Na podlagi 2. odstavka 39. člena in 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93.47/93, in 24/97) ter na podlagi 8. in 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo 4/95), je občinski svet Občine Ajdovščina na svoji seji, dne 19. 12. 1997 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH V OBČINI AJDOVŠČINA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se podrobneje obdelajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor na območju Občine Ajdovščina, razen za območja, za katera je sprejet veljavni prostorski izvedbeni načrt, oziroma za katera veljajo določbe Sanacijskega PUP-a (Ur. 1. št. 62/94). Določbe tega odloka veljajo tudi na območjih prostorsko izvedbenih načrtov, ki so prenehali veljati.

Sestavni del odloka je grafična priloga – kartografska dokumentacija k tekstualnemu delu družbenega plana, ki zajema 56 PKN kart v merilu 1:5000, iz katere je razen namenske rabe razviden tudi način urbanističnega urejanja.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor (pripravo lokacijskih podatkov v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja)  ter pogojev za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.

Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z opredelitvami prostorskega plana občine Ajdovščina ter s tipologijo režimov, ki je za posamezno območje določena s tem odlokom.

3. člen

Poleg splošnih prostorskih ureditvenih pogojev veljajo za ureditveno območje mesta Ajdovščina glede funkcije območij in določanja pogojev za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje ter izvajanje drugih posegov v prostor, določbe Urbanistične zasnove mesta Ajdovščina.

Posebni pogoji in podrobnejša merila veljajo tudi za naslednja posamezna območja.

- za del poselitvenega območja Ajdovščina - kompleks »C 2«, »natečajni elaborat št. 1« - SGP Primorje. oz. proj. št. 964/84 - TOZD Atelje za projektiranje.

- za del poselitvenega območja Poslovni center v obrtni coni, ki je omejeno na severu z Goriško cesto, na vzhodu z bencinsko črpalko, na jugu z železniško progo in na zahodu z obstoječo zazidavo (v nadaljnjem besedilu »območje PC«),

II. TIPOLOGIJA REŽIMOV IN POSTOPKOV ZA ODOBRITEV POSEGOV V PROSTOR V POSAMEZNIH NASELJIH IN OBMOČJIH

4. člen

Poselitvena območja naselij, posamezni zaselki in funkcionalno zaokrožena območja v naselju, kot tudi funkcionalno zaokrožena območja izven ureditvenih območij naselij so razvrščena v naslednje tipe:

Pri določanju urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor ter ukrepov za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, se prostorski ureditveni pogoji razlikujejo, glede na tako opredeljeno tipologijo.

5. člen

V naseljih in območjih; opredeljenih kot naselbinska dediščina in naselbinski spomeniki (tip AA) je za dovolitev posegov v prostor potrebno poleg splošnih izpolniti še naslednje pogoje:

a) V naseljih in v območjih vplivnih vedutnih pasov ob naselbinskih spomenikih, varovanih s 1. varstvenim režimom je dovoljena le prenova obstoječega stavbnega fonda s sodelovanjem zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

b) V primerih 2. in 3. varstvenega režima je možna rast naselij po načelu oblikovanja, ki izhaja iz historičnega poselitvenega modela. Dokler niso za posamezna naselja izdelani posebni elaborati kulturnokrajinska valorizacija se posegi v prostor izvajajo na podlagi smernic za aktivno varovanje, ki jih predpiše Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

c) Smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je potrebno upoštevati tudi pri izvajanju drugih posegov v prostor na teh območjih, s katerimi spreminjamo krajino (npr. melioracije).

6. člen

V naseljih in območjih, ki so posebnega pomena za razvoj kmetijstva (tip BB), so za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, določeni olajševalni pogoji:

a) v novih stanovanjskih predelih je dovoljena tudi gradnja manjših kmečkih gospodarskih objektov in hlevov pod pogojem, da so izpolnjeni sanitarno higienski normativi,

b) izven poselitvenih območij je dovoljena gradnja teh objektov na podlagi soglasja pristojnega od­bora občinskega sveta.

7. člen

V poselitvenih območjih naselij, ki niso predvidena kot oskrbna središča, obseg nadomestnih gradenj in večanja lastnega prebivalstva pa vseeno zahteva večje površine za urbanizacijo (tip CC), usmerjamo urbanizacijo v območja že načeta z novogradnjami.

Gradnja stanovanjskih objektov izven poselitvenega območja je v vsakem primeru pre­povedana, ne glede na namembnost zemljišča v bližini takega naselja.

8. člen

V naseljih, opredeljenih z modelom poselitve kot območna oskrbna središča (tip DD), mora občina skrbeti za pravočasno urejanje stavbnih zemljišč za kompleksno gradnjo. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo vsa ostala območja, območja kompleksnega urejanja pa do sprejema izvedbenih načrtov.

9. člen

Razvoj necentralnih naselij in necentralnih zaselkov posameznih naselij (tip EE), je omejen na površine v ureditvenih območjih. Novogradnje na robovih oz. v bližini naselij in zaselkov pa so izjemoma dovoljene na podlagi soglasja pristojnega odbora občinskega sveta.

III. GRADITEV OBJEKTOV

10. člen

11. člen

Gradnja stanovanjskih objektov je razen v območjih, ki so primarno namenjena bivanju ter v t.i. mešanih območjih, izjemoma dovoljena tudi izven poselitvenih območij pod pogoji določenimi v 6. in 9. členu tega odloka.

12. člen

Gradnja trgovsko-poslovnih objektov, objektov za obrtne, proizvodne dejavnosti, kmetijske dejavnosti ter upravno-trgovske-storitvene in gostinske dejavnosti se bo izvajala v naseljih in delih naselij, ki so opredeljeni kot trgovsko- poslovno-stanovanjsko območje (mešano območje).

13. člen

Gradnja objektov za industrijo, obrt, gradbeništvo, transport in servisne ter komunalne dejavnosti so praviloma dovoljene v območjih brez stanovanj, opredeljenih za industrijsko, skladiščno, servisno ali hrupnejšo komunalno dejavnost.

14. člen

Turistično-gostinske objekte je razen v ureditvenem območju naselja možno locirati tudi v turistično-rekreacijska območja in območja predvidena kot servisne cone ali počivališča ob prometnih poteh na podlagi soglasja pristojnega odbora občinskega sveta.

15. člen

Gradnja počitniških hišic je izjemoma dovoljena izven ureditvenih območij, če ni v bližini na razpolago opuščenih ali razpadajočih objektov, ki bi jih bilo možno adaptirati v ta namen ter na podlagi soglasja pristojnega odbora občinskega sveta.

2. Določanje gradbenih parcel

16.      člen

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter oblikovanosti zemljišča in mora omogočati zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.

Gradbena parcela zajema celotno investitorjevo stavbno zemljišče, če je po naravnih danostih v celoti zazidljivo in če obseg in oblikovanost preostalega-nezazidanega stavbnega zemljišča ne omogoča oblikovanja še vsaj ene gradbene parcele.

Merila iz tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi pri določanju funkcionalnega zemljišča za obstoječe objekte in naprave.

Lokacijska dokumentacija za gradnjo objektov na parcelah, na katerih je te zgrajen objekt, ki pa nima določene gradbene parcele, mora prikazati obseg funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta in gradbeno parcelo za nov objela. Ločen prikaz je potreben tudi v primeru gradnje več objektov, od katerih je za posameznega določeno, da se zanj sprememba ne obračuna.

17. člen

Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme presegati 700 m², razen če ni za posamezno območje določena manjša gostota pozidave. Ne glede na to se izjemoma lahko opredeli večjo površino, če to zahteva konfiguracija terena ali drugi pogoji gradnje.

18. člen

Za objekte namenjene kmetijski proizvodnji, obrtni dejavnosti ipd. se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objektov, njihovo velikost in lego ter ob upoštevanju ustreznih površin za dostop, dovoz, parkiranje, skladiščenje, manipulacijo in podobno.

3. Lega objektov

19. člen

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej z zemljiščem drugih lastnikov (sosednjih parcelnih mej) najmanj 2 m, od obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov pa:

• najmanj za 1,5 x višine novega objekta, če se bo le-ta gradil pretežno na južni, jugovzhodni ali jugozahodni strani obstoječega objekta. Vpliv konfiguracije zemljišča na določitev minimalnega odmika se upošteva z uporabo naslednje formule:

a = (h x 1,5) - (b - c), pri čemer je: a = minimalni odmik predvidenega objekta od

obstoječega b = višinska kota obstoječega objekta c = višinska kola predvidenega objekta h = višina predvidenega objekta

• v primeru gradnje objekta na severni, vzhodni ali zahodni strani obstoječega objekta, mora znašati minimalni odmik 8 m. Dopusten je tudi manjši odmik, če so zagotovljeni ustrezni požarno-varstveni in zdravstveno-higienski pogoji.

V soglasju z lastnikom obstoječega objekta oz. sosednjega zemljišča se nov objekt lahko gradi oziroma poseg izvaja tudi v manjšem odmiku, kot je zgoraj določeno.

Ne glede na gornje določbe morajo biti objekti na »območju PC« odmaknjeni najmanj 10 m, vendar ne več kot 15 m od obstoječe magistralne ceste in minimalno 6 m od notranjih cest, lahko pa se gradijo do ostalih parcelnih mej znotraj območja (do novo nastalih robov gradbenih parcel). Možna je gradnja prostostoječih objektov, zaželeno je povezovanje v nize. Zunanji rob zazidave mora tvoriti gradbeno linijo.

Določbe prvega odstavke tega člena ne veljajo tudi za novogradnjo ograj, mejnih in podpornih zidov za izvedbo tlakovanja, prometne in komunalne ureditve in izvedbo drugih posegov v prostor ter za gradnjo objektov pod obstoječim nivojem zemljišča.

Gradnja teh objektov oziroma izvedba posegov v prostor je dovoljena v takšnem odmiku od tujih zemljišč ali objektov, da niti pri njeni izvedbi niti zaradi obratovanja ne prihaja do posegov na tuje zemljišče. Pri komunalni in prometni infrastrukturi tudi varovalni pas ne sme segati v območje sosednjega zemljišča.

4. Dograjevanje in prenavljanje objektov

20. člen

Dograjujejo (nadzidave in prizidave) in prenavljajo se lahko vsi objekti, razen objektov, ki so zgrajeni v nasprotju s predpisi in jih v postopku za dograditev ni mogoče legalizirati. Pomožnih objektov ni mogoče dograjevati preko maksimalnih gabaritov s ponovnimi priglasitvami. Za nadzidave in prenove starejših objektov, kot tudi za nadomestno gradnjo na lokaciji prejšnjega objekta ne veljajo določbe glede minimalnih odmikov, za dozidave pa ne veljajo le tiste določbe, navedene v prejšnjem členu, ki opredeljujejo minimalne odmike od obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov.

Nadzidave, prizidave in nadomestne gradnje so možne v takšnem obsegu, da njihov vpliv na obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini ne presega s predpisi dovoljenih stopenj (upoštevani morajo biti požarno-varstveni in zdravstveno-higienski normativi).

Za prizidek v smislu tega člena se šteje objekt, ki se priziduje k investitorjevemu objektu, katerega bruto tlorisna površina ne presega 2/3 površine osnovnega objekta, v nobenem primeru pa ne sme presegati 100 m². Za starejše objekte se štejejo objekti, ki so bili zgrajeni oz. za katere je bilo izdano dovoljenje pred uveljavitvijo tega odloka.

5. Oblikovanje objektov in okolja

21. člen

a) Za graditev novih stanovanjskih objektov in za adaptacijo, s katero se spreminja zunanjost in velikost ali namembnost drugih objektov v stanovanjske, veljajo naslednji pogoji:

- dovoljena je graditev visokopritličnih in eno- nadstropnih objektov (max. višina je P+l+M) s tem, da se njihova velikost prilagodi vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem območju ter režimom tipologije, v katero je to uvrščeno.

- arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v tem prostoru tako glede gabaritov in volumenskih razmerij kot tudi detajlov, materialov in barv.

b) Za graditev novih centralnih objektov ter turistično-gostinskih objektov ter za oblikovanje objektov, ki se dograjujejo in prenavljajo v ta namen, veljajo poleg zgoraj določenih še naslednji pogoji:

- pri oblikovanju je potrebno posebej poudariti elemente, ki prikazujejo javen značaj objekta (zasteklitev, zaprte-odprte površine, navezava na osrednjo komunikacijo...).

c) Za graditev objektov namenjenih proizvodni dejavnosti veljajo naslednji pogoji:

- na vizualno izpostavljenih legah na sme višina objektov presegati gabaritov naselja. Vertikalni gabariti, ki jih pogojuje tehnologija, (dimniki, silosi) ne smejo konkurirali dominantam naselja. Prepovedana je uporaba vidne ločne konstrukcije, izpostavljene fasade pa morajo biti barvane.

- v vizualno neizpostavljenih predelih je oblikovanje objektov prepuščeno tehnološkim zahtevam dejavnosti.

V »območju PC« je dovoljena graditev od visoko­pritličnih do dvonadstropnih objektov (max. višina je P+2+M), bruto tlorisna površina objektov pa mora dosegati najmanj 40% površine gradbene parcele.

Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v širšem območju tako glede volumenskih razmerij kot tudi detajlov, materialov in barv. Na severnem robu zazidave, ki meji na Goriško cesto, morajo biti objekti oblikovani kot javni objekti in usklajeni glede zunanje obdelave (materiali, barve).

Pod pogoji, določenimi v tem členu je možna tudi montažna gradnja.

Pri eventualnem odstopanju od navedenih zahtev oblikovanja je potrebno uravnovesiti posodobljena tehnološka in oblikovna izhodišča z obstoječimi arhitekturnimi kvalitetami oziroma vrednotami in pridobiti soglasje občine.

22. člen

Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta, morajo novi posegi v prostor upoštevati načelo kontinuitete ter vzdrževati in izpopolnjevati vizualno enotnost in namembnost rabe površin.

V kolikor bi s posegi v prostor na območjih zazidalnih načrtov, ki so kot že realizirani razveljavljeni, prišlo pri površinah namenjenih za javno rabo do spremembe namembnosti te rabe oz. drugačne opredelitve, kot je bila določena v teh zazidalnih načrtih, je treba pridobiti mnenje tangirane krajevne skupnosti in soglasje pristojnega odbora občinskega sveta.

Zaradi zagotovitve enotnosti oblikovanja pri izvajanju adaptacij objektov, ki so bili grajeni po enotnem konceptu (gradnja v nizu...), je potrebno k lokacijskim podatkom v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojnega odbora občinskega sveta.

23. člen

Ureditev zunanjih površin mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem. Zemljišče se zazeleni z avtohtonim zelenjem. Odprte površine, ki imajo javen značaj in soustvarjajo ambientalno podobo širšega območja morajo biti urejene enotno.

Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Ograje so dopustne le v primeru zavarovanja pred nezaželenimi zunanjimi vplivi.

6. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

24. člen

Posamezni nezahtevni objekti in enostavni objekti, kot jih opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), se ob upoštevanju skupnih zahtev, ki veljajo za tovrstne objekte, in tistih določb, ki veljajo za posamezno vrsto objektov glede na njihov namen, lahko, razen na stavbnih zemljiščih, gradijo tudi na kmetijskih zemljiščih, pri čemer morajo biti upoštevane določbe 39. člena tega odloka.

IV. PROMETNO UREJANJE

25. člen

Za rekonstrukcijo obstoječih in gradnjo predvidenih cest je potrebno dosledno upoštevati rezervate ter so zato prepovedani vsi posegi, ki bi onemogočili realizacijo izgradnje teh cest.

Za magistralne in regionalne ter kategorizirane ceste veljajo določila Zakona o cestah, s tem odlokom pa določamo naslednje odmike novih objektov od vaških poti:

- stanovanjski objekti - najmanj 4 m od roba cestišča,

- centralni objekti, turističnogostinski in rekreacijski objekti - najmanj 5 m.

- industrijski objekti in objekti proizvodne obrti - najmanj 10 m,

- pomožni objekti - najmanj 4 m.

Manjši odmik objekta od roba cestišča je možen, če to pogojuje konfiguracija terena in način obstoječe zazidave in če s tem soglaša upravljavec ceste.

Ne glede na prejšnji odlok, odmik ne sme biti manjši od 0,5 m.

Od železniških tirov morajo biti vsi novi objekti oddaljeni najmanj 20 m; izjemoma se lahko dovoli manjši odmik s soglasjem pristojnega železniškega gospodarstva.

26. člen

Pri gradnji in rekonstrukciji cest morajo na vseh avtobusnih postajališčih v naseljih biti urejena izogibališča zadostne širine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven vozišča.

27. člen

Pri določanju parkirnih mest je na nivoju podrobnejše urbanistične dokumentacije treba upoštevati naslednje normative:          

Pri graditvi navedenih objektov v urbanih središčih, oziroma pri preureditvah objektov v urbanih središčih za namene, ki zahtevajo ureditev določenega števila parkirnih mest, je izjemoma možno odstopanje od zahteve iz prejšnjega odstavka, če investitor zagotovi izgradnjo potrebnih parkirnih mest v ustrezni bližini - na podlagi pogodbe z upravljavcem javnih parkirnih površin.

Pri javnih objektih mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, rezerviranih za invalide.

28. člen

Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je potrebno težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in javne poti. Če se priključek izvaja preko zemljišča drugega lastnika, je pravice glede njegove izvedbe in uporabe potrebno urediti s pogodbo.

V. KOMUNALNO UREJANJE

29. člen

Vsi objekti, katerih je namembnost povezana z rabo vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Lokacijski podatki v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo določiti mesto priključka in upoštevati pogoje upravljavca omrežja.

Dokler v ustrezni oddaljenosti ni javnega vodovodnega omrežja si mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (vodnjak za kapnico ali lastno vodno zajetje) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi spodobnosti vira, v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji.

30. člen

Vsak objekt, iz katerega so urejeni odtoki, mora biti priključen na javno kanalizacijo, ki ima ustrezno urejeno končno dispozicijo odplak. V naseljih, kjer le-te ni, je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih.

Za priključitev meteornih vod na kanalizacijo veljajo (razen v naseljih, kjer se kanalizacija, priključuje na čistilno napravo) naslednji pogoji:

- meteorne strešne vode ter vode iz makadamskih in podobnih utrjenih površin je treba speljati preko peskolovov;

- meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, garaž in podobnih površin je treba speljati preko lovilcev olj in maščob.

Na zemljiščih z dobro propustnostjo je dovoljena gradnja ponikalnice.

Gnojišča morajo biti grajena higiensko-tehnično pravilno, ob pogojih, ki jih določi zdravstvena inšpekcija in vodnogospodarske smernice.

Odpadne vode iz gnojišč in hlevov se ne smejo odvajati v kanalizacijo, ampak v vodotesne gnojnične jame.

31. člen

Lokacijski podatki v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo trgovsko poslovnih, gostinskih, obrtnih in proizvodnih objek­tov ter skupinske lokacijske dokumentacije morajo opredeliti lokacijo zbirnih mest za odpadke, ki morajo omogočati namestitev zadostnega števila tipiziranih posod za ločen način zbiranja odpadkov.

32. člen

Vsi objekti, razen pomožnih objektov, morajo biti priključeni na električno omrežje. Za priključitev mora investitor pridobiti soglasje pristojne elektroenergetske organizacije.

33. člen

V vseh naseljih, opredeljenih, kot območna oskrbna središča in v mestu Ajdovščina ter obličjih z režimom AA, mora biti električno omrežje praviloma izvedeno kabelsko (vkopano).

V odprtem prostoru se električno in telefonsko omrežje vključuje v infrastrukturne koridorje, kjer pa teh ni, je pri izbiri trase potrebno skrbeti, da ta čim manj rani videz krajine.

34. člen

Transformatorske postaje in elektroenergetski objekti morajo biti praviloma projektirani v okviru drugih objektov. Če so prostostoječi, veljajo za njihovo lokacijo in oblikovanje splošni pogoj iz tega odloka.

35. člen

Pri načrtovanju pokopališč je treba upoštevati naslednje pogoje:

- širitev pokopališč je dovoljena praviloma le v smereh stran od najgostejše poselitve (strnjenih naselij),

- obstoječe zidove okrog pokopališč je treba kot krajinsko značilnost obvezno ohraniti ter jih izvesti tudi pri širitvah,

- rezervirane površine in rezervate za pokopališča je treba obvezno zazeleniti z ustrezno horizontalno hortikulturo.

Glede vseh posegov v prostor je treba obvezno upoštevati 100 m varovalni pas ob pokopališču, ki se uredi kot zelena površina.

Za večje gradbene posege pri pokopališčih, ki so kot celota evidentirani kot etnološka dediščina (Gaberje, Kamnje, Planina, Šmarje), je nujno upoštevati smernice zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

VI. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

36. člen

Zaradi zaščite vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem veljajo za vodozbirna območja Trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice naslednji ukrepi:

- prepovedana je gradnja nečiste industrije in obrti,

- prepovedan je tranzitni prevoz lahkotekočih naftnih derivatov in drugih strupenih tekočin ter lahko topljivih nevarnih snovi,

- omejen je obseg in hitrost prevozov teh snovi za lokalne potrebe,

- potrebno je postopno urediti dispozicijo odplak z gradnjo vodotesnih kanalizacij in čistilnih naprav do 111. stopnje čiščenja,

Nezazidljiva so tudi območja lokalnih zajetij in vodnjakov v obsegu, kjer bi posegi v ta prostor ogrozili javno ali zasebno oskrbo z vodo.

Varstvena območja kot tudi varstvene režime natančneje določajo predpisi, ki urejajo to področje.

37. člen

Zaradi varstva zraka je treba dosledno spoštovati ustrezne odmike industrije in proizvodne obrti, ki onesnažujejo okolje ter perutninskih in prašičerejskih farm od obstoječe in predvidene poselitve.

Varovalne pasove med industrijo in stanovanjskimi predeli je treba intenzivno zazeleniti; priporočljiva je izvedba gosto zazeljenih zemeljskih nasipov.

38. člen

Zaradi varstva pred hrupom se že pri lociranju objektov upoštevajo območja, določena glede na občutljivost za učinke hrupa (območja od I. do IV. stopnje). Objekti, ki povzročijo prekomeren hrup, morajo biti ustrezno odmaknjeni od obstoječe in predvidene poselitve. Z gradbeno-tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da hrup ne bo presegal dovoljenih koncentracij glede na območje, v katerem se objekt nahaja.

39. člen

Na površinah, ki so z občinskim prostorskim planom trajno namenjeni kmetijstvu (I. območje kmetijskih zemljišč), so prepovedani vsi posegi, ki nimajo za cilj varstvo in izboljšanje kmetijskih zemljišč.

Dovoljena je tudi izvedba infrastrukture, ki ne spreminja namenske rabe, oz. ne poslabšuje pogojev za rabo kmetijskega zemljišča.

Na 1. območju kmetijskih zemljišč je možna krčitev gozda na zaraščajočih površinah in ponovna uvedba kmetijske rabe v skladu z obstoječo zakonodajo in soglasjem zavoda za gozdove.

Nezazidljiva so tudi ostala kmetijska zemljišča (2. območje), razen v primerih iz 6., 9., 14., 15. in 24. člena tega odloka in pod pogoji, ki jih v svojem soglasju določi pristojen odbor občinskega sveta.

40. člen

Zemljišča, ki so z občinskim prostorskim planom opredeljena kot stavbna oziroma določena za spremembo namembnosti, so pa v naravi kmetijska zemljišča, se morajo uporabljati v kmetijske namene vse do začetka gradnje na teh zemljiščih.

41. člen

Površine gozdov z lesno proizvodnim namenom. varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom kot tudi robovi gozdov pomembnih iz krajinsko oblikovanega vidika so nezazidljivi in so vanje prepovedani vsi posegi, ki nimajo za cilj varstva in izkoriščanja gozdov. Le izjemoma se dovoljujejo naslednji posegi v ta območja:

- gradnja prometnih in energetskih objektov in naprav, ko iz ekonomskih ali tehničnih razlogov ni možna ali je skrajno otežena izpeljava drugih tras,

- gradnja gozdnih cest, vlek in planinskih poti,

- gradnja planinskih in lovskih domov ter objektov za obrambne namene in namene civilne zaščite, pod pogojem, da s takimi posegi soglaša zavod za gozdove, ko gre za gozdne površine pomembne s krajinsko oblikovalskih in spomeniško varstvenih vidikov, pa tudi zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

42. člen

V gozdnih rezervatih Smrečje in Golaki ter ostalih gozdovih s posebnim namenom so vsi posegi v prostor prepovedani.

V varovalnih gozdovih so možni posegi le izjemoma na podlagi posebne strokovne presoje o vplivih na okolje.

V ostalih gozdovih, kjer niso posebej poudarjene ekološke, socialne in lesno-proizvodne funkcije gozdov so možni posegi v prostor z obstoječo zakonodajo in s soglasjem zavoda za gozdove.

43. člen

V rekreacijskih območjih je razen turistično- gostinskih in rekreacijskih objektov in naprav prepovedana vsaka druga gradnja ali poseg v prostor, ki ni usklajen z rekreacijskim značajem območja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zelenim površinam, ki se urejajo na podlagi načrtov krajinske opreme.

44. člen

Zelene površine so zelenice, parki in drevoredi v okviru stanovanjskih, industrijskih in centralnih območij, zelene površine v okviru športnih in rekreacijskih območij, zeleni pasovi ob prometnih površinah in vodah, med industrijo in stanovanjskimi predeli, varovalni pasovi pri pokopališčih ter zelenje v okviru naravovarstvenih območij in ožjem območju kulturnih spomenikov. V teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot tudi vsi posegi vanje, ki niso usklajeni z namembnostjo teh površin.

45. člen

Zaradi ohranjanja naravne in kulturne krajine, so nezazidljiva območja varstva naravne dediščine (krajinski parki, naravni spomeniki) ter območja varstva kulturne dediščine, ki ležijo zunaj urbanih središč (arheološka najdišča). Za posege v območja varstva naravne in kulturne dediščine, kot tudi izvajanje del na objektih, ki jih določa odlok o razgla­sitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina, je potrebno upoštevati soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

46. člen

Urejanje prostora za namene obrambe in civilne zaščite se izvaja na podlagi veljavnih predpisov. Območja obstoječih in načrtovanih vojaških objektov z ustreznimi rezervati so nezazidljiva.

VII. KONČNE DOLOČBE

47. člen

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom in vsem zainteresiranim na sedežu občine Ajdovščina.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična ter ostale pristojne inšpekcije.

48. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 1/88 in 11/93).

49. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po uradni objavi v Uradnem glasilu občin.

Številka: 352/0M 0/97

Datum: 19. 12. 1997

PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Nikolaj LIČEN

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 92/2005) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

5. člen

Odlok o dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 108/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

Odlok o dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 45/2008) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

2 .člen

3. člen

Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradni list Republike Slovenije, št. 19/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

4. člen

2. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka stopi ponovno v veljavo besedilo 39. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98, Uradni list RS, št. 96/04, 92/05, 108/06 in 45/08), ki je veljalo pred uveljavitvijo te spremembe.

4. člen

Odlok o spremembi Odloka o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 14/2012)

1. člen

2. člen