Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
– ZLS
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZLS) in 28. člena
Zakona
o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin
(Uradni list RS, št. 14/15) je Občinski svet Občine Tišina na 7. redni
seji dne 26. 5. 2015 sprejel |
|
S T A T U
T |
Občine
Tišina |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen
|
(uporaba
izrazov) |
(1) Ta
statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine,
oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede organov
občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v
občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov. |
(2) V
statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen
|
(območje,
ime in sedež občine) |
(1) Občina
Tišina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Borejci,
Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci,
Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci in Vanča vas. |
(2) V
Občini Tišina živi avtohtono naseljena romska narodna skupnost. Položaj
in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
(3) Sedež
občine je na Tišini 4. |
(4) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(5) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(6) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(7) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
3. člen
|
(ožji deli
občine) |
(1) Na
območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem
statutom in odlokom občine. |
(2) Imena
in območja ožjih delov občine so: |
Vaška
skupnost Borejci |
Vaška
skupnost Gederovci |
Vaška
skupnost Gradišče |
Vaška
skupnost Krajna |
Vaška
skupnost Murski Črnci |
Vaška
skupnost Murski Petrovci |
Vaška
skupnost Petanjci |
Vaška
skupnost Rankovci |
Vaška
skupnost Sodišinci |
Vaška
skupnost Tišina |
Vaška
skupnost Tropovci |
Vaška
skupnost Vanča vas |
Romska
vaška skupnost Vanča vas - Borejci. |
|
4. člen
|
(izvirne
in prenesene naloge) |
(1) Občina
v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene
v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
(2) Občine
lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za
to zagotovi potrebna sredstva. |
|
5. člen
|
(občani)
|
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen
|
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode in javna podjetja. |
(3) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
7. člen
|
(grb,
zastava in praznik občine) |
(1) Občina
ima svoj grb, zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom in praznik. |
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima dvojno zunanjo obrobo, v okviru
krožnic je v zgornjem polkrogu izpisano ime OBČINA TIŠINA, v spodnjem
polkrogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Volilna komisija. Med obema napisoma stoji ločilno
znamenje – vinjeta, kostanjev list iz atributa v grbu. V sredini žiga je
grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za
prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim pravnim in fizičnim osebam občinska
priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE
OBČINE |
|
|
8. člen
|
(naloge
občine) |
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema
programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v
okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– odloča o
koncesijah, |
– sprejema
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi
vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, informacijsko, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
– določa
občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– sprejema
programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
(2) V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– urejanje
drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
9. člen
|
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za
potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev
zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini ali fizičnih in pravnih osebah, ki sklepajo pravne
posle z občino. |
(4) Od
upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe
izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom.
Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
3.1.
Skupne določbe |
|
10. člen
|
(organi
občine) |
(1) Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in |
– nadzorni
odbor. |
(2) Občina
ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu
z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen
|
(občinska
uprava) |
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe in za predstavnike ožjih
delov občine. |
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
|
12. člen
|
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih
članov. |
|
13. člen
|
(javnost
dela) |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva,
ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena
besedila občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v
Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani občine. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Fizične in pravne osebe in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
(5) Občina
mora omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega
značaja, za kar mora imeti svoj katalog informacij javnega značaja. |
|
3.2.
Občinski svet |
|
14. člen
|
(občinski
svet) |
(1) Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 15 članov, od tega je 1 član občinskega sveta
predstavnik romske narodne skupnosti. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh
po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske
volilne komisije. |
(6) Prvo
sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(7) Ko
članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat
članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
15. člen
|
(volitve
članov občinskega sveta) |
(1) Volitve
članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne
in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) 14
članov občinskega sveta se izvoli po proporcionalnem sistemu. 1 član
občinskega sveta, predstavnik romske skupnosti, pa se na podlagi posebne
volilne pravice izvoli po večinskem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16. člen
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
statut občine, |
– sprejema
odloke in druge občinske akte, |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun proračuna, |
– imenuje
in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
– nadzoruje delo župana,podžupanain občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen
|
(funkcija
člana občinskega sveta) |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta se določa z zakonom. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana ostaja
občinski svetnik, vendar ne glasuje. |
|
18. člen
|
(vodenje
sej) |
(1) Občinski
svet predstavlja župan ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta. |
(5) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za
vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen
|
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta)
|
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen
|
(seje
občinskega sveta) |
(1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje,
ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, direktorju občinske uprave in predsedniku odbora
vaških skupnosti. Predsedniku nadzornega odbora se pošiljajo vabila in
gradiva za seje občinskega sveta, na sejo občinskega sveta pa je vabljen
samo takrat, kadar to zahteva dnevni red (poročilo nadzornega odbora ali
obravnava zaključnega računa občine. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave (tajnik občine) so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen
|
(odločanje
članov občinskega sveta) |
(1) Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen
|
(predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
(3) Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov in drugega odstavka tega člena. |
(4) Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta določa zakon. |
|
23. člen
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen
|
(naloge
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen
|
(stalna in
občasna delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Občinski
svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna
ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– statutarno pravna komisija. |
(3) Odbori
štejejo 7 članov, komisije pa 5 članov. Delovno področje in število
članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
(3) Prvo
sejo stalnih delovnih teles skliče župan najpozneje v roku 45 dni po
konstituiranja občinskega sveta. Prvo sejo ostalih delovnih teles pa
skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranja občinskega
sveta. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen
|
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
(1) Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine |
določeno,
da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
28. člen
|
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na utemeljen predlog najmanj
tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3.3.
Župan |
|
29. člen
|
(župan)
|
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen
|
(pristojnosti župana) |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi, razpolaganjem in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine
ne določa drugače, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske
uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan
v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen
|
(zadržanje
objave splošnega akta) |
(1) Župan
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen
|
(naloge
župana na področju zaščite in reševanja) |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnika in štab civilne zaščite občine, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen
|
(nujni
ukrepi) |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen
|
(podžupan
občine) |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. |
|
35. člen
|
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen
|
(komisije
in drugi strokovni organi občine) |
(1) Če
je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen
|
(predčasno
prenehanje mandata župana) |
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
(3) Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
(4) Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski
svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske
volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta. |
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
3.4.
Nadzorni odbor občine |
|
38. člen
|
(nadzorni
odbor občine) |
(1) Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39. člen
|
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni
odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani krajevnih odborov, direktor občinske uprave, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan najkasneje v 30
dneh po imenovanju članov. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu Občine Tišina, Tišina 4, 9251 Tišina.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
41. člen
|
(program
dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
(3) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu
in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za
preteklo leto. |
(4) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(5) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen
|
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino
in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe. |
(3) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen
|
(izločitev
člana nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen
|
(poročilo
nadzornega odbora) |
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
(3) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen
|
(odzivno
poročilo) |
(1) Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v
roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku
petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
(2) Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen
|
(vsebina
poročila nadzornega odbora) |
(1) Poročilo
o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki
ga izda pristojni minister. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
47. člen
|
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen razlog za sum,
da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48. člen
|
(obravnava
poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
(2) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
|
49. člen
|
(letno
poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen
|
(javnost
dela nadzornega odbora) |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. Dokončno poročilo nadzornega odbora se
objavi na spletni strani občine. |
(2) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
|
51. člen
|
(strokovna
in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1) Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
52. člen
|
(sredstva
za delo nadzornega odbora) |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika, ki je predsednik nadzornega odbora. |
|
53. člen
|
(plačilo
za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki
ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi z ustrezno pogodbo, ki jo sklene župan. |
|
54. člen
|
(poslovnik
o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
|
3.5
Občinska uprava |
|
55. člen
|
(občinska
uprava) |
(1) Upravne
naloge občine izvaja občinska uprava. |
(2) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(3) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
|
56. člen
|
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
(1) Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen
|
(odločanje
o upravnih zadevah) |
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58. člen
|
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) |
(1) Posamične
upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske
uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen
|
(izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen
|
(odločanje
o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen
|
(odločanje
o pristojnostih zoper posamične akte) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
62. člen
|
(izločitev
uradne osebe) |
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je
javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
IV. DRUGI
ORGANI OBČINE |
|
63. člen
|
(drugi
organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
64. člen
|
(poveljnik
in štab civilne zaščite) |
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
V. OŽJI
DELI OBČINE |
|
65. člen
|
(vaške
skupnosti) |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti.
Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
(2) Pobudo
za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(3) Vaške
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
66. člen
|
(pristojnostivaških skupnosti) |
Vaške
skupnosti sodelujejo pri pripravi odločitev, in sicer dajejo predloge in
mnenja o predlogih prostorskih aktov občine, proračuna in razvojnih
načrtih ter drugih splošnih aktov občine, ki se nanašajo na njihovo
območje. |
|
67. člen
|
(pravni
status) |
Vaška
skupnost ni pravna oseba. Vaško skupnost zastopa predsednik vaškega
odbora. |
|
68. člen
|
(organi
vaške skupnosti) |
(1) Organ
vaške skupnosti je vaški odbor, ki ga izvolijo vaščani s stalnim
prebivališčem na območju vaške skupnosti. Način izvolitve članov odbora
določa zakon. |
(2) Volitve v ožje dele občine razpisuje župan. |
(3) Število članov vaškega odbora določi občinski svet z odlokom ali
sklepom, s katerim določi volilne enote za volitve vaških odborov. |
(4) Njihov
mandat se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
(5) Nezdružljivost članstva v vaškem odboru s funkcijami občinskih
funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon |
(6) Določbe zakona iz tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana vaškega odbora. |
|
69. člen
|
(delovno
telo pri občinskem svetu) |
(1) Predsedniki vseh vaških odborov tvorijo delovno telo pri občinskem
svetu, odbor vaških skupnosti. |
(2) Delovno telo ima svojega predsednika in podpredsednika, ki ga
izvolijo člani odbora izmed sebe na prvi seji, ki jo skliče župan,
potrdi pa občinski svet. |
|
70. člen
|
(naloge
odbora) |
(1) Odbor
opravlja naslednje naloge: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje vaških skupnosti ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi odbora ne zavezujejo občinskih
organov. |
|
71. člen
|
(finančna
sredstva) |
(1) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov posamezne vaške
skupnosti lahko občina zbira sredstva iz prostovoljnih prispevkov,
donacij in samoprispevka. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna
evidentirati na posebnem stroškovnem mestu in so namenski prihodki za
financiranje točno določene investicije. |
(2) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
vaških skupnosti in njihovih odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
VI.
NEPOSRE |
DNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
72. člen
|
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor
občanov, |
– referendum, |
– ljudska
iniciativa. |
|
6.1.
Zbor občanov |
|
73. člen
|
(zbor
občanov) |
(1) Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svojo odločitev predstaviti in utemeljiti. |
|
74. člen
|
(sklic
zbora občanov) |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
vaškega odbora. |
(3) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkovvolivcev v občini. Zbor
občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkovvolivcev tega
dela. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
75. člen
|
(območje,
kraj in čas sklica zbora občanov) |
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
76. člen
|
(vodenje
zbora občanov) |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
6.2.
Referendum o splošnem aktu občine |
|
77. člen
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
78. člen
|
(razpis
referenduma) |
(1) Predlog
za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
79. člen
|
(naknadni
referendum) |
(1) Referendum
se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je
sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
80. člen
|
(vložitev
zahteve za referendum) |
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
81. člen
|
(podpora
zahtevi za razpis referenduma) |
(1) Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
(2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
82. člen
|
(razpis
referenduma) |
(1) Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen, če v skladu z
zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
83. člen
|
(pravica
glasovati na referendumu) |
(1) Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
84. člen
|
(postopek
za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
(2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
6.3.
Svetovalni referendum |
|
85. člen
|
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
6.4.
Drugi referendumi |
|
86. člen
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
6.5.
Ljudska iniciativa |
|
87. člen
|
(ljudska
iniciativa) |
(1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
88. člen
|
(sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
VII.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
89. člen
|
(občinske
javne službe) |
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina. |
|
90. člen
|
(občinske
javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
91. člen
|
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
92. člen
|
(gospodarske javne službe) |
(1) Na
območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe
opravljajo naslednje dejavnosti: |
– oskrba s
pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelava
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– urejanje
in čiščenje javnih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in zimska služba, |
– urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– vzdrževanje in urejanje pokopališč, |
– javna
razsvetljava, |
– pomoč,
oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
(2) Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
93. člen
|
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
(1) Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
(2) Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
94. člen
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
(3) Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VIII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
95. člen
|
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
(5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
96. člen
|
(prihodki
občine) |
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
97. člen
|
(proračun
občine) |
(1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
98. člen
|
(sestava
proračuna občine) |
(1) Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
ter obrazložitve. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
99. člen
|
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
(4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
(5) Župan
v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za
tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa
zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
100. člen
|
(sprejem
proračuna občine) |
(1) Proračun
občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine
se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o
spremembah proračuna |
(2) Odlok
o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan
predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se
sprejeti proračun nanaša. |
|
101. člen
|
(začasno
financiranje) |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
102. člen
|
(uporaba
sredstev proračuna) |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
103. člen
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
(3) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu
juliju. |
|
104. člen
|
(zaključni
račun proračuna) |
(1) Neposredni
uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega
finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži
županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan
pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo
leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca
tekočega leta. |
(3) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(4) Župan
o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
105. člen
|
(zadolževanje občine) |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
106. člen
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
(3) Kadar
občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o
soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
|
107. člen
|
(finančno
poslovanje občine) |
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
108. člen
|
(javno
naročanje) |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
IX.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
9.1.
Splošni akti občine |
|
109. člen
|
(splošni
akti občine) |
(1) Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, poslovnik nadzornega
odbora, odloki, odredbe in pravilniki. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
110. člen
|
|
(statut
občine) |
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
111. člen
|
(poslovnik
občinskega sveta) |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
112. člen
|
(odlok
občine) |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
113. člen
|
(pravilnik) |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
114. člen
|
(objavljanje splošnih aktov občine) |
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenijein pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
9.2.
Posamični akti občine |
|
115. člen
|
(posamični
akti občine) |
(1) Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
116. člen
|
(odločanje
o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
X. VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
117. člen
|
(zahteva
za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
118. člen
|
(spor o
pristojnosti) |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
119. člen
|
(upravni
spor) |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
120. člen
|
(upravni
in sodni postopki) |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
121. člen
|
(mnenje
delovnega telesa) |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
XI. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
122. člen
|
(nadzor
nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
(4) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje o |
bvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
123. člen
|
(uskladitev aktov občine) |
Določbe
Poslovnika Občinskega sveta Občine Tišina in drugih splošnih aktov
občine je treba uskladiti s tem statutom najpozneje v 24 mesecih po
njegovi uveljavitvi. |
|
124. člen
|
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Tišina (Uradni
list RS, št. 38/07). |
|
125. člen
|
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0020/2015 |
Tišina,
dne 27. maja 2015 |
|
Župan |
Občine Tišina |
Franc Horvat l.r. |
|