Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/2006, 41/2008, 28/2011), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 43/2011 Odl.US: U-I-166 /10-8), 12., 13. in 14. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 27/96, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98, 15/04, 6/05 in odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-250/98) ter 3., 5. in 12. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 15/04) je Občinski svet Občine Vodice na svoji 17. redni seji dne 22.05.2012 sprejel

ODLOK

o oskrbi s pitno vodo v občini Vodice

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

S storitvami javne službe se zagotavlja tudi oskrba industrijskih in drugih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi.

2. člen

Namen odloka je:

– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe;

– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode;

– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

3. člen

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.

2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.

3. Vodomerno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode.

Na posamezno vodomerno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.

4. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

5. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrami in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

6. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura.

7. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.

8. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

9. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev javne službe.

10. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.

11. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

12. Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter ga sestavlja:

– priključni sklop na sekundarno vodovodno omrežje,

– dovodna cev na odseku od sekundarnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška,

– vodomerni jašek z dvema ventiloma,

– obračunski vodomer.

13. Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.

14. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.

15. Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo in niso

del javnega vodovoda.

16. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je

sestavljena iz vodarine, števnine, stroškov vodnih povračil, vzdrževalnine, omrežnine ter drugih zakonsko predpisanih dajatev.

17. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode.

18. Vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila.

19. Števnina je plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje obračunskih vodomerov ter se uporabnikom zaračunava ob mesečnem obračunu vodarine glede na dimenzijo obračunskega vodomera.

20. Vzdrževalnina je plačilo storitve za vzdrževanje vodovodnih priključkov ter se uporabnikom zaračunava ob mesečnem obračunu vodarine glede na zmogljivost priključkov in dimenzijo obračunskega vodomera.

21. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna ter se uporabnikom zaračunava ob mesečnem obračunu vodarine glede na zmogljivost priključkov.

22. Upravljavec javnega vodovoda je JP Komunala Vodice, d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec).

23. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.

24. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.

25. Obstoječa stavba po tem odloku je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/2006, 41/2008, 28/2011 – v nadaljevanju Pravilnik o oskrbi s pitno vodo).

26. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca vseh geodetskih in drugih tehničnih podatkov o javnem vodovodu.

27. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja področje prostora.

28. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (v nadaljevanju Tehnični pravilnik) določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda ter za lastno vodooskrbo na poselitvenih območjih, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe.

29. Vsi ostali izrazi, ki niso izrecno definirani v tem členu odloka in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo.

30. Sklep o načinu izračuna cen storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju Sklep o načinu izračuna cen storitev) podrobneje definira elemente za izračun tistih cenovnih elementov, ki jih ne zajemata veljavni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 63/2009 – v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev) in Pravilnik o oskrbi s pitno vodo.

31. Normirana poraba, je poraba za stavbe z obračunskimi vodomeri določena po veljavnem Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev. Določi se z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan, oziroma 0,15 m3/osebo_dan.

V večstanovanjskih stavbah z upravnikom se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi.

32. Prekomerna poraba je poraba pitne vode, ki je na letni ravni za 20% večja od normirane porabe iz prejšnje točke tega člena. Cena – vodarina za prekomerno porabljeno pitno vodo (razlika nad normirano porabo) se poveča za 50 %. Količina vode, ki se uporablja v reprodukcijske namene (se vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), kar uporabnik predhodno dokaže z verodostojnimi dokazili, se ne všteva v izračun prekomerne porabe.

4. člen

Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega

vodovoda upravlja in gospodari upravljavec. V okviru storitev javne službe mora upravljavec na celotnem območju občine Vodice, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:

1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;

3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;

4. nadzor izvedbe vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod;

5. vzdrževanje vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod;

6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;

8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode in za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda;

9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;

11. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;

12. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;

13. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

14. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;

15. vodenje katastra javnega vodovoda;

16. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;

17. vodenje evidenc v skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.

5. člen

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na območju občine.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo iz naslednjih vodnih virov:

– vodnjak VO-1/98 (vrtina v Kuharjevem borštu),

– Krvavec vrtina 6 (HC Cerklje), vrtine Krvavec, zgornja drenaža Krvavec in spodnja drenaža Krvavec (vodooskrbni sistem Krvavec).

Magistralno vodovodno omrežje in naprave vodooskrbnega sistema Krvavec, ki oskrbuje s pitno vodo občine Cerklje, Šenčur, Komenda, Mengeš, Vodice in mestno občino Kranj, je v skupni lasti vseh občin. Vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške, občine in upravljavec uredijo s pogodbo oz. drugim ustreznim aktom.

Enako občine in upravljavec s posebno pogodbo oz. drugim ustreznim aktom urejajo razmerja v zvezi z ostalimi potencialnimi vodnimi viri, ki ne ležijo na območju občine Vodice.

6. člen

Javno službo oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih v občini Vodice izvaja upravljavec.

II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN

UPRAVLJAVCA

7. člen

Objekti in naprave uporabnikov so:

1. vodovodni priključek:

– priključni sklop na sekundarno vodovodno omrežje,

– dovodna cev na odseku od sekundarnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška,

– vodomerni jašek z dvema ventiloma,

– obračunski vodomer;

2. interno vodovodno omrežje in naprave:

– spojna cev od krogelnega ventila za obračunskim vodomerom do hišne instalacije,

– interno vodovodno in hidrantno (požarno)

omrežje,

– interni vodomeri,

– naprave za reduciranje ali dvig tlaka vode,

– vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo,

– naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode,

– drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam.

Vodovodni priključek ter interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika stavbe.

Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno instalacijo uporabnika je spoj za ventilom za obračunskim vodomerom.

Vodovodni priključek je del javnega vodovoda.

Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje vodovodnega priključka ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.

8. člen

Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:

1. transportni vodovod:

– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo občine,

– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,

– črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode;

2. primarni vodovod:

– objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,

– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,

– vodohrami,

– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov,

– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, manjšimi naselji);

3. sekundarni vodovod:

– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, manjše naselje),

– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),

– omrežje za vzdrževanje javnih površin,

– črpališča ali naprave za dvig ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,

– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;

4. vodovodni priključki.

III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI

VODOVOD

9. člen

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda upravljavec.

10. člen

Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.

Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.

Na poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi ali izjemoma kapnice, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali

– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

Vse stroške gradnje, obratovanja in vzdrževanja vodooskrbnih sistemov iz prejšnjega odstavka nosi lastnik stavbe.

Občina v svojem programu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

11. člen

Upravljavec opravlja na območju občine na podlagi javnega pooblastila, ki je dano s tem odlokom, naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:

– izdaja smernice in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora,

– izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam za gradnje v območju varovalnega pasu javnega vodovoda,

– izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod.

12. člen

Pred izdajo aktov, navedenih v prejšnjem členu, mora investitor upravljavcu podati vlogo ter k v vlogi predložiti dokumentacijo, kot je določena v nadaljevanju tega člena.

1. Smernice in mnenja:

– dokumentacija, ki jo določa veljavni zakon s področja prostorskega načrtovanja.

2. Projektni pogoji za gradnje v območju varovalnega pasu javnega vodovoda:

– idejna zasnova in situacija obstoječega stanja, skladno z veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji;

– situacija v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji.

Šteje se, da so projektni pogoji že izdani v primeru, ko gre za gradnjo objekta na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

3. Soglasje k projektnim rešitvam za gradnje v območju varovalnega pasu javnega vodovoda:

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (grafični prikaz zunanje ureditve s prikazom odvodnjavanja, priključkov na infrastrukturo, načrt temeljenja in kanalizacije v merilu 1:50, načrt inštalacij - vodovod, kanalizacija, hidravlični izračun obstoječih vodov - za večja nova območja pozidave, tehnološki načrt odvajanja odpadnih voda), v katerem so upoštevani izdani projektni pogoji oz. mnenja k državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom;

– situacija z vrisanim objektom v merilu 1:500;

– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

4. Soglasje h gradnji nezahtevnega oz. enostavnega objekta v območju varovalnega pasu javnega vodovoda:

– skica, iz katere je razvidna lega objekta, odmiki od parcelnih mej, tloris in prerez objekta, tlorisna površina, etažnost, višina objekta, namen rabe objekta.

Za enostavne in nezahtevne objekte projektnih pogojev ni potrebno pridobiti.

5. Soglasje za priključitev na javni vodovod:

Če se nameravana gradnja priključuje na javni vodovod ali če se zaradi gradnje povečuje kapaciteta obstoječih vodovodnih priključkov, projektnih pogojev in soglasja k projektu ni potrebno pridobiti, ampak je potrebno od upravljavca pridobiti soglasje za priključitev.

V primeru obstoječih vodovodnih priključkov se sprememba dimenzije priključka, trase, vodomernega mesta in zahteva za povečan odvzem vode obravnava na enak način, kot da gre za nov priključek na javni vodovod.

K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javni vodovod je potrebno priložiti:

a. v postopku pridobivanja dovoljenja za gradnjo:

– idejno zasnovo, izdelano skladno z veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji;

– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode;

– podatke o odvajanju in čiščenju odpadne vode skladno z veljavnimi področnimi predpisi;

– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– pogodbo o služnosti lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal vodovodni priključek, ki se mora glasiti tudi v korist upravljavca in Občine Vodice oz. sodno odločitev, ki nadomesti tako pogodbo o služnosti.

b. za obstoječ objekt:

– gradbeno dovoljenje oz. drugo dokazilo o legalnosti gradnje;

– projekt vodovodnega priključka na nivoju idejne zasnove, izdelan skladno z veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji;

– projekt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe;

– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– pogodbo o služnosti lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal vodovodni priključek, ki se mora glasiti tudi v korist upravljavca in Občine Vodice oz. sodno odločitev, ki nadomesti tako pogodbo o služnosti.

c. za soglasje k spremembam:

– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

6. Soglasje za začasno priključitev na javni vodovod:

– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;

– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);

– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode, načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode in času trajanja začasnega vodovodnega priključka;

– dokument o zagotovilu o odstranitvi začasnega vodovodnega priključka po poteku časa trajanja;

– projekt začasnega vodovodnega priključka na nivoju idejne zasnove, izdelan skladno z veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji;

– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

– pogodba o služnosti oz. ustrezno sodno odločitev (v primeru, da priključek poteka po zemljišču, ki ni v lasti uporabnika).

7. Soglasje za ukinitev vodovodnega priključka:

– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;

– utemeljen zahtevek za ukinitev vodovodnega priključka;

– dokazila o lastništvu objekta, kateremu se vodovodni priključek ukinja.

Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov, oziroma novozgrajene javne infrastrukture.

Za potrdila, strokovne ocene, smernice in mnenja ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.

13. člen

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključitev na javni vodovod v roku po določbah veljavnega zakona o graditvi objektov, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov, hidravlika omrežja in je možna tehnična izvedba.

V primeru ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno v zakonskem roku za izdajo soglasja z odločbo zavrniti zahtevo in o tem obvestiti uporabnika.

14. člen

Pri izdaji soglasja za priključitev na javni vodovod mora upravljavec v skladu z določili Tehničnega pravilnika določiti:

1. minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja;

2. pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj;

3. traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi vodovodnega priključka in priključno mesto na sekundarni vodovod;

4. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;

5. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode;

6. pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem;

7. mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa javnega vodovoda.

Upravljavec izda tudi pogoje, skladne z določili Tehničnega pravilnika ter soglasje za ureditev vodooskrbe na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, kot je to predvideno v 3., 4. in 5. odstavku 10. člena tega odloka.

15. člen

Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na javni vodovod.

Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javnega vodovoda, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom ter pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javni vodovod nepoškodovan.

Stroške za morebitne poškodbe javnega vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

16. člen

Vodovodni priključek mora biti izveden v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in pogoji iz soglasja upravljavca.

Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja in poravnal vse obveznosti.

Upravljavec po uradni dolžnosti preveri ali je uporabnik Občini plačal prispevek za priklop na javni vodovod, obračunan kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme v odločbi o odmeri komunalnega prispevka skladno z občinskim odlokom o komunalnem prispevku.

Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik.

Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.

17. člen

Vodovodni priključek izvede upravljavec na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila.

Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda in se brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu.

Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.

Vodovodni priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, stroški vzdrževanja vodovodnega priključka pa v vzdrževalnini, ki se zaračuna ob ceni vode. Števnina in vzdrževalnina se določita na osnovi zmogljivosti vodomerov in faktorjev po veljavnem Sklepu o načinu izračuna cen storitev.

18. člen

Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.

Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količina porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.

19. člen

V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.

Če so v istem objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

Vse novogradnje stanovanjskih objektov z več uporabniki (bloki, večstanovanjske hiše) morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

20. člen

Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša.

Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Ob spremembi uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti kupoprodajno ali najemno pogodbo in dokazilo o plačanih vseh zapadlih obveznostih.

21. člen

Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec.

Pri novi izvedbi vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika), ki so v lasti uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja vsa priključna in montažna dela vključno z dobavo materiala ter pripravo geodetskih in drugih podatkov za vnos v katastre in druge evidence. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu.

Pri vzdrževanju in obnovi vodovodnih priključkov, ki so v lasti uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja vsa potrebna vzdrževalna dela.

IV. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN

PORABLJENE VODE

22. člen

Uporabnik javnega vodovoda je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju občine, priključenega na javni vodovod, oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.

Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev.

Uporabnik javnega vodovoda je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in upravljavec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod:

– vodarino, izraženo v m3/mesec, glede na količino dobavljene vode,

– omrežnino, izraženo v EUR/kom,

– števnino, izraženo v EUR/kom,

– vzdrževalnino, izraženo v EUR/kom,

– vodna povračila, izraženo v m3/mesec, glede na količino dobavljene vode,

– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.

Poraba in količine iz prejšnjega odstavka se izračunavajo v skladu s tem poglavjem odloka, Sklepom o načinu izračuna cen storitev ter veljavnimi državnimi predpisi.

23. člen

Količina dobavljene vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode.

Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.

24. člen

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovodnega omrežja obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec upoštevajoč projekt ali na osnovi ogleda na terenu ob upoštevanju Tehničnega pravilnika.

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede in menjavo.

Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

25. člen

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

26. člen

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer (vodomerno mesto) v skladu z določili Tehničnega pravilnika, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede.

Vodomerno mesto se praviloma izvede izven objektov.

Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika.

Upravljavec lahko obračunski vodomer, kolikor je to nujno potrebno (posledica zmrzali, udar tople vode, mehanskih poškodb in drugih dogodkov, ko je naprava poškodovana tako, da ne opravlja svoje funkcije), zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

Vse okvare, ki so nastale na obračunskem vodomeru (zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih poškodb ...) ali vodovodnem priključku, bremenijo uporabnika, razen v kolikor niso dokazana posledica dejanj upravljavca.

27. člen

Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti upravljavcu.

Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če se oceni, da je sporna njegova točnost.

Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Izredno kontrolo obračunskega vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v postopku preklicati.

V. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV

28. člen

Količina dobavljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih (m3) po odčitku vsakega obračunskega vodomera.

Trenutno upravljavec uporablja za odčitavanje dobavljene vode dve vrsti obračunskih vodomerov:

– obračunski vodomer klasične izvedbe,

– obračunski vodomer z radijskim oddajnikom za daljinsko odčitavanje.

1. Način obračuna dobavljene količine vode z obračunskim vodomerom klasične izvedbe:

– Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.

– Uporabnik lahko upravljavcu tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera.

– Ob popisih se kontrolira stanje plomb na vodomerih.

2. Obračunski vodomer z radijskim oddajnikom za daljinsko odčitavanje

– Upravljavec daljinsko odčita stanje na obračunskem vodomeru mesečno in uporabniku zaračuna dejansko porabljeno vodo.

– Pri zamenjavi obračunskega vodomera klasične izvedbe z obračunskim vodomerom z radijskim oddajnikom za daljinsko odčitavanje se opravi popis in poračun.

Ob rednih in izrednih menjavah obračunskih vodomerov se opravi popis stanja in poračun. Ob pregledih vodomernih mest se kontrolira stanje obračunskega vodomera in vodovodnega priključka

29. člen

Račun se izstavi na podlagi cen, veljavnih na dan izstavitve računa.

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na računu.

Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice.

Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.

Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovor na obračun, ga upravljavec pisno opozori.

Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v 8 dneh po vročenem drugem opominu, upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti uporabnik v samem opominu opozorjen.

Upravljavec vodovoda ni odgovoren za škodo povzročeno uporabniku v primeru prekinitve dobave vode.

Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

30. člen

Uporabnikom se obračuna in zaračuna prekomerna poraba v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev in tem odlokom.

31. člen

V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega

vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.

Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega obračunskega vodomera oziroma vgraditev odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 4,5 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno), za nenaseljene objekte pa 3 m3 mesečno.

V primeru odstranitve ali poškodbe plombe upravljavca na obračunskem vodomeru, se uporabniku ob ugotovitvi porabe dodatno zaračuna še 50 m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne nastavitve plombe, oziroma menjave obračunskega vodomera.

32. člen

Upravljavec izstavlja račun za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta. V slednjem primeru mora lastnik objekta pisno obvestiti upravljavca, da bo najemnik poravnaval račune za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo ter tudi začetek in konec najemnega razmerja.

V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

33. člen

Viri financiranja javne službe so:

1. plačila uporabnikov za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo

– vodarina,

– omrežnina,

– števnina,

– vzdrževalnina;

2. sredstva občinskega proračuna;

3. dotacije in subvencije;

4. komunalni prispevek in ostali prispevki občanov;

5. drugi viri.

Tarife oziroma cene za posamezne elemente storitev javne službe oskrbe s pitno vodo se določajo na predlog upravljavca po veljavni zakonodaji in občinskih predpisih ter predpisanih postopkih.

VII. UPORABA JAVNEGA VODOVODA

34. člen

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod in, ki ne vpliva na kakovost pitne vode v javnem vodovodu. Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz javnega vodovoda je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalcev s pitno vodo prednost pred rabo pitne vode za druge namene.

35. člen

Na območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo, temveč le za druge namene.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

VIII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN

VODNIH VIROV

36. člen

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov na območju občine.

Stroški za nadomestila lastnikom zemljišč na vodnih virih se določajo na osnovi in pod pogoji vsakokratne veljavne uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijskih dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima.

Nadomestila se financirajo iz sredstev, ki jih za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo pridobiva upravljavec v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev.

37. člen

Na javnem vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.

Sprememba kote – nivelete terena nad javnim vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na vlogo investitorja, izda upravljavec.

38. člen

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob javnem vodovodu, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne.

Pri trajni spremembi okolice kap ali kote – nivelete terena, mora investitor prilagoditi tudi elemente javnega vodovoda, sicer to stori upravljavec na njegove stroške.

39. člen

Lastniki zemljišč, preko katerih poteka javni vodovod ali na katerem stojijo objekti in naprave javnega vodovoda, morajo upravljavcu javne službe in občini dovoliti neoviran dostop do javnega vodovoda za potrebe vzdrževanja in izvajanja interventnih ukrepov.

Zaradi nemotenega vzdrževanja in možnosti izvajanja interventnih ukrepov, morajo lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka podpisati in pri notarju overiti služnostno pogodbo ali soglasje. Stroške priprave in overovitve služnostne pogodbe nosi upravljavec ali občina, v primeru, ko se služnost nanaša na vodovodni priključek pa lastnik vodovodnega priključka.

IX. PREKINITEV DOBAVE VODE

40. člen

Upravljavec lahko na stroške uporabnika z obvestilom prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

1. če je vodovodni priključek izveden brez soglasja upravljavca;

2. če interna vodovodna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;

3. če interni vodovodni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni;

4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno vodovodno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo;

5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo obračunskega vodomera ali pregled vodovodnega priključka in internih vodovodnih instalacij skladno z določbami tega odloka;

6. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo vodovodnega priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov;

7. če uporabnik brez soglasja odstrani plombo upravljavca na obračunskem vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka;

8. če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo obračunskega vodomera;

9. če uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni vodovodni instalaciji;

10. če uporabnik odstrani obračunski vodomer ali kako drugače posega na vodovodni priključek;

11. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez obvestila prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;

2. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju s pitno vodo;

3. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode.

Upravljavec lahko prekine dobavo pitne vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Dobava pitne vode se prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Upravljavec lahko trajno prekine dobavo pitne vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno naroči ukinitev vodovodnega priključka.

Vodovodni priključek upravljavec ukine tako, da:

– fizično odstrani priključni ventil, cev in obračunski vodomer;

– izbriše vodovodni priključek iz vseh katastrov;

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

41. člen

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javnem vodovodu;

– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda;

– v primerih višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.

Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz prve alineje tega člena pravočasno predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na svoji spletni strani, na krajevno običajen način ali neposredno.

V primerih iz druge in tretje alineje je upravljavec uporabnike dolžan obvestiti na enak način, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

V primeru krajših (do šestih ur) nepredvidenih prekinitev dobave pitne vode objava ni potrebna.

42. člen

Upravljavec ne odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave pitne vode iz razlogov, navedenih v 41. členu.

X. VARČEVANJE Z VODO

43. člen

V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi javnega vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec omeji odvzem vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Omejitev odvzema iz javnega vodovoda so uporabniki dolžni upoštevati.

V takih primerih se ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno vodo.

XI. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN

UPORABNIKOV

44. člen

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 4. člena tega odloka, naslednje obveznosti:

1. zagotavlja normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet;

2. vzdržuje in zamenjuje vodovodne priključke iz naslova vzdrževalnine;

3. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno s področno zakonodajo ali na zahtevo uporabnika;

4. zagotavlja in redno kontrolira kakovost pitne vode skladno s predpisi;

5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode preko sredstev javnega obveščanja, preko spletne strani, na krajevno običajen način ali neposredno;

6. redno odčitava obračunske vodomere in skrbi za obračun porabljene pitne vode;

7. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;

8. organizira preskrbo z vodo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom ter obvešča uporabnike;

9. sistematično pregleduje omrežja javnega vodovoda, ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo sistema;

10. izvaja redni tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v skladu z zakonodajo in principom dobrega gospodarjenja;

11. kontrolira ustreznost interne instalacije uporabnika pred priklopom na javni vodovod;

12. na zahtevo in stroške uporabnika izvrši izredni pregled interne instalacije;

13. opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;

14. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih;

15. pridobi vodna dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda in sicer za vse vodne vire, ki so v uporabi na območju občine;

16. pripravlja predloge za planirane obnove, širitve in dopolnitve oskrbnega sistema in pri tem še zlasti upošteva:

– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji omrežja javnega vodovoda, je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje,

– javni vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in vodovodnih priključkov,

– javni vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v skladu z veljavnimi standardi in odgovarjajoči kvaliteti,

– javni vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji,

– pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme;

17. pripravlja predloge za izvajanje varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov na podlagi sprejetih uredb o zaščiti vodnih virov. Pri posegih v prostor mora upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda;

18. vodi kataster javnega vodovoda ter sporoča podatke v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;

19. vodi evidence opravljanja storitev javne službe;

20. vode evidence o vodovodih;

21. pripravlja program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub;

22. vodi program oskrbe s pitno vodo;

23. posreduje poročila o izvajanju javne službe.

45. člen

Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

– številko plačnika in odjemnega mesta,

– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu).

Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

– šifro uporabnika in plačnika,

– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

– naslov,

– transakcijski račun,

– davčno številko.

Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,

– vrsto storitev,

– podatke o merilnih napravah in vodovodnem priključku,

– lastništvo nepremičnine,

– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,

– datum vnosa podatkov,

– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.

Upravljavec upravlja z osebnimi podatki v skladu s področno

zakonodajo in predpisi.

46. člen

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

1. za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah javnega vodovoda morajo pridobijo soglasje upravljavca;

2. redno vzdržujejo interno vodovodno instalacijo, vodomerni jašek in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno dostopnost;

3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer;

4. dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje obračunskega vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;

5. takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, obračunskih vodomerih in odjemu vode iz hidrantov;

6. pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;

7. redno plačujejo obveznosti na osnovi izdanih računov;

8. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;

9. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode;

10. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne vodovodne inštalacije;

11. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;

12. obnoviti dotrajani notranji del interne vodovodne instalacije.

47. člen

Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javnega vodovoda, si morajo pred pričetkom del pridobiti soglasje upravljavca.

Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo po zaključku del vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.

Upravljavci drugih omrežij (elektro, telekomunikacijskega, plinovodnega omrežja, javna razsvetljava itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.

V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo povzročitelji na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu in so odgovorni za povrnitev ostale škode, ki nastane zaradi njihovega ravnanja ali opustitve.

48. člen

Uporabniki ne smejo prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti pitno vodo.

XII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV

49. člen

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

Za gasilske vaje mora izvajalec vaj predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.

Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve ali sklenjene pogodbe z upravljavcem.

V vseh primerih iz prejšnjih treh odstavkov je izvajalec dolžan najkasneje v 5 dneh po končanem dogodku obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.

50. člen

Hidrante, ki so vgrajeni na interni napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, je potrebno plombirati.

Za uporabo takih hidrantov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur.

Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico uporabniku zaračunati porabo 200 m3 pitne vode.

51. člen

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodb nosi sam vse stroške popravila.

XIII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN

NAPRAV V UPRAVLJANJE

52. člen

Investitor gradnje javnega vodovoda mora po končani gradnji in pridobljenem uporabnem dovoljenjem prenesti vse elemente javnega vodovoda v last Občine Vodice.

Lastnik zgrajenega javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti vse elemente javnega vodovoda v upravljanje upravljavcu v roku šestih mescev od pridobitve uporabnega dovoljenja in prenosom lastništva na Občino Vodice.

Za prevzem javnega vodovoda v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja);

– vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in tehnično brezhibni;

– predane morajo biti gradbene knjige, gradbeni dnevniki, dokazila o zanesljivosti objekta, izjave izvajalcev, garancije, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav;

– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki (priložene evidence knjigovodskih podatkov, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev);

– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca, predajo pa ustrezni organ investitorja.

V kolikor niso izpolnjeni pogoji za prenos javnega vodovoda v upravljanje lahko investitor v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z upravljavcem o začasnem upravljanju z omrežjem, objekti in napravami, vendar največ za dobo 1 leta.

XIV. NADZOR

53. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« in pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.

Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Vodice, d.o.o.

54. člen

V primeru kršitve določil tega odloka pristojna oseba Skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja in uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka.

XV. KAZENSKE DOLOČBE

55. člen

Z globo 1.500 evrov se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:

1. če izvede priključitev brez predhodnega soglasja (9. člen),

2. če v 30 dneh ne izvede priključitve uporabnika na vodovodno omrežje v primeru, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, in poravnal vse obveznosti,( 16. člen)

3. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (41. člen, 1. odst., 1. alineja),

4. če ne izvaja redukcij dobave vode v primerih, kot jih določa 45. člen,

5. če ne prevzame javnega vodovoda v upravljanje niti v treh mesecih po izpolnitvi vseh pogojev za prevzem, kot to določa 52. člen.

Z globo 450 evrov se kaznuje za prekršek iz prve alineje tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca vodovoda.

56. člen

Z globo 1.500 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki stori prekršek, če:

1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (9. člen),

2. se ne priključi na javni vodovod (10. člen, razen za primere iz 3. odstavka tega člena),

3. ne upošteva predpisanih pogojev soglasja ali ne izvaja del v skladu s 15. in 47. členom,

4. posegajo v obračunski vodomer (24. člen),

5. odklanja vgraditev vodomera (31. člen),

6. poslabša pogoje oskrbe drugim uporabnikom in vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu (34. člen),

7. ravna v nasprotju z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov (36. člen),

8. gradi ali drugače nepooblaščeno posega na javni vodovod (37. člen),

9. ne upošteva objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (43. člen),

10. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 49., in 50. členom tega odloka.

Z globo 450 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 450 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična oseba ali samostojni podjetnik.

XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Uporabniki, ki plačujejo pavšalno porabo vode so dolžni vgraditi obračunske vodomere v skladu s tem odlokom v roku 1 leta, v nasprotnem primeru upravljavec ravna skladno s 40. členom tega odloka.

58. člen

Določila tega odloka, ki se nanašajo na obračun vzdrževalnine in omrežnine, se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve Sklepa o potrditvi cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo iz 59. člena tega odloka.

Do roka iz prejšnjega odstavka krije stroške vzdrževanja in popravila vodovodnih priključkov, tako kot doslej, upravljavec.

Določila tega odloka, ki se nanašajo na nadomestila lastnikom zemljišč na vodnih virih, opredeljenih v 36. členu tega odloka, se pričnejo uporabljati 180 dni po uveljavitvi Sklepa o potrditvi cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo iz 59. člena tega odloka.

59. člen

Upravljavec v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju in potrditvi župana Občine Vodice sprejme:

– Tehnični pravilnik,

– Program redukcij oskrbe s pitno vodo.

Upravljavec javne službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Občinskemu svetu Občine Vodice v sprejem:

– Sklep o načinu izračuna cen storitev,

– Sklep o potrditvi cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.

Vsi akti iz prejšnjih dveh odstavkov se po sprejemu objavijo v Uradnem glasilu Občine Vodice.

60. člen

Z dnem uveljavitve veljave tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 2/98, 5/98, št. 4/99, 10/05 in 8/11).

61. člen

Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice

Datum: 23.05.2012

Številka: 011-08/2010-083

Župan Občine Vodice

Aco Franc Šuštar, l.r.