo
distribucijskega sistema, |
– da predloži opis tehnološke rešitve vzpostavitve distribucijskega
omrežja, ki je skladen z zahtevami koncedenta, |
– da predloži predlog tarifnega sistema, skladnega z zakonom in drugimi
predpisi, |
– da izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo drugi predpisi.
|
Kandidat mora v svoji prijavi na razpis podrobno opredeliti izpolnitev
pogojev iz prejšnjega odstavka. Podrobnejši pogoji se določijo v javnem
razpisu za izbiro koncesionarja. |
24. člen
(Merila za izbiro koncesionarja)
|
Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila: |
– cena toplote za končnega odjemalca ali uporabnika, |
– rok izgradnje infrastrukture distribucijskega sistema, |
– ogljični odtis pri obratovanju kotlovnice. |
Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del
razpisne dokumentacije. |
25. člen
(Strokovna komisija)
|
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih
prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno
komisijo. |
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in
člana strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in
najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko
zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi
člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka
52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom
izjave o izpolnjevanju tega pogoja. |
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje
postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma
izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
|
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morata
biti navzoča najmanj dva člana strokovne komisije (npr. javno odpiranje
prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo
vsi člani strokovne komisije. |
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe
javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe
koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. |
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki
ga posreduje predstojniku občinske uprave in županu. Predmetno poročilo
je podlaga za pripravo akta izbire koncesionarja, ki ga sprejme
predstojnik občinske uprave. |
Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše
koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
|
26. člen
(Pooblastilo)
|
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se
pooblasti mestno upravo Mestne občine Kranj. |
O izbiri koncesionarja odloči predstojnik mestne uprave z upravno
odločbo. |
Za podpis koncesijske pogodbe se pooblasti župana. |
VI. TRAJANJE IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA
RAZMERJA IN NJEGOVE SPREMEMBE
27. člen
(Vzpostavitev)
|
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske
pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med
koncedentom in koncesionarjem. Koncesijska pogodba lahko vsebuje odložne
ali razvezne pogoje, ki opredeljujejo, kdaj koncesijska pogodba stopi v
veljavo oziroma preneha veljati. |
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko
koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se
varuje javni interes. |
V primeru neskladja med tem aktom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe
tega akta. |
28. člen
(Sprememba koncesijske pogodbe)
|
Koncedent ali koncesionar lahko predlagata spremembo koncesijske pogodbe
v primerih: |
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb
koncesijske pogodbe, |
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v
prvotno pogodbo, |
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu
koncesijske pogodbe. |
Koncedent lahko zahteva enostransko spremembo koncesijske pogodbe v
primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. |
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih: |
– bi se spremenila splošna narava predmeta koncesije, |
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka
izbire koncesionarja, omogočili udeležbo drugih kandidatov oziroma
ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge
ponudbe ali prijave kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k
sodelovanju v postopku podelitve koncesije oziroma izbora koncesionarja
pritegnili še druge udeležence, |
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesijskega razmerja
spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v
prvotni pogodbi, |
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije, |
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 28. členu
tega akta. |
29. člen
(Trajanje in podaljšanje razmerja)
|
Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let. |
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in
uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izgradnje
distribucijskega omrežja kot tudi obdobje izvajanja dejavnosti oskrbe s
toplotno energijo, v obsegu in skladno z opredelitvijo iz tega odloka in
kot je podrobneje opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Obveznosti, ki
izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom,
ki bo opredeljen v pogodbi. |
Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo
dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej
v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki
so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu.
Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k
sklenjeni koncesijski pogodbi. |
V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku
pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k
sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja,
razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno
pogodbo. |
30. člen
(Načini prenehanja koncesijske pogodbe)
|
Koncesijska pogodba praviloma preneha s pretekom časa, za katerega je
bila sklenjena. |
Koncesijska pogodba lahko preneha tudi predčasno pod pogoji in na način
opredeljen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
31. člen
(Odpoved pogodbe)
|
Koncesijska pogodba lahko enostransko z odpovedjo koncedenta preneha:
|
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja
ali likvidacijski postopek, |
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi
kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za
izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnje pravilno izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar
dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije, |
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi
lahko nastala večja škoda koncedentu, |
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo
izpolnil svoje obveznosti, |
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje
prevzetih obveznosti na način določen s tem aktom ali koncesijsko
pogodbo. |
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega
odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko odpoved
koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko odpove po sodni
poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za odpoved pogodbe
koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega
postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka
zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru
prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika
izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge
oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so
izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je
bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se
podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
Enostranska odpoved koncesijske pogodbe ni dopustna v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
32. člen
(Sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
33. člen
(Odvzem koncesije)
|
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s tem aktom
koncesionarju odvzame koncesijo. |
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: |
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to s
koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati na način,
določen s tem aktom, |
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno, |
– zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
|
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent
mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko
razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
|
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju
dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po
metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo
koncedenta. |
34. člen
(Odkup koncesije)
|
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji
odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. |
35. člen
(Prenos koncesije)
|
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti
koncesije na tretjo osebo. |
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko
nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje
sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po
prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo,
pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih
sprememb pogodbe tega akta. O statusnih spremembah ter pomembnejših
spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar
dolžan koncedenta obvestiti. |
36. člen
(Višja sila in spremenjene okoliščine)
|
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati
dejavnosti, ki so predmet koncesije tudi ob spremenjenih okoliščinah ter
v primeru višje sile. |
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo
tudi spremembe pogojev izvajanja dejavnosti, ki so predmet koncesije in
ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske
unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje
sile po pravilih obligacijskega prava. |
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma
obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju dejavnosti, ki so
predmet koncesije, v takih pogojih. |
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
dejavnosti, ki so predmet koncesije v nepredvidljivih okoliščinah.
|
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja,
ima slednji pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
|
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata koncedent in koncesionar nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz koncesijske pogodbe. |
37. člen
(Izločitvena pravica)
|
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja
(likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave,
napeljavo in drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje koncesije, ob
plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno
oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
|
VII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
38. člen
(Enostranski ukrepi v javnem interesu)
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim
ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni
interes. |
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
|
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
|
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju, |
– začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje,
|
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje
vrednosti izvedenih ukrepov, |
– odvzem koncesije, |
– uveljavljanje odkupne pravice. |
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme
prekomerno obremenjevati koncesionarja. |
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se
podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. |
39. člen
(Začasni prevzem objektov in ukrepov v
upravljanje)
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno
prevzeme objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali
da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti
vzpostavljene infrastrukture. |
VIII. POSLOVANJE IN FINANCIRANJE
40. člen
(Poslovanje koncesionarja)
|
Koncesionar mora pri svojem poslovanju: |
– za izvajanje javne službe voditi račun, ki je ločen od ostalih
dejavnosti koncesionarja; |
– pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način,
kot to zahteva zakon za velike družbe, skladno z določili energetskega
zakona. |
41. člen
(Financiranje)
|
Izgradnja distribucijskega omrežja se v celoti financira iz virov
koncesionarja in iz sredstev skladov EU ali drugih sredstev za
spodbujanje tovrstnih naložb. |
Storitve proizvodnje in distribucije toplotne energije ter vzdrževanja,
obratovanja in upravljanja distribucijskega omrežja se financirajo iz
naslova obračunavanja dobavljene toplotne energije končnim odjemalcem.
|
Pri oblikovanju cen daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe
Energetskega zakona in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija
Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo)
ter predpisano metodologijo. |
42. člen
(Tarifni sistem)
|
Tarifni sistem je predpis, ki določa elemente za obračunavanje
dobavljene toplote za različne skupine odjemalcev glede na moč, vrsto,
kvaliteto in druge elemente. |
Tarifni sistem se določi v skladu z določili Energetskega zakona in
podzakonskih aktov. |
Tarifne postavke so v denarni vrednosti izraženi elementi tarifnega
sistema, ki omogočajo izračun cene toplote v obračunskem obdobju.
|
Tarifni sistem lahko določa tarifne postavke v različnih višinah odvisno
od sezone in dinamike odjema. |
Dobavljena toplota se obračunava na podlagi tarifnega sistema.
|
Tarifni sistem izdela in javno objavi koncesionar potem, ko pridobi
soglasje Agencija za energijo k izhodiščni ceni oziroma vsaki morebitni
spremembi izhodiščne cene. |
Višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju izdela in
javno objavi koncesionar, pri čemer je dolžan tri dni pred javno objavo
o tem obvestiti agencijo za energijo in koncedenta. |
IX. ZASNOVA SISTEMA IN DISTRIBUCIJSKO
OMREŽJE
43. člen
(Zasnova sistema)
|
Sistem oskrbe s toplotno energijo je zasnovan na novi kotlovnici,
skladišču goriva ter na distribucijskem omrežju. |
44. člen
(Definicija distribucijskega omrežja)
|
Distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare
ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene
distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest
uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni
le s predhodnim soglasjem koncedenta, ki ima predkupno pravico.
|
45. člen
(Priključitev na distribucijsko omrežje)
|
Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi
objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na
distribucijsko omrežje. |
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji
določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za
dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
|
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
|
46. člen
(sistemska obratovalna navodila)
|
Koncesionar izda v roku 3 mesecev po podelitvi koncesije sistemska
obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v
nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in
način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije. |
Sistemska obratovalna navodila morajo biti sestavljena skladno z
določbami Energetskega zakona. |
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti
soglasje Agencije za energijo. |
47. člen
(splošni pogoji)
|
Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega
omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 3 mesecih
po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z
metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih
pogojev je potrebno pridobiti soglasje koncedenta. |
Splošni pogoji morajo obsegati tudi: |
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med
izvajalcem in odjemalcem, |
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe
in podatkov o tarifi in cenah, |
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev, |
– razloge za ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov
navedenih v 308. členu Energetskega zakona, |
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja, |
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
|
48. člen
(Vloga za priključitev)
|
Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o
soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku,
določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za
izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so
določeni v splošnih pogojih. |
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan. |
49. člen
(Pogodba o priključitvi)
|
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti
uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje
tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili
in splošnimi pogoji. |
Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o
priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s
plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s
priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki
zadevajo priključek in priključitev. |
50. člen
(Stroški priključitve na distribucijsko
omrežje)
|
Uporabnik nosi stroške priključitve, razen če z medsebojno pogodbo ni
določeno drugače. |
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane koncesionar
lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela
toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije je
odjemalec, razen če z medsebojno pogodbo ni določeno drugače.
|
51. člen
(Pogodba o dobavi)
|
Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z
Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi
pogoji, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.
|
52. člen
(Vzdrževanje in gradnja distribucijskega
omrežja, kotlovnice in deponije goriva)
|
Koncesionar je dolžan izgraditi in zagotoviti obratovanje, upravljanje
in vzdrževanje distribucjskega omrežja, kotlovnice ter deponije goriva
tako, da ves čas ohranja njihovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno
usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v
koncesijski pogodbi. |
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(Uporaba prava za reševanje sporov)
|
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za
razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.
|
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali
prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije je
pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju. |
54. člen
(Veljavnost akta)
|
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 360-3/2017 |
Kranj, dne 19. aprila 2017 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |
|
Priloga
1: Koncesijsko območje: območja označena z oznakami KRZ1, KRZ2, KRZ3,
KRZ4, KRJ21 |