Na
podlagi 62. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno
besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in
40/12-ZUJF), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno
besedilo, 49/06- ZMetD, 66/06-odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A,
70/08, 108/09, 48/12 in 57/12), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11- uradno prečiščeno besedilo
in 21/13),
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12
in 109/12),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 88/11 in 8/12) in 16.
člena
Statuta Občine
Videm
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1, 38/2012 in 57/2014)
je Občinski svet občine Videm na svoji 5.
redni seji, dne
31.3.2015, sprejel |
|
ODLOK |
O
ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU
OBČINE VIDEM |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(uporaba izrazov) |
V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2.
člen |
(javna služba) |
Ta
odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Videm (v nadaljevanju:
občina). |
|
3.
člen |
(vsebina odloka) |
S tem
odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah
in številu izvajalcev, |
2.
vrsto
in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
3.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, |
5.
standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne
lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, |
6.
vire
financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
7.
nadzor nad izvajanjem javne službe, |
8.
kazenske določbe. |
|
4.
člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v
zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso
posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s
področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise
Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka
in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s
tem odlokom. |
|
5.
člen |
(opredelitev izrazov) |
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
2.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
3.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
4.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
5.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav; |
6.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav; |
7.
greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
8.
obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
9.
populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
10.
obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata
pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem
ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; |
11.
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine
do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine
določena način in obseg izvajanja javne službe; |
12.
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih o graditvi objektov; |
13. javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti
deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi
površinami; |
14. interna
kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do
prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več
stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču, ter opremo
in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja; |
15.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od
mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega
jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so
priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno
kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot
sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen
pod javnimi površinami; |
16. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi
povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne
in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij
na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; |
17. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in
jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni
odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi
ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; |
18. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
19. zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije; |
20.
uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali
zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se
odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo
odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. |
(2) Drugi izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6. člen |
(oblika
zagotavljanja javne službe) |
Občina kot lastnica
javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, lahko zagotavlja izvajanje javne službe z
izbiro izvajalca na podlagi javnega razpisa ali pa se koncesija podeli
brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo podjetju, ki je v 100 %
javni lasti, na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji
določenimi s tem odlokom. |
|
III. Vrste in
obseg storitev javne službe |
|
7. člen |
(vrsta in obseg
storitev javne službe) |
(1) Storitve javne
službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo,
ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin. |
(2) Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne glede
na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe, storitve
iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v
soglasju z lastnikom infrastrukture. |
(3) Obveznosti
izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, so: |
· upravljanje,
vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije za
odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih vod ter objektov
čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, |
·
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo iz streh in javnih površin, |
· prevzem
blata iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku
storitev ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
· prevzem
blata in gošč iz premičnih suhih stranišč, |
· izvajanje
prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne
naprave. |
(4) Obveznosti
izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so: |
· omogočiti
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
· prevzem
blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku
storitev in njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
· prve meritve
in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja za male
komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
(5) Obveznosti
izvajalca javne službe so še: |
· izdelava
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, |
· izdelava
načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne
službe, |
· izdelava
načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob, |
· izdelava,
mnenj v skladu z veljavno zakonodajo, |
· vodenje vseh
evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo, |
· v
sodelovanju z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti
javne službe, |
· v
sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z
objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(6) Prevzeto
komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na
komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti prevzem pri za to
pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih
čistilnih naprav mora izvajalec javne službe izdelati načrt ravnanja z
blatom in zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. Če namerava izvajalec javne službe uporabiti
blato iz čistilnih naprav za rastlinsko hranilo, mora ravnati kot
povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos
rastlinskih hranil v tla. |
|
8. člen |
(odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode) |
(1) V javno
kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v
soglasju za kanalski priključek. |
(2) Količina in
lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste
virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
|
(3) Če za določeno
škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel
standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski
uniji. |
|
9. člen |
(merilno mesto) |
(1) Na iztoku
industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati
obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne
čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj
veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati
tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca
meritev. |
|
(2) Uporabnik mora
upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. |
|
(3) Uporabnik mora
upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav,
odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in
meritve količine odpadne vode. |
|
10. člen |
(obratovalni
monitoring) |
(1) Meritve
obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in
čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja
količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode.
Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
|
(2) O rezultatih
meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan
upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo
poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. |
|
11. člen |
(spremembe
kvalitete in količin industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabnik je
dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in
količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
|
(2) Uporabnik je
dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki
so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje
sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(3) Uporabnik
izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in
izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
|
12. člen |
(odpadne vode iz
kmetijske dejavnosti) |
Za zbiranje odpadne
vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi
gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti
zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v
površinske vode ali v podtalnico. |
13. člen |
(objekti ki
prekomerno onesnažujejo okolje) |
Za objekte, ki
nimajo izvedenih greznic ali imajo obstoječe pretočne greznice, se mora
izvesti nepretočne greznice, male čistilne naprave ali se priključiti na
javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v
Republiki Sloveniji. |
|
IV. Pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1.
Opremljenost
z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe |
|
14. člen |
(odvajanje
komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) |
(1) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno
kanalizacijo, na območjih kjer le te ni, pa neposredno v malo komunalno
čistilno napravo. |
(2) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer ni javne
kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če
upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo
storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne
odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. |
(3) Lastni objekti
čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave in nepretočne
greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je
po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen
značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške
pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski priključek, v roku 6
mesecev po izgradnji. |
(4) Odvajanje
komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno, razen če gre za
obstoječo greznico in še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
(5) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno
kanalizacijo. |
(6) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, |
če je letna
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m
dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na
javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno
brez naprav za prečrpavanje. |
ali
|
v primeru da v njem
stanuje en prebivalec če je dolžina priključka 50 m ali manj, če
stanujeta 2 prebivalca 100 m, če stanujejo 3 prebivalci 150 m ali manj
itd. |
|
15. člen |
(odvajanje
komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) |
Če je več stavb na
geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev
zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna
odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
·
odvaja v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali |
·
se komunalna
odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje
zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
|
2.
Odvajanje in
čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
|
16. člen |
(priključitev javne
kanalizacije na čistilno napravo) |
Javna kanalizacija
po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na
ustrezno čistilno napravo. |
|
17. člen |
(priključitev na
javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik, ki
je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti
na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo
zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2) Izvajalec javne
službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove
stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na |
javno kanalizacijo
se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3) Komunalne
odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od
padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe
se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne
vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v
koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po
meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s
soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi
upravljavec v soglasju. |
(4) V javno
kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode,
površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v
toplotnih črpalkah. |
|
18. člen |
(priključek na
javno kanalizacijo) |
(1) Priključek na
javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se
zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je
potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski
jašek. Izjemoma se z soglasjem upravljavca dovoli izvedba več
priključkov iz enega objekta. |
(2) Uporabnik je
dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo
evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno
tesnost. |
(3) Kanalizacijski
priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi
vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov
objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na
nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno
kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z
elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz
kanalizacijskega priključka v interno črpališče. |
|
19. člen |
(prijava gradnje
priključka na javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik mora
najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo,
prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne
službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega
priključka. |
(2) K pisni vlogi
iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: |
1. pravnomočno
gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
2. potrjen izris
iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo, |
3. grafični
prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta
(situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, |
4. dokazilo o
ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal
kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo
priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
5. dokazilo, da
je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek, oziroma vse obveznosti
do lastnika infrastrukture. |
|
20. člen |
(izvedba
kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) |
(1) Navezava
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v
revizijski jašek. |
(2) Stroški
izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden
kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne
službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka. |
(3) Izgradnjo
priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne
službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu
z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. |
(4) Če uporabnik ne
poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga
lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del,
njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca
javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku
(ali občini) na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. |
(5) Navezava
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: |
· pisna vloga
iz drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna, |
· je javna
kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja
odpadnih vod, |
· odpadne vode
vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma
so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi. |
(6) Po končani
montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca
javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo,
da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z tehničnimi standardi
in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti,
jih je uporabnik dolžan odpraviti. |
|
3.
Odvajanje in
čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo |
|
21. člen |
(praznjenje
nepretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih
greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje nepretočnih greznic
izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi
se vršijo po naročilu. |
(2) Izvajalec javne
službe mora odpadno komunalno blato iz nepretočne greznice odvažati v
čiščenje na čistilno napravo. |
(3) Stroške
praznjenja, odvoza in prevzema nepretočnih greznic iz prvega odstavka
tega člena in čiščenja komunalne odpadne vode iz drugega odstavka tega
člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. (subvencioniranje
stroškov obratovanja ni v smislu načela onesnaževalec plača).
|
|
22. člen |
(prevzem blata iz
obstoječih pretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih
greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede
v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se
vršijo po naročilu. |
(2) Vsebino
greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za
prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
(3) Izvajalec javne
službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim
podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri
izvajalcu javne službe. Stroške prevzema in obdelave blata iz obstoječih
pretočnih greznic zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. |
|
23. člen |
(prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz
malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje presežnega blata
iz malih čistilnih naprav izvede v okviru dejavnosti javne službe,
pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.
|
(2) Za prevzeto
blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe
zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z
odpadki. |
(3) Stroške
prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku. |
|
24. člen |
(prevzem in
obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) |
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč
iz premičnih suhih stranišč. |
(2) Stroške
praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne
službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda
gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na
dan opravljene storitve. |
|
4.
Monitoring
za male komunalne čistilne naprave |
|
25. člen |
(monitoring za male
komunalne čistilne naprave) |
(1) Upravljavec
male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave zagotoviti
vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo
prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene
obratovanja male čistilne naprave. |
(2) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male
komunalne čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na
območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali malo komunalno
čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe ali upravljavec stavbe
ali več stavb, iz katerih se odvaja odpadna komunalna voda v lastno malo
komunalno čistilno napravo. |
(3) Izvajalec javne
službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z
veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring
odpadnih vod. |
(4) Ne glede na
določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne
službe, na mesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa, izdela
enkrat na tri leta oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave, iz
katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne
naprave v skladu s predpisi. |
(5) Stroške izvedbe
prvih meritev, obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene obratovanja
male komunalne čistilne naprave zaračuna izvajalec javne službe
uporabniku naprave. |
|
5.
Prekinitev
odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode |
|
26. člen |
(odklop priključka
z javne kanalizacije) |
(1) Odklop
priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika le v
primeru rušenja priključnega objekta. |
(2) Kanalizacijski
priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu
priključitve na javno kanalizacijo. |
(3) Odjavo
priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki,
najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. |
|
27. člen |
(trajna prekinitev
odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1) Izvajalec javne
službe ima pravico odklopiti priključek na javno kanalizacijo, če
uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov in tega odloka. |
(2) Izvajalec javne
službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo,
ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske
vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po kanalizacijskem
priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti
krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če: |
· z odvodom
odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, |
· stanje
interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje
uporabnikov, |
· odpadne vode
uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne
kanalizacije, |
· kvaliteta
odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne
zakonodaje, |
· če niso
izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem
odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden skladno z
soglasjem upravljavca, |
· če uporabnik
ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina, vendar s tem
ne sme biti prizadet drug uporabnik, |
(3) Odvajanje
komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se prekine
za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. |
(4) Stroške
prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške
ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki
so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno
priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je
dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi
njegovega ravnanja. |
(5) Stroški
prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški
ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo na podlagi
veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan nastalih
stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi
izvajalec javne službe. |
28. člen |
(začasna prekinitev
odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1) Izvajalec javne
službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske
vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah
javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in
napravah javne kanalizacije. |
(2) O prekinitvi
odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka
tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko
sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8
dni pred prekinitvijo. |
(3) V primeru
nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz
prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. |
|
29. člen |
(prekinitev
odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile) |
(1) V primeru višje
sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v
javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec
javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne
komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno
zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na
objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati
odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne
vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. |
(2) Izvajalec javne
službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s
sprejetimi načrti za take primere. |
(3) Izvajalec javne
službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode
iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev
javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
|
|
6.
Evidence |
|
30. člen |
(evidence) |
Izvajalec javne
službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in
državna zakonodaja. |
|
7. Javna
obvestila in naznanila |
|
31. člen |
(javna obvestila in
naznanila) |
(1) Izvajalec mora
najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih
komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja
ali na krajevno običajen način o: |
· komunalni
ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna
voda in blato, |
· rokih in
času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in
prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, |
· načinu
predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave
ali odstranjevanja obdelanega blata in |
· drugih
pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic
in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. |
(2) V zvezi z
opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce
površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo,
redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: |
· na svojih
površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter
lovilce olj na njih in |
· čistiti in
vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. |
|
8. Pogoji
izvajanja javne službe |
|
32. člen |
(javna pooblastila,
upravni postopki) |
(1) Izvajalec javne
službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente: |
· smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
· mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
· projektne
pogoje k idejni zasnovi, |
· soglasja k
projektnim rešitvam, |
· soglasja za
priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno
kanalizacijo, |
· soglasja za
ukinitev priključkov na javno kanalizacijo, |
· soglasja k
spremembam priključkov |
(2) Za izvajanje
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne
službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega
postopka. |
(3) Upravljavec
sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne
kanalizacije. |
|
33. člen |
(prevzem objektov
javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) |
(1) Za vnos
objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence
osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v
upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
· gradbeno
dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku
potrebno pridobiti, |
· projekt
izvedenih del, |
· elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture
(GJI), |
· zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, |
· poročilo o
pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video
posnetkom, |
· zapisnik o
uspešnem tehničnem pregledu, |
· uporabno
dovoljenje, |
· garancijske
izjave, |
· potrdila o
vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne
kanalizacije v zemljiško
knjigo, |
· oceno
vrednosti predanega objekta, |
· objekti
odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča,
razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske
kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti
vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o
obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti. |
(2) Lastnik in
upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z
namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne
primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega
člena. |
|
34. člen |
(izvedba javne
kanalizacije) |
(1) Vsa nova javna
kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem
sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: |
· padavinske
vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja, |
· zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
·
je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v
peskolovilcih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
Vse navedene izjeme
se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. |
(2) Najmanjši
dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši
dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi
tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5
m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri
večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške. |
(3) Cevi za kanale
javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico
minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 ‰ ali ko je
kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z
upoštevanjem vzgonov. |
(4) Minimalni
premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti
minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti
jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na
ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju
ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin.
|
(5) Za izvedbo
gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno
zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in
naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi
projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za
vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna
upoštevati. |
|
35. člen |
(preizkus tesnosti
kanalizacijskih cevovodov in jaškov) |
(1) Preizkus
tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi
usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino.
|
(2) Preizkus
tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. Za
gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo
določila standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike,
zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503.
Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati
smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST
EN 1091. |
(3) V primeru, da
stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem odstavku, se
preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan preizkušanja. |
(4) Preizkus
tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po zasipu in
utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo zaključne plasti
cestišča. |
|
36. člen |
(izvedba pregleda
kanalizacije s TV kontrolnim sistemom) |
(1) Izveden pregled
kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran digitalni zapis na
ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom, ki je sestavljeno iz
osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak pregledani del
kanalizacije posebej. |
(2) V protokolih so
podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom pregledanega
cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s
kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom SIST EN
13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi
fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še: |
·
ime
naročnika, investitorja in izvajalca del, |
· datum
opravljanja pregleda, |
· naziv
objekta, ulica, naselje, |
· oznake
jaškov, odsekov, |
· značilnosti
pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika, |
· ime in
priimek operaterja pregleda, |
· identifikacijska številka protokola. |
(3) Na digitalnem
mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki pregledane
kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj naslednji podatki: |
· ime
pregledanega objekta, |
· oznake
pregledanega odseka (J1 do J2), |
· datum
opravljanja pregleda, |
· tekoči čas
ob pregledu kanalizacije, |
· smer
snemanja, |
· hitrost
snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min, |
· trenutni
padec (niveleta) dna kanalizacije. |
|
V. Pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi |
|
37. člen |
(pravice
uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki imajo
pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev
izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju
občine. |
|
38. člen |
(obveznosti
uporabnikov storitev javne službe) |
(1) Uporabniki
imajo naslednje obveznosti: |
· zgraditi
objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo
in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
· redno
vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi
dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne
kanalizacije, |
· redno
kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo
posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje
industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega
monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, |
· pravočasno
opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, |
· redno
plačevati odpadno vodo, |
· odpadno
vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred
spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
·
odvajati
odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s
predpisi, |
· dolžnost
prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete
odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, |
·
dolžnost
spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in
padavinske vode, |
· če naprava
za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno
obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi
dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih
učinkov predčiščenja, |
· pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe
in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne
vode in obračun stroškov, |
· dovoliti
preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja
količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera
oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, |
· upoštevati
ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne
vode, |
· pred zagonom
male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati
dokumentacijo o ustreznosti. |
(2) Uporabniki ne
smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
39. člen |
(obveznosti
upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo
padavinske vode) |
Požiralnike in
peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po
javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov
čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu
kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih
padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat
letno čistiti peskolovilce odtokov iz streh. |
|
40. člen |
(prepovedi) |
(1) Uporabnik ne
sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko: |
· povzročila
požar ali nevarnost eksplozije, |
· povzročila
korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale
zdravje ljudi, |
·
povzročale
ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi
odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
· stalno ali
občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala
na delovanje javne kanalizacije, |
· povzročala,
da v kanalih nastajajo škodljivi plini, |
· povzročala
ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
· zavirala
tehnološke postopke na čistilni napravi, |
· povzročala
onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, |
· vsebovala
drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere
koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. |
(2) V primeru, da
nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi
nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe
poravnati stroške za odpravo škode. |
|
41. člen |
(obveznosti
izvajalcev del) |
(1) Izvajalci del,
kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter
s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma
drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje
izvajalca javne službe. |
(2) Izvajalci del
morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa
odvajanje ne sme biti moteno. |
(3) Upravljavci
drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod,
telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave
nepoškodovane. |
(4) Stroški sanacij
morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način sanacije se dogovori z
upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom. |
(5) Pri
novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase
cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene
z upravljavcem javne kanalizacije. |
|
VI. Pravice in
obveznosti izvajalca javne službe |
|
42. člen |
(obveznosti
izvajalca javne službe) |
Izvajalec javne
službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih,
tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: |
· da skrbi za
brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki
so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne
upošteva določil iz tega odloka, |
· pregleduje
in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov
odvajanja in čiščenja odplak, |
·
izvaja vse
naloge navedene v 7. členu tega odloka, |
· pri
uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih
naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter
pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
· da
kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z
načrti, na katere je bilo dano soglasje, |
· da pregleda
in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem
odloku, |
· skrbi za
kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak, |
· da pri
uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom, |
· da pregleda
interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in
po izvedbi, |
· obvešča
uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno, |
·
skrbi za
meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
|
·
na podlagi
Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12), izvaja vse naloge, ki mu jo
za komunalne odpadne vode nalaga uredba. |
|
VII. Standardi
komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za
izvajaje javne službe |
|
43. člen |
(objekti javne
infrastrukture) |
Objekti in naprave,
potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno
omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane
tehnološke naprave, kot so: |
·
kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne
in padavinske vode, |
·
črpališča za
prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, |
·
razbremenilniki visokih vod, |
·
zadrževalni
in pretočni bazeni, |
·
drugi
objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, |
·
čistilne
naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. |
|
44. člen |
(objekti in naprave
v lasti uporabnika) |
(1) Objekti in
naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika
so: |
· interna
kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do
vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z
javno površino, |
· začasne
naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne
naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na
javno kanalizacijo, |
· interna
kanalizacija v objektu, |
·
naprave in
objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovilci in
lovilci olj), |
· vodomeri na
lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, |
· merna mesta
in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih
iz internih čistilnih naprav, |
·
vodomeri, ki
služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno
kanalizacijo. |
(2) Objekte in
naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne
stroške. |
(3) Uporabnik je
dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti
tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter
da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje. |
|
VIII. Viri
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
45. člen |
(viri financiranja
storitev) |
(1) Izvajalec javne
službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
· iz plačil
uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in
čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
storitve izdelave ocen in mnenj), |
· iz proračuna
občine, iz dotacij, donacij in subvencij, |
· iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
(2) Odvoz in
čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne
kanalizacije. |
(3) Kanalščino za
odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so dolžni plačevati
vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje,
ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje
zaključi s čistilno napravo za odpadne vode. |
(4) Stroške
čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih
naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v
čiščenje pripelje s cisternami. |
|
46. člen |
(viri financiranja
infrastrukture) |
Sredstva za razvoj
infrastrukture se pridobivajo: |
· iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, |
· iz proračuna
občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov občanov, |
· iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine, |
·
sredstva
državnega proračuna in državnih skladov. |
|
IX. Cene
storitev javne službe |
|
47. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene storitev
javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije
ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih
služb varstva okolja. |
(2) Izvajalec javne
službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti
občinskemu svetu v potrditev. |
|
48. člen |
(merjenje količin
odpadnih voda) |
(1) Količina
odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
· na osnovi
odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika,
vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo
uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje; |
· na osnovi
porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem
omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do
vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan
sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod
stanje na vodomerju; |
· uporabniki,
za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke,
uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno
merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz
teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti
okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo; |
· uporabniki
za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali
(odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo),
plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino
porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda. |
(2) Količino
odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. |
(3) Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin
odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo
vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode,
sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih
vod in načinu meritev odvedenih količin vode. |
(4) Če upravljavec
ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest
mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi
odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča,
se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode.
Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče
izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
49. člen |
(cena odvajanja
odpadnih vod – kanalščina) |
(1) Kanalščina
predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno
posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika,
na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno
odvajanja m3 odplak in pri industrijskih odpadnih vodah še s
faktorjem onesnaženosti. |
Formula (1) za
določitev cene kanalščine je: |
|
(1) |
|
ck
– cena
odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina (EUR/mes); |
Q
– količina odpadne vode (m3/mes); |
Fk
– faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine
(brez dimenzij); |
ck1
– cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Faktor
onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk)
ima vrednost 1,25 za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor
onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F
> 1,99). |
(3) Kanalščina se
uporabnikom obračunava mesečno. |
|
50. člen |
(cena čiščenja
odpadnih vod) |
(1) Uporabniki, ki
so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so
zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda. |
Cena čiščenja
odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda
na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih
voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3
komunalne odpadne vode. Formula (2) za določitev cene je: |
|
(2) |
|
cč
– cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes); |
Q
– količina odpadne vode (m3/mes); |
F
– faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez
dimenzij); |
cč1
– cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
Faktor
onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F) ima
sledeče vrednosti faktorja f |
F
= 1 pri 0 < f = 1 |
F
= 2 pri 1 < f < 2 |
F
= 5 pri 2 < f < 5 |
F
=10 pri 5 < f < 10 |
F
= f pri f > 10 |
Za določitev
vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba (3): |
|
(3) |
|
f1
= faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna
s pomočjo enačbe (4): |
|
(4) |
Znaki v predhodnem
obrazcu (formuli) pomenijo: |
A – količina
usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l); |
BPK5 –
biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); |
KPKd –
kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l). |
f2
= faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna
s pomočjo enačbe (5): |
|
(5) |
|
ci =
izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); |
MVKi
– v
Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna vrednost
posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz
panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). |
Pri izračunu f2
se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je koncentracija snovi
ci večja od predpisane mejne vrednosti - MVKi
. |
(2) Vrednosti, ki
se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se
določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11). Analize in vzorčenje
izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec
čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave. |
(3) Čiščenje
odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način se
izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na
čiščenje v cisternah. |
|
51. člen |
(obračun odvajanja
in čiščenja padavinskih odpadnih voda) |
(1) Stroške
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za
zasebne utrjene površine in strehe večje od 300 m2 tlorisne
površine. |
(2) Količina
padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na
podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode
odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na
območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se
ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
oziroma na podlagi meritve izvajalca. |
(3) Cena odvajanja
in čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni
odvajanja odpadnih voda uporabnika iz 49. člena in ceni čiščenja
odpadne vode iz 50. člena tega odloka. |
(4) Stroške
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom obračunava
mesečno. |
|
52. člen |
(obračun drugih
storitev izvajalca javne službe) |
(1) V ceni odvoza
in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje, odvoz in
čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na javno
kanalizacijo. |
(2) V ceni odvoza
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno praznjenje,
odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in izdelava ocen obratovanja
malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso sestavni del javnega
kanalizacijskega omrežja. |
(3) Če cena odvoza
blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je izvajalec javne
službe upravičen uporabnikom obračunati izdelavo ocen obratovanja malih
komunalnih čistilnih naprav, strokovnih ocen in drugih dokumentov, ki
jih zahteva veljavna zakonodaja. |
(4) Obračuni se
izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih storitvah. Cene se
oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o
oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
|
53. člen |
(plačila storitev)
|
(1) Porabniki so
dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe.
Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih
kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku
izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod
isti. |
(2) V primeru, da
uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu
računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten
rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka
določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre
priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. |
(3) V objektu z več
uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi
upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi
ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi
razdelitev na posamezne porabnike. |
Uporabniki lahko
sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali
storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca
javne službe. |
|
X. Nadzor nad
izvajan jem javne službe |
|
54. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
organ. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
|
XI. Kazenske
določbe |
|
55. člen |
(prekrški) |
(1) Z globo 1.400
EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik
posameznik, če: |
· se ne
priključi na javno kanalizacijo, |
·
uporabnik
zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
|
· pred gradnjo
priključka na kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in ne
prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
· naveže
priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,
|
· ne odklopi
priključka v skladu z določili tega odloka, |
· ravna v
nasprotju z določili 13., 37. in 38. člena, |
· ne pridobi
predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi
posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav
in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih
komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Z globo 450 EUR
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
(3) Z globo 400 EUR
se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. |
XII. Prehodne in
končne določbe |
|
56. člen |
(izvajanje javne
službe v omejenem obsegu) |
(1) Obveznosti
izvajalca javne službe in uporabnikov storitev v zvezi s odvajanjem in
čiščenjem padavinskih voda v občini Videm se pričnejo šele po izgradnji
javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje izključno
padavinskih vod, na podlagi elaborata odvajanja in čiščenja padavinske
vode, sprejetega na občinskem svetu občine Videm. |
(2) Obveznosti
izvajalca javne službe in uporabnikov storitev v zvezi s odvajanjem in
čiščenjem komunalnih odpadnih voda na območju občine Videm, kjer ni
izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja, se pričnejo šele po
sprejemu elaborata odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za
območja kjer ni izvedene javne kanalizacije, na občinskem svetu občine
Videm. |
|
57. člen |
Uporabniki vode, ki
z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo
vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka. Dokler vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo,
ki prebiva v objektu, obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene
komunalne odpadne vode na mesec. |
|
58. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Videm (Uradni list RS št.
28/2001). |
|
59. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
007-02/2015-01 |
Datum: 31 .03. 2015
|
|
|
Občina
Videm |
|
Friderik Bračič, župan |
|