|
Na podlagi
Zakona o urejanju prostora ZUreP-1
(Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 7. ter 16.
člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in
4/03) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem, po pridobitvi
pozitivnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora na svoji 22.
redni seji, dne 30. 05. 2006 sprejel |
|
O D L O K |
|
O LOKACIJSKEM NAČRTU
OBMOČJA |
|
L4 EKONOMSKO POSLOVNE
CONE BRNIK |
|
|
|
I.
SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga
za lokacijski načrt) |
|
|
|
S tem odlokom se
sprejme lokacijski načrt območja L4 ekonomsko poslovne cone Brnik (v
nadaljevanju lokacijski načrt), ki skladno sprejetemu odloku o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine
Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02
in popravek št. 3/03, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje
na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega
in družbenega plana občine, obravnava prostorske ureditve dela
Urbanistične zasnove Letališča Brnik. Lokacijski načrt je izdelal Atelje
Arkus d.o.o. iz Kamnika pod številko projekta 13/05. Kot priloga
lokacijskega načrta je izdelano Okoljsko poročilo z revizijo za območje
lokacijskega načrta L4 ekonomsko poslovne cone Brnik, ki ga je izdelal
Ipsum, okoljske investicije d.o.o. iz Domžale, pod št. 117L-01/05. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina in namen
lokacijskega načrta) |
|
|
|
Lokacijski načrt
določa mejo oziroma obseg ureditvenega območja L4 ekonomsko poslovne
cone Brnik, funkcijo oziroma namembnost območja, lego, potek,
zmogljivost ter velikost stavb, objektov in naprav, usmeritve za
urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje stavb, objektov,
naprav in ureditev, prometno urejanje, komunalno, energetsko in drugo
infrastrukturno urejanje in opremljanje območja, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega
načrta, odstopanja ter usmeritve za določitev pogojev po prenehanju
veljavnosti lokacijskega načrta. |
|
|
|
3. člen |
|
(sestava lokacijskega
načrta) |
|
|
|
Lokacijski načrt je
sestavljen iz besedila in kartografskega dela. |
|
|
|
(1) Besedilo
lokacijskega načrta sestavljajo: |
|
(1.1.) odlok o
lokacijskem načrtu |
|
(1.2.) priloge
lokacijskega načrta: |
|
-
povzetek za
javnost; |
|
-
izvleček iz
strateškega prostorskega akta (prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem), ki se nanaša na
prostorsko ureditev območja L4 ekonomsko poslovne cone Brnik; |
|
-
obrazložitev
in utemeljitev lokacijskega načrta |
|
-
strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta; |
|
-
okoljsko
poročilo z revizijo; |
|
-
smernice in
mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora; |
|
-
spis postopka
priprave in sprejemanja lokacijskega načrta in |
|
-
program
opremljanja zemljišč. |
|
|
|
(2) Kartografski del
lokacijskega načrta sestavljajo: |
|
(2.1.) povzetek
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Cerklje na
Gorenjskem v merilu 1:25000 in 1:5000. |
|
(2.2.) lokacijski
načrt v ožjem pomenu |
|
|
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
|
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
|
|
Ureditveno območje
lokacijskega načrta skladno Prostorskim sestavinam dolgoročnega in
družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem obsega površine obstoječih
stavbnih zemljišč vzhodnega dela UZ letališča Brnik in je na vzhodu
omejeno z novonačrtovano rekonstrukcijo glavne ceste GII – 104 Kranj –
Moste na odseku ob letališču (območje L5/1), na jugu z obstoječimi
gozdnimi in kmetijskimi zemljišči ter na zahodu in severu z območjem Ob
letališču. Obsega sledeča zemljišča delov oz. celih parcelnih številk,
vse k.o. Zgornji Brnik 729/4, 730, 731/2, 731/3, 912/2, 913/2, 914/2,
972/4, 973/5, 975/5, 976/5, 977/5,978/5, 979/5, 979/6, 980/5, 980/6,
981/2, 981/3, 982/6, 982/7, 982/8, 983/5, 984/2, 984/3, 985, 986/2,
988/2, 988/4, 989/2, 990/2, 992/2, 993/2, 994, 995, 996, 997, 998, 999,
1000, 1001, 1002, 1003/1, 1003/2, 1004/4, 1004/6, 1009/2, 1010, 1011,
1012/2, 1013/2, 1014, 1015, 1016/2, 1018/2, 1019, 1020, 1021/2, 1023/2,
1024, 1025/2, 1026/2, 1028/2, 1319/2, 1330/2, 1330/3, 1331/5, 1333/4. |
|
Površina območja
urejanja lokacijskega načrta znaša 10,9 ha. |
|
|
|
III. UMESTITEV
PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
5. člen |
|
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
|
|
|
Izven ureditvenega
območja lokacijskega načrta, opredeljenega v predhodnem členu tega
odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture, navezavi na cestni
priključek glavne ceste, prometno mrežo območja Ob letališču in deloma
navezave na priključke bencinskega servisa. Za zagotovitev gospodarske
infrastrukturne opremljenosti ekonomsko poslovne cone je potrebno
območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja
izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v
kartografskem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje
posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti
še dodatne parcelne številke v kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije gospodarske infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno. |
|
6. člen |
|
(namembnost območja) |
|
|
|
Ureditveno območje
lokacijskega načrta je namenjeno izgradnji ekonomsko poslovne cone s
poudarkom na formiranju storitvenih, poslovno-trgovsko-gostinskih,
turistično-hotelskih, poslovno skladiščnih oziroma servisnih dejavnosti
in manjših proizvodnih dejavnosti. Ob glavni cesti je določena lokacija
bencinskega servisa. Lokacija se nahaja v širšem območju obletališkega
kompleksa, ki ga opredeljuje tudi glavna cesta GII - 104, ki trenutno
predstavlja ključno povezavo Gorenjske in Štajerske regije. |
|
7. člen |
|
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
|
|
|
Umestitev načrtovane
ekonomsko poslovne cone Brnik sledi planskim usmeritvam. Izhaja iz
prevladujoče funkcije območja in se prilagaja uporabnikom prostora ter
načrtovanem konceptu širitve obletaliških programov proti vzhodu.
Ureditveno območje se deli na več funkcionalnih celot in sicer na petero
funkcionalnih celot stavbne strukture (FCA, FCB, FCC, FCD in FCE), na
obcestni koridor intenzivne drevesne vegetacije (FCZ) in na funkcionalne
celote pretežno prometne infrastrukture (FCI). Podrobnejša delitev je
opredeljena v nadaljevanju. |
|
|
|
(1) FCA,
funkcionalna celota na severozahodnem delu vključuje tri nove stavbne
gradbene parcele (A1, A2 in A3). Gradbena parcela A2 je namenjena
gradnji bencinskega servisa s priključkom na glavno cesto GII-104 v
skladu z LN L5/1 – glavna cesta GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob
letališču). Gradbeni parceli A1 in A3 pa formiranju storitvenih ali
manjših proizvodnih dejavnosti. |
|
|
|
(2) FCB,
funkcionalna celota na osrednjem severnem delu vključuje štiri nove
stavbne gradbene parcele (B1, B2, B3 in B4) z namembnostjo iz 6. člena
tega odloka. |
|
|
|
(3) FCC,
funkcionalna celota na severovzhodnem delu, neposredno ob vstopu v
območje, vključuje šest novih stavbnih gradbenih parcel (C1, C2, C3, C4,
C5 in C6) z namembnostjo iz 6. člena tega odloka. |
|
|
|
(4) FCD,
funkcionalna celota na jugozahodnem delu vključuje šest novih stavbnih
gradbenih parcel (D1, D2, D3, D4, D5 in D6), z namembnostjo iz 6. člena
tega odloka. |
|
|
|
(5) FCE,
funkcionalna celota na jugovzhodnem delu ob južni napajalni cesti,
vključuje šest novih stavbnih gradbenih parcel (E1, E2, E3, E4, E5 in
E6), z namembnostjo iz 6. člena tega odloka. |
|
|
|
(6) FCZ,
funkcionalna celota obcestne zelene bariere intenzivne drevesne
vegetacije na severu, ob deviirani trasi glavne ceste vključuje trinajst
novih gradbenih parcel (Z1a, Z1b, Z2, Z3a, Z3b, Z3c, Z4a, Z4b, Z5a, Z5b,
Z6a, Z6b in Z7), kjer se dopušča možnost postavitve oglasnih panojev,
realizacije zelenih parkovnih in parkirnih površin znotraj pasu drevesne
vegetacije. V območju gradbene parcele Z2 se določa izvedba uvoza in
izvoza bencinskega servisa. |
|
|
|
(7) FCI,
funkcionalne celote prometne infrastrukture so namenjene zagotavljanju
normalnega funkcioniranja cone in se delijo na troje vzporednih
prometnic (FCI1, FCI2 in FCI3) in prečno prometnico (FCI4) z ustreznimi
koridorji za potek javne gospodarske infrastrukture. |
|
|
|
IV. LOKACIJSKI
POGOJI IN USMERITVE ZA |
|
PROJEKTIRANJE IN
GRADNJO |
|
|
|
8. člen |
|
(usmeritve za
urbanistično oblikovanje) |
|
|
|
(1) Ekonomsko
poslovno cona Brnik leži v vedutno potencialno izpostavljenem območju
strnjenih gozdnih površin, ki jih s severovzhoda obkrožajo kmetijske
površine polj, ki se nahajajo preko rekonstruirane glavne ceste GII –
104, za načrtovanim bencinskim servisom. Lega v prostoru narekuje
varovanje robnih zelenih vegetacijskih barier z vzhoda, ki omilijo
poglede na območje urejanja. |
|
|
|
(2) Tlorisni gabariti
stavb |
|
|
|
(2.1) V FCA so
določene tri gradbene parcele na katerih se predvideva gradnja stavb. Na
posameznih gradbenih parcelah so določeni naslednji tlorisni gabariti
stavb. Na gradbeni parceli A3 je načrtovana stavba tlorisnih dimenzij
15,0 m × 30,0 m, na gradbeni parceli A1 stavba trapezne oblike,
tlorisnih dimenzij (dolžine 30,0 m. širine 13,0 m oz. 19,0 m), na
gradbeni parceli A2a in A2b je načrtovan bencinski servis katerega
tlorisni gabariti so podrejeni specifični namenski rabi. |
|
|
|
(2.2) V FCB so
določene štiri gradbene parcele na katerih se predvideva gradnja stavb.
Na posameznih gradbenih parcelah so določeni naslednji tlorisni gabariti
stavb. Na gradbenih parcelah B2, B3 in B4 so načrtovane stavbe tlorisnih
dimenzij 30,0 m × 30 m, na gradbeni parceli B1 pa stavba trapezne
oblike, tlorisnih dimenzij (dolžine 30,0 m; širine 24,0 m oz. 11,0 m). |
|
|
|
(2.3) V FCC je
določenih šest gradbenih parcel na katerih se predvideva gradnja stavb.
Na posameznih gradbenih parcelah so določeni naslednji tlorisni gabariti
stavb. Na gradbenih parcelah C2, C3, C4, C5 in C6 so načrtovane stavbe
tlorisnih dimenzij 30,0 m × 30,0 m, na gradbeni parceli C1 pa stavba
trapezne oblike, tlorisnih dimenzij (dolžine 30,0 m; širine 6,0 m oz.
19,0 m). |
|
|
|
(2.4) V FCD je
določenih šest gradbenih parcel na katerih je predvidena gradnja stavb.
Na vsaki gradbeni parceli je načrtovana stavba tlorisnih dimenzij 30,0 m
× 30,0 m. |
|
|
|
(2.5) V FCE je
določenih šest gradbenih parcel katerih je predvidena gradnja stavb. Na
vsaki gradbeni parceli je načrtovana stavba tlorisnih dimenzij 30,0 m ×
30,0 m. |
|
|
|
(3) Vertikalni
gabariti stavb |
|
Vertikalni gabariti
stavb so z etažnostjo vezani na posamezne dejavnosti in so določeni v
razponu od (K) + P do (K) + P + 2 + (M), pri čemer stavbe v najvišjem
delu ne smejo presegati višine 12,0 m
nad koto urejenega terena. Dopušča se izvedba večih kletnih etaž. |
|
|
|
(4) Ograje, ki
razmejujejo posamezne gradbene parcele in so postavljene na parcelno
mejo so enotne, tipske iz žičnega pletiva v zeleni barvi na nosilcih
zelene barve; višina ograj je maksimalno 2,00 m. Ob ograjah so z
notranje strani dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst, razen v
delih, kjer je določena intenzivna zelena bariera iz visokorasle,
avtohtone drevesne vegetacije; lokacija zelene bariere je razvidna iz
24. člena odloka in kartografskega dela lokacijskega načrta – rešitve in
ukrepi varovanja okolja in ohranjanja narave ter trajnostne rabe
naravnih dobrin v merilu 1:1000 (ureditev zelenih površin). |
|
|
|
(5) Na gradbenih
parcelah je dovoljena gradnja in postavitev pomožnih objektov, znotraj
gradbenih linij, v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov,
o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči.
|
|
|
|
(6) Usklajenost
dimenzij stavb projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z določili lokacijskega načrta potrdi načrtovalec LN pred
izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
9. člen |
|
(usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje) |
|
|
|
Odlok določa tudi
arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe veljajo naslednja
skupna določila oblikovanja: |
|
|
|
(1) stavbe na
gradbenih parcelah iste funkcionalne celote morajo biti oblikovane po
enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad,
okenskih in vratnih odprtin z upoštevanjem tehnoloških značilnosti
posamezne dejavnosti; |
|
|
|
(2) nakloni strešin
so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega
naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritin in
barva kritin mora biti načeloma enotna; |
|
|
|
(3) strehe so
načeloma skrite za fasadnimi elementi oz. oblogami fasad; možni pa so
poudarki in nadstreški nad nakladalnimi rampami; |
|
|
|
(4) stavbe so lahko
grajene klasično ali montažno; |
|
|
|
(5) na gradbenih
parcelah je dovoljena gradnja in postavitev pomožnih objektov v skladu s
Pravilnikom
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih
in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči,
če so oblikovno skladni z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe,
razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot
prizidek k fasadi. Sleme mora biti načeloma v smeri podolžne stranice; |
|
|
|
(6) ob realizaciji
ekonomsko poslovne cone Brnik je potrebno nadomestiti del izkrčenega
gozdnega roba ob meji z glavno cesto GII - 104 z ustrezno širino
prepleta visokorasle drevesne vegetacije in grmovnic, kar je razvidno iz
grafičnega dela lokacijskega načrta; |
|
|
|
(7) usklajenost
oblikovanja stavb projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z določili tega odloka potrdi načrtovalec pred izdajo
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
10. člen |
|
(usmeritve za
krajinsko oblikovanje) |
|
|
|
Območje ekonomsko
poslovne cone Brnik se nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd
s poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in
obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu
ob glavni cesti GII - 104. V primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne
vegetacije oz. v primeru nujnih posegov v varovalni gozdni pas ob cesti
se ta po zaključku del sanira z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Posebej
se določa sledeče: |
|
|
|
(1)
Vzdolž vseh
pomembnejših prometnic se določa urejene zelenice z možnostjo zasaditve
visokorasle linijske avtohtone
drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih na posamezno gradbeno
parcelo; |
|
|
|
(2)
Zasaditev
visokorasle linijske avtohtone drevesne
vegetacije na vzhodu ob južni napajalni cesti; |
|
|
|
(3)
Robne površine
območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob gozdnih površin
zasadi z ustrezno avtohtono vegetacijo; |
|
|
|
Določajo se tudi
usmeritve za oblikovanje okolice stavb in sicer: |
|
|
|
(1)
Pomožni
objekti – rezervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem. |
|
|
|
(2)
Manipulativne
in parkirne površine na gradbenih parcelah morajo biti utrjene v proti
prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavanje in z robniki ločene od zelenic. |
|
|
|
(3)
Padavinske
vode s streh se ponika v ponikovalnice. |
|
|
|
(4)
Padavinske
vode iz utrjenih površin, predhodno očiščene, speljati v meteorno
kanalizacijo. |
|
|
|
(5)
Vstopna in
uvozna vrata ograjenih gradbenih parcel se obvezno odpirajo proti
gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati
preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti
problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna
rešitev obvezna. |
|
|
|
(6)
Urbana oprema
in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v območju
oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno
oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za
posamezne gradbene parcele naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega
koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom
stavb. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami
morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino. |
|
Pod istimi pogoji se
v območju funkcionalne celote FCZ dopušča možnost postavitve oglasnih
panojev. |
|
|
|
(7)
Montažni
začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in
naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven
vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali
elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki
bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
|
|
|
(8)
Javne in
poljavne površine ter zelenice gradbenih parcel je potrebno urejati v
skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene
ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante,
vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin. |
|
|
|
(9)
Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
|
|
|
|
V. ZASNOVA
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
11. člen |
|
(prometno
priključevanje območja) |
|
|
|
Območje lokacijskega
načrta se prometno navezuje na glavno cesto GII – 104 Kranj – Moste
(odsek ob letališču), za katero je izdelan lokacijski načrt. Priključek
predstavlja izvedbo vzhodnega krožnega križišča rekonstruirane glavne
ceste (jugozahodni krak). Pri izdelavi projektne dokumentacije
priključka na glavno cesto ter navezave bencinskega servisa je
upoštevati idejne projektne rešitve krožnega križišča (PNZ d.o.o.
Ljubljana, 2004), smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora ter lokacijski načrt za območje urejanja z oznako L5/1 glavna
cesta GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču) (RRD d.o.o. Domžale,
2004). |
|
Načrtovane nove
stavbe se ne nahajajo v varovalnem pasu državne ceste. Odmiki stavb od
rekonstruirane glavne ceste so ustrezno
določeni glede na zunanji rob cestnega sveta. |
|
|
|
12. člen |
|
(prometno urejanje
znotraj območja) |
|
|
|
Območje
ekonomsko poslovne cone Brnik je prometno vpeto med glavno cesto GII –
104 na severovzhodu iz katere se preko vzhodnega krožnega križišča tudi
primerno napaja ter med programsko kompatibilno cono Ob letališču na
katero se prometno navezuje v troje križišč iztekov lastnih notranjih
prometnic. Glavno
prometnico po izvedbi križišča z glavno cesto GII – 104 bo predstavljala
južna napajalna cesta iz krožnega križišča z glavno cesto. Južna
napajalna cesta je namenjena tudi za dostop do gozdnega zaledja. |
|
Do
ureditve krožnega križišča se bo območje lokacijskega načrta napajalo
preko ustrezno rekonstruiranega servisnega priključka letališča na
obstoječo glavno cesto GII – 104. Rekonstrukcija priključka se izvede na
podlagi ustrezno izdelane projektne dokumentacije, ki bo upoštevala
predvideno povečanje prometa, pred pričetkom realizacije Ekonomsko
poslovne cone Brnik. Na rekonstruirani servisni priključek, se bo do
realizacije krožnega
križišča na glavni cesti priključeval tudi ves obstoječi promet, ki se
do sedaj preko obstoječe gozdne poti na jugu območja priključuje
prometnica v smeri Zgornjega Brnika. |
|
Do
izgradnje krožnega križišča na glavni cesti GII – 104 se obstoječi
priključek gozdne poti ukine, dovoz iz načrtovane južne napajalne ceste
območja na obstoječo glavno cesto pa ukine (izvedba fizične zapore). |
|
Vse prometnice v
območju urejanja imajo določene cestne koridorje (cestni svet). Koridor
napajalne ceste je širok 24 m, vsi ostali cestni koridorji pa so širine
19 m. Širina vozišča napajalne ceste in vzporedne ceste B je 7,0 m, vse
ostale širine vozišč so 6,00 m. Ob vseh prometnicah se izvede
obojestranski hodnik za pešce širine 1,5 in kolesarska steza 1,0 m, ki
se s pasom zelenja širine 2,0 m loči od prometnic in gradbenih parcel.
Na obeh vzporednih cestah A in B je na zaključku v severnem delu
predvideno obračališče. Podrobnejši prikaz prometne ureditve, ki jo
opredeljujejo funkcionalne celote FCI1 do FCI4 je razviden iz
kartografskega dela projektnih rešitev prometne infrastrukture. |
|
Za kvalitetno
urejanje prometa znotraj območja veljajo naslednja določila: |
|
|
|
(1)
Za dostope do
posameznih stavb oz. objektov so predvideni posamezni dovozi ustreznih
širin in radijev. Vsak objekt za skladiščno ali proizvodno dejavnost ima
na svojem funkcionalnem zemljišču predvidena lastna parkirna mesta za
vozila, ki bodo vozila do objekta. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. |
|
(2)
Glede na to,
da gre za preplet dejavnosti morajo biti hitrosti vozil glede na
prioritete prometnic ustrezno omejene. Večina cest je določena v premah,
smeri se spreminjajo le v križiščih. Radiji v križiščih bodo prilagojeni
najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Opredeljen je
enostranski prečni nagib proti dvignjenemu robniku, ki bo služil
ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na
vozišču. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 % in bodo vedno
usmerjeni proti robni zelenici. Niveleta cestnega omrežja bo prilagojena
priključevanju na krožišče. Najnižja višinska točka notranjih prometnic
je v križišču južne napajalne ceste in južne prečne ceste. |
|
(3)
Vozišče bo
omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča. |
|
(4)
Uvozi bodo
izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši tudi preko ugreznjenih
robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi
robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov. |
|
(5)
Glede na
kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta
bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse
utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni izvedbi.
Hodnik za pešce in kolesarska steza so lahko v asfaltni izvedbi ali kako
drugače trajno tlakovani, zaključeni z granitno kocko, med seboj pa
ločeni z belo črto. |
|
(6)
Vse ostale
površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji naj bodo
urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene. |
|
(7)
Za varno
vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko
predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
|
(8)
Manipulacijske
površine o parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se
prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(9)
Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki
so določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih občine Cerklje na
Gorenjskem. |
|
(10)
Vse peš
površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in
vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom. |
|
(11)
Invalidom ne
sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu
za pešce na cestah poglobljene robnike. |
|
(12)
Predvideti je
potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
|
(13)
Dovozne poti
do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene v
protiprašni izvedbi (asfaltirane, tlakovane) in urejeno odvodnjavanje
meteornih voda (meteorna kanalizacija ali ponikovalnice). |
|
(14)
Meteorne vode
z javnih cest morajo biti speljane preko cestnih požiralnikov s
peskolovci in po potrebi z lovilci olj v meteorno kanalizacijo O 150 mm
v ponikovalnice, dimenzionirane na prispevno površino. |
|
(15)
Meteorne vode
na obravnavanem območju ne smejo pritekati na državno cesto. |
|
(16)
Kanalizacija,
javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi ter podobne naprave,
se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod pogojem in na način
določenim v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste v
predpisanih odmikih. |
|
|
|
13. člen |
|
(zračni promet) |
|
|
|
Območje ekonomsko
poslovne cone Brnik se nahaja v območju širšega prostora javnega
letališča Ljubljana. |
|
S stališča
zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena
upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki
določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju
okrog letališča in pod zračnimi potmi: |
|
(1)
območje
izključne rabe je določeno z mejo letališča, |
|
(2)
območje
omenjene rabe je določeno s priletno/odletnimi ravninami letališča. V
koridorju priletno/odletnih ravnin se ne smejo nahajati ovire, ki
prebadajo ravnine in vplivajo na varnost zračne plovbe na letališču, |
|
(3)
območje
nadzorovane rabe je določeno z notranjo horizontalno ravnino, konično
ravnino in določenimi območji okrog letališča. |
|
|
|
Za gradnje in
prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa je potrebno pridobiti predhodno soglasje Ministrstva za
promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, objekt pa je
potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Posebej
se določa: |
|
(1)
V postopku
izdelave projektne dokumentacije in v fazi pridobitve dovoljenja za
gradnjo objekta je Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo
po Zakonu o letalstvu in Zakonu o graditvi objektov soglasjedajalec v
postopku. |
|
(2)
V nadaljnjem
postopku priprave strategije razvoja se morajo določiti nove meje
izključne rabe letališča, ki se s predvidenim posegom povečujejo in
premikajo izven obstoječe meje izključne rabe letališča Ljubljana, ki
predstavlja obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije. |
|
(3)
Objekti v
neposredni bližini letališča se načrtujejo, projektirajo in gradijo na
podlagi splošnih predpisov o graditvi objektov ter na podlagi in ob
upoštevanju posebnih predpisov s področja varnosti zračnega prometa in
sicer: Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01), Uredba o varnosti
na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 73/87), Pravilnik o načinu
zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter
letališke ploščadi na letališču (Uradni list SFRJ, št. 47/79), Pravilnik
o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost
zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9/84), Pravilnik o
projektiranju in graditvi in rekonstrukciji civilnih letališč in njihovi
klasifikaciji (Uradni list SFRJ, št. 2/66 in 4/66) in drugih relevantnih
pravilnikov, kot to izhaja iz 201. člena Zakona o letalstvu, ICAO
dokumenti: Priloga št. 14 k Čikaški konvenciji – I. Letališča. (ICAO
Annex 14 – Aerodromes), Airport Planning Manual, Airport Design Manual,
Airport Services Manual, predpisi ECAC in JAA in drugi. |
|
(4)
Razvojni
načrti posameznih enot na območju letališča morajo biti medseboj
usklajeni in morajo zagotoviti in omogočiti nemoten nadaljnji razvoj
letališke infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja
novih tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja dejavnostih
vseh obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu zagotavljanja
javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti posameznih enot na
območju letališča ne smejo ovirati opravljanje primarne funkcije
letališča sprejema in odprave letal, potnikov in blaga. |
|
|
|
14. člen |
|
(splošna merila in
pogoji komunalnega urejanja) |
|
|
|
Komunalne ureditve se
morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove
upravljavcev posameznih infrastruktur. |
|
Infrastrukturni vodi
praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. |
|
Posamezni komunalni
objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje,
skladišča goriv, sanitarni kioski in podobno, morajo biti po možnosti
postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu
kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne
površine, oziroma v za to posebej določenih gradbenih parcelah. |
|
|
|
Gradnja stavb na
gradbenih parcelah je možna šele po izgradnji prometne, komunalne,
energetske in druge infrastrukture, oziroma sočasno. |
|
|
|
15. člen |
|
(odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
|
|
|
V območju ekonomsko
poslovne cone Brnik se komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode
odvajajo organizirano v ločenem sistemu. |
|
Objekti, ki so
namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo
na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za
katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v
lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija znotraj
gradbenih parcel stavb). |
|
|
|
Padavinske (meteorne)
vode: |
|
(1)
Meteorne vode
iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice,
dimenzionirane na 5 minutno zapolnitev brez ponikovanja. |
|
(2)
Meteorne vode
iz javnih cest se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi in
lovilci olj odvajajo v vezno kanalizacijo s končno dispozicijo v
ponikovalnicah, dimenzioniranih na prispevno površino. |
|
(3)
Naprave
meteorne kanalizacije je potrebno redno vzdrževati in jih po potrebi
čistiti. |
|
(4)
Usedlin, gošč
in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo. |
|
|
|
Komunalne odpadne
vode: |
|
(1)
Sistem
izgradnje komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje je etapen
in ločen od meteornih voda. |
|
(2)
Komunalne
odpadne vode iz območja se odvajajo v sanitarne kanale O 250 mm s padcem
prilagojenim niveleti cest. |
|
(3)
Sanitarni kanali potekajo v južni napajalni cesti in v vzporedni cesti A
in B. Za potrebe bencinskega servisa in stanovanjske zazidave severno od
glavne ceste GII – 104 je potrebno podaljšati kanal S4 s kanalom S6, ki
se na križanju z glavno cesto izvede s podbojem. |
|
(4)
Do priključitve na kanalizacijski kolektor Brnik-Komenda-Mengeš bo za
fazno izvedbo obravnavanega območja potrebno zgraditi začasne biološke
čistilne naprave, ki bodo dimenzionirane na osnovi znanih porabnikov in
tem smiselno razporejene z ozirom na izgradnjo kanalizacije v območju
cone. |
|
(5)
V končni fazi izgradnje bo odpadna kanalizacija priključena v centralno
čistilno napravo občine Domžale preko kolektorja Brnik-Komenda-Mengeš,
ki je v izgradnji na odseku med občino Mengeš in občino Komenda. |
|
(6)
Hišni priključki odpadnih vod, se zaključijo z jaškom na parceli. |
|
(7)
Kanalizacijske
priključke je potrebno projektirati do posameznih parcelnih mej, kjer
stoji stavba, ki se priključuje na kanalizacijo. Investitor pa je dolžan
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelati projekt za
priključitev na javno kanalizacijo. |
|
Dodatno je potrebno
upoštevati: |
|
(1)
Komunalna
kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi, morata biti zgrajena
vzporedno in v odmiku 2,0 m, na križanjih kanalizacije in javnega
vodovoda, je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m s tem, da
poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi
komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega
upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi. |
|
(2)
Cisterne za
ekstra lahko kurilno olje, morajo biti vgrajene tako, da je v primeru
poškodb na njej, onemogočeno pronicanje škodljivih snovi v podtalnico in
javno kanalizacijo, bodisi meteorno ali komunalno. |
|
(3)
Komunalna
kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo nepropustnih
materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz projekta. |
|
(4)
Zagotoviti je
izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema na območju z odvodom odpadnih
sanitarnih vod na čistilno napravo. |
|
(5)
Interna
sanitarna in meteorna kanalizacija na območju morata biti zgrajeni
vodotesno. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je
potrebno urediti v skladu s 92. členom ZV (Ur.l. RS, št. 67/02) in sicer
na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje
ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
kanalizacijski sistem oziroma površinske odvodnike. |
|
(6)
Vse morebitne
tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javni kanal primerno
očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja). |
|
(7)
Vse odpadne
vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to
predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja (Ur.list RS, št. 35/96). |
|
16. člen |
|
(oskrba z pitno vodo
in hidrantno omrežje) |
|
|
|
Javni vodovodni
sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo celotnega območja
ekonomsko poslovne cone Brnik. |
|
Nova vodovodna
omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem
cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov. |
|
V rezervatih
obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja
novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljavca. |
|
Uporabniki tehnološke
vode morajo imeti zaprte sisteme. |
|
|
|
Za zagotovitev
ustrezne vodooskrbe bo potrebno obnoviti obstoječ vodovodni cevovod do
Cerkelj (odcep za Pšenično polico) do letališča Brnik v skupni dolžini
3000 m. Glede na predvideno porabo vode in potreb po zagotavljanju
požarne varnosti bo na celotnem odseku potrebna vgradnja cevi DN 200 mm. |
|
|
|
Za oskrbo s pitno
vodo in za zagotavljanje požarne varnosti na območju je predvidena
izgradnja primarnega cevovoda DN 200 mm po severnem delu območja in
sekundarnega cevovoda DN 100 mm, ki bo potekal v območju predvidenih
cestnih povezav poslovne cone. Na vseh odsekih bo vodovodni cevovod
potekal 1 m od roba vozišča v smeri proti osi vozišča. Poleg odcepov za
priključitev posameznih objektov na vodovodno omrežje je predvidena tudi
postavitev nadzemnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti.
Hidranti so umaknjeni od glavne trase vodovoda na lokacije izven
prometnih površin. Za poslovno cono se uredi novo vodomerno mesto za
meritve porabljene vode za letališče Brnik. |
|
|
|
Za vsako stavbo je
predviden samostojen hišni vodovodni priključek. Hišni priključek se
izvede z vgradnjo navrtnega zasuna na napajalno vodovodno cev oz. z
izvedbo samostojnega odcepa, odvisno od potrebnih količin vode.
Vodomerno mesto se izvede skladno z zahtevami upravljavca vodovoda. V
kolikor bodo predvideni zunanji vodomerni jaški, morajo dimenzije jaškov
ustrezati pogojem upravljavca vodovoda (min. 100 × 120 mm). |
|
|
|
Posebej se določa: |
|
(1)
Napajalni
dovodni primarni vod za letališče iz smeri Poženika je potrebno obnoviti
in sicer od odcepa za vas Pšenična polica do predmetnega območja, zaradi
premajhne pretočnosti vodovoda. |
|
(2)
Obstoječe
merilno mesto za letališče na Zgornjem Brniku (pri gostilni Cilka) je
možno prestaviti do območja letališča. S tem vmesni del vodovoda postane
javni vodovod, vendar pa je potreben predhodni dogovor med lastnikom
odjemnega mesta in lastnikom vodovoda Občino Cerklje na Gorenjskem. |
|
(3)
Za dovodni
primarni vod iz smeri Voklo, ki poteka na vzhodni strani letališča ob
ograji vzdolž glavne ceste do parkiranega platoja letališča, je potrebno
predvideti povezavo z javnim vodovodom iz smeri Poženika. Vodovoda, ki
se priključujeta na predmetno območje, je potrebno ločiti z
protipovratnimi loputami. |
|
17. člen |
|
(oskrba s plinom) |
|
|
|
Pri prostorskih
ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine.
Določa se potek 50 barskega plinovoda ob južni strani glavne ceste GII –
104 od koder bo možen, vezano na MRP Šenčur, razvod plinovodnega
omrežja. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je
potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve. Do izgradnje razvoda
plinovodnega omrežja se določa začasni alternativni vir oskrbe z
utekočinjenim naftnim plinom (UNP). V ta namen je načrtovana začasna
plinska postaja izven območja lokacijskega načrta (južno od črpalke) iz
katere se bo napajalo plinovodno omrežje. Po priključitvi na zemeljski
plin se začasna plinska postaja odstrani. |
|
|
|
Za vse gradbene
posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih
plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega
omrežja. |
|
Nadzorovani pas za
plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi
plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16
barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za
plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi
plinovoda. |
|
|
|
V 2 × 5 m pasu vseh
plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod
nadzorstvom pooblaščenega upravljavca. |
|
|
|
Za visokotlačne
plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
barov (Ur.l. RS, št. 60/2001 in 54/2002), za srednjetlačne plinovode pa
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS,
št. 26/2002 in 54/2002). |
|
Priključitev objektov
na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi
pooblaščeni upravljavec plinovoda. |
|
18. člen |
|
(oskrba z električno
energijo) |
|
|
|
Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. Stavbe je potrebno priključiti na električno omrežje v
skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
|
|
|
Južno in jugozahodno
od območja pozidave potekajo trase obstoječih 20 kV kablovodov za
napajanja obstoječih transformatorskih postaj na območju letališča. |
|
Pri nadaljnjih
postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od obstoječih tras
kablovodov, oziroma je potrebno predvideti prestavitev kablovodov. |
|
|
|
Za zagotovitev
potrebnih kapacitet bo treba zgraditi novo 20 kV kabelsko zanko, ki bo
povezovala RTP Labore in predvideno novo RTP Visoko. Kablovod bo od RTP
Labore pa do obravnavane cone potekal po obstoječi trasi kablovoda
Labore – Brnik. Druga trasa pa bo določena naknadno glede na lokacije
nove RTP Visoko, ki še ni povsem definirana. |
|
Za napajanje novih
stavb na obravnavanem območju, se predvidi možnost postavitve šestih
transformatorskih postaj tipske izvedbe, ki se bodo preko obstoječega 20
kV kabelskega omrežja vključili v RP Letališče Brnik. Moči
transformatorjev v posameznih transformatorskih postajah so 630 kVA z
možnostjo povečave na 1000 kVA in rezervo, ki bo omogočala postavitev še
ene transformatorske postaje. |
|
Posamezni objekti oz.
porabniki bodo napajani tako, da bodo porabniki 100 kW in več napajani
po samostojnih izvodih iz TP do prostostoječih merilnih mest na robu
funkcionalnih zemljišč na dostopnem mestu, manjši pa iz na enak način
lociranih prostostoječih razvodišč, kjer bodo tudi meritve električne
energije. |
|
|
|
Na področju zazidalne
cone bodo vsi elektro energetski kablovodi potekali po kabelski
kanalizaciji, ki bo integrirana tako, da bodo skozi jaše potekale cevi
20 kV vodov, vodov nizke napetosti in tudi cevi javne razsvetljave, če
bodo v neposredni bližini razsvetljenega mesta. |
|
Kabelska kanalizacija
bo praviloma potekala pod hodnikom za pešce tako, da bodo pokrovi
kabelskih jaškov v asfaltiranem delu, jašek pa bo lahko segal izven
pohodnega terena v zelenico. |
|
Izgradnja javne
razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje ekonomsko poslovne
cone. Javna razsvetljava v coni je predvidena z visokoučinskimi
svetilkami in natrijevimi visokotlačnimi žarnicami s korigiranim
spektrom svetlobe glede barvne reprodukcije. Svetilke bodo polzastrte
izvedbe. Razsvetljavna mesta so predvidene na višini 9-10 m. |
|
Razsvetljavna mesta
so predvidena v sredini zelenice med voznim pasom in hodnikom za pešce.
Predvidena je enostranska osvetlitev. |
|
Napajanje
prižigališča bo iz najbližje TP po posebnem vodu. Meritve električne
energije bodo izvedene v samem prižigališču. |
|
19. člen |
|
(telekomunikacijsko
omrežje in omrežje zvez) |
|
|
|
Ekonomsko poslovno cona L4 Brnik bo opremljena s telekomunikacijskim
omrežjem za telefonijo, prenos podatkov , internet in razvoda TV
signalov. |
|
|
|
Za
potrebe telekomunikacij bo v okviru cone v enem od objektov rezerviran
prostor površine med 20 in 25 m2, kjer bo locirana nova
telefonska centrala za potrebe same cone in bližnje okolice. Na sistem
TELEKOM omrežja bo povezana preko obstoječega prestavljenega optičnega
voda, ki trenutno poteka preko same cone pozidave in bo prehajal preko
nove AT centrale. Ta ima na razpolago še ustrezno rezervo v optičnih
vlaknih. |
|
|
|
Sam kabelski razvod bo definiral upravljavec na podlagi zahtev
uporabnikov, prav tako tudi kapaciteto področne telefonske centrale. |
|
20. člen |
|
(ravnanje z odpadki
in njihovo odlaganje) |
|
|
|
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na
komunalno deponijo. Pri načrtovanih stavbah se zbirna mesta za komunalne
odpadke predvidijo na gradbenih parcelah tako, da niso vidno
izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke
postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na območju transporta
zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
|
Za ločeno zbiranje
odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v območju postavita dva
ekološka otoka na severnem delu ceste A in B pri obračališču.
|
|
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. |
|
Gradbene odpadke se
odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov oziroma se
jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja
povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin.
|
|
21. člen |
|
(splošni pogoji za
infrastrukturno opremljanje) |
|
|
|
V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati
s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne
odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev
na obstoječe sisteme infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven
območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo, potrebno za
opremljanje območja ekonomsko poslovne cone Brnik). |
|
22. člen |
|
(roki za
infrastrukturno opremljanje) |
|
|
|
Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi,
zamenja oz. zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob
območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote.
Posebej se določa, da se
območje do izgradnje krožnega križišča, razen bencinskega servisa, ki se
napaja neposredno iz glavne ceste GII – 104, prometno napaja iz ustrezno
rekonstruiranega priključka servisne ceste letališča na glavno cesto. Po
izgradnji krožnega križišča se v skladu z določili odloka o lokacijskem
načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 Glavna cesta GII – 104 Kranj –
Moste (odsek ob letališču) območje preko južne napajalne ceste priključi
na omenjeno krožno križišče. |
|
|
|
|
|
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH
DOBRIN |
|
|
|
23. člen |
|
(varstvo tal) |
|
|
|
Izvajanje posegov v območju ekonomsko poslovne cone Brnik bo glede na
obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter
ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom
določene rešitve in ukrepe za varstvo tal. |
|
|
|
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi
nezgod na tehnoloških površinah. |
|
|
|
(2) Med gradnjo na
območju ekonomsko poslovne cone je treba izvajati monitoring v skladu s
predpisi ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla. |
|
|
|
(3) Posebno pozornost
je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba
namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika,
ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili
pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
|
|
|
(4) V času gradnje
mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati
določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
|
|
|
(5) Z rodovitno
plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in
po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je
potrebno mešanje živice in mrtvice. |
|
|
|
24. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
|
|
Območje ekonomsko
poslovne cone Brnik posega v drevesno vegetacijo gozda
z ekološkimi in socialnimi funkcijami.
Glede na namembnost se vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo
načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko
degradacijo, zato mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje
ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija
rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj in izven ureditvenega
in vplivnega območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov in
linijske obcestne zasaditve). |
|
|
|
Pri načrtovanju,
projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in usmeritve: |
|
|
|
(1.) posegi v gozd in
gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja
ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so
potrebne kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki
predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev
območja ekonomsko poslovne cone v prostor; |
|
|
|
(2.) zaradi
uravnavanja klimatskih razmer in vedutne izpostavljenosti območja s
severa je ob glavni cesti GII-104 potrebno ohraniti pas stabilnega,
odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno
dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo (obseg varovanega
gozdnega pasu je prikazan v grafičnem delu lokacijskega načrta; |
|
|
|
(3.) drevesa, ki jih
je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno posekati se po
pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe
Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj,
ki nato izda odločbo o odobritvi poseka; |
|
|
|
(4.) skrčene gozdne
površine se nadomešča z novimi funkcijsko enakovrednimi ogozditvami
negozdnih površin v neposredni okolici zaplate. Ogozditev
izvede investitor, začeti se mora
v roku enega leta od skrčitve in biti končana v roku treh let od
skrčitve; |
|
|
|
(5.) pri gradnji
stavb ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja, je priporočena
varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni
drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je
možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik
stavbe odgovoren za morebitno škodo,
nastalo ob podiranju drevja na stavbo; |
|
|
|
(6.) v območju se, ob
upoštevanju tehničnih predpisov pri urejanju zelenih površin, v največji
možni meri zasadijo listavci avtohtonih vrst v zasaditvenih oblikah, ki
posnemajo krajinsko tipiko; |
|
|
|
(7.)
zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je
po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet,
oster, gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z
zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo
projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oz. zasaditvenim
načrtom, ki je
predhodno usklajen z Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kranj; |
|
|
|
(8.) gospodarjenje z
gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja, mora ostati neovirano; do
njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno
gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa
v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih
novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih ) in |
|
|
|
(9.) pred sprejetjem
lokacijskega načrta in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je
kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega
gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano. |
|
25. člen |
|
(rešitve in ukrepi na
območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo posegi |
|
izven ureditvenega
območja) |
|
|
|
Investitorji v
območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred
onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja, sanacijo
prekinjenih sistemov za odvodnjavanja zagotoviti varovanje kmetijskih
zemljišč. |
|
Pri gradnji v območju
ekonomsko poslovne cone se omeji gibanje strojev na območje posegov
(izključne rabe). Za transporte čim manj uporabljati poljske poti.
Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na
kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših
rešitev. |
|
Investitor je dolžan
vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in
sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne gradbene
parcele. |
|
V sklopu izdelave
projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi
rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z
matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti
racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v
času gradnje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo
tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do
onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.
Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na
največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred
onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o
mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o
nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih
in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin,
ki se jim spremeni funkcija. |
|
26. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
|
Obravnavano območje
bo po izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. |
|
Območje ekonomsko
poslovne cone Brnik je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih
obremenitev delovnega okolja. V severnem delu, ki je najbliže območju
prometnice je ob območju urejanja načrtovan širši pas visokorasle
drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v
območju. |
|
27. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
|
|
Vsi protihrupni
ukrepi širše zelene bariere ob glavni cesti GII – 104 Kranj - Moste
imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno
imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru
cone. Med obratovanjem območja ekonomsko poslovne cone Brnik dodatni
zaščitni ukrepi niso potrebni. |
|
|
|
Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
|
(1.) zakonsko
ragulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; |
|
(2.) preprečevanje
prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje sipkih materialov in
nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in |
|
(3.) sprotno
kultivirati območja večjih posegov. |
|
|
|
28. člen |
|
(varovanje naravnih
vrednot) |
|
|
|
Na območju, ki ga
obravnava lokacijski načrt ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za varovanje naravnih
vrednot niso potrebni. |
|
|
|
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
|
29. člen |
|
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
|
|
Pri gradnjah in
prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati vse pasivne in
aktivne ukrepe varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali: |
|
(1)
pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje; |
|
(2)
potrebne
odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno
protipožarno ločitev; |
|
(3)
dostopne in
delovne površine za intervencijska vozila in gasilce; |
|
(4)
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v
skladu s predpisi; |
|
(5)
zagotovitev
površin za potrebe evakuacije; |
|
(6)
pogoje za
pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito
gašenje požara; |
|
(7)
pravočasen in
varen umik ljudi in premoženja iz objektov. |
|
|
|
Prostorske potrebe za
področje zaščite in reševanja bodo naknadno določene v načrtu zaščite in
reševanja. |
|
V projektni
dokumentaciji je za objekte za katere je potrebno v skladu s 15. členom
pravilnika o študiji požarne varnosti izdelati študijo požarne varnosti. |
|
Za vse
gradnje je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno
pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega Inšpektorata RS za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
30. člen |
|
(ureditve za potrebe
obrambe) |
|
|
|
Pri
projektiranju in graditvi stavb je potrebno upoštevati predpise, ki
določajo obrambne potrebe. |
|
|
|
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
|
31. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
|
Lokacijski načrt ekonomsko poslovne cone Brnik se izvaja v več etapah,
ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka gradbena
parcela predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor
je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti
pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
Do
izgradnje nove glavne ceste (deviiranega poteka glavne ceste GII – 104)
se območje ekonomsko poslovne cone Brnik, v skladu z veljavnim LN L5/1
ter pod pogoji upravljavca, prometno priključi na obstoječo prometnico
GII – 104 preko
ustrezno rekonstruiranega servisnega priključka letališča. Enako, se do
izgradnje rekonstrukcije glavne ceste GII – 104 na obstoječo glavno
cesto začasno priključi tudi načrtovani bencinski servis; ob izgradnji
rekonstrukcije glavne ceste, se priključi ustrezno modificirajo. |
|
|
|
Začasna namembnost
zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah
izgradnje območja ekonomsko poslovne cone ostaja enaka dosedanji. Za
njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo
le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki so potrebne za nemoteno
realizacijo predhodnih etap. |
|
32. člen |
|
(splošne obveznosti) |
|
|
|
Poleg vseh obveznosti
navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času
pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
|
(1)
zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
|
(2)
organizirati
promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
poslabša; |
|
(3)
zgraditi
dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v lokacijskem načrtu niso
določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih
strank; |
|
(4)
odpraviti v
najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi gradnje in obratovanja posamezne gradbene parcele ali
funkcionalne celote; |
|
(5)
zagotoviti
nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov
in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru
poškodb pri gradnji; |
|
(6)
za čas gradnje
na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče)
tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa
predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za
posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje
geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
|
(7)
vzdrževati
vegetacijske pasove ob glavni cesti, ki so element krajinskega urejanja,
istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega
okoliškega prostora; |
|
(8)
zagotoviti
sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter
okolico objektov; |
|
(9)
sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi
gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
|
(10)
začasno
pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih
ureditev povrniti v prvotno rabo. |
|
|
|
Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in njenih
priključkov. |
|
|
|
33. člen
|
|
(organizacija
gradbišča) |
|
|
|
Gradbišče je omejeno
na območje gradbene parcele in vplivno območje urejanja. Za potrebe
gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj
novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti
dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, razen zagotovitve
ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne
transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih
v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca
v času gradnje in po izgradnji tudi: |
|
(1) zagotoviti varno
odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju; |
|
|
|
34. člen
|
|
(razmejitev
financiranja prostorske ureditve) |
|
|
|
Razmejitev
investicije pri izgradnji prometne, komunalne, energetske in druge
infrastrukture ekonomsko poslovne cone se določi skladno s predpisi in
opredeli v programu opremljanja zemljišč. |
|
|
|
35. člen
|
|
(dovoljena
odstopanja) |
|
|
|
(1) Pri realizaciji
tega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev
določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
|
|
|
(2) Določeni tlorisni
gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko tudi manjši, v kolikor
dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in manipulacijo, pri
čemer je obvezno upoštevati obcestne gradbene linije (eno oz. dve). |
|
|
|
(3) Določeni tlorisni
gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko tudi večji, pri čemer
morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot
osončenja za delo občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti
zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in upoštevane vse določene
gradbene linije ter pod pogojem, da se na gradbeni parceli za dejavnost
zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo. |
|
|
|
(4) Gradbene parcele
znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno tudi združevati. V primerih
združenih gradbenih parcel smejo maximalni tlorisni gabariti stavb
segati do gradbenih linij, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami
takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za delo občutljivih prostorov,
pri čemer pa v primeru izgradnje poslovno-storitvenega centra bruto
tlorisna površina ne sme presegati 10000 m2 v kar ni všteto parkirišče.
Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki ter pod pogojem, da se
na gradbeni parceli za dejavnost zagotovi zadostne površine za mirujoči
promet in manipulacijo. |
|
|
|
(5) Dovoljena so
odstopanja do +2,00 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz 8. člena
tega odloka, za tehnične dele stavb, pri čemer morajo biti razdalje med
stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo
občutljivih prostorov in požarni odmik ter pod pogojem, da s svojo
višino ne vplivajo na varnost zračnega prometa. |
|
|
|
(6) Dovoljena
odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja lokacijskega
načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so
±
5.00m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju
lokacijskega načrta, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih
sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov
stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev. |
|
|
|
(7.) V grafičnem delu
določena možnost lociranja telefonske centrale se v fazi realizacije
lahko umesti tudi v druge stavbe v težišču obremenitev. |
|
|
|
Pri pripravi projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji,
ki jih dopušča lokacijski načrt, kar je potrebno prikazati v posebnem
delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
IX. POSEGI
IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
|
36. člen
|
|
(promet)
|
|
|
|
Za nemoteno funkcioniranje območja je
potrebno izven meje lokacijskega načrta izvesti del prečne ceste (I4/3),
del vzporedne ceste B (I3/2b, I3/3 in I3/5), začasno plinsko postajo
(I4/4) ter do
izgradnje krožnega križišča na glavni cesti GII – 104 omogočiti
napajanje območja preko ustrezno rekonstruiranega priključka servisne
ceste letališča na glavno cesto GII - 104. |
|
|
|
37. člen |
|
(komunalna in
energetska infrastruktura) |
|
|
|
Za priključevanje
območja na oskrbovana omrežja komunalne, energetske in druge
infrastrukture se določa komunalne koridorje izven območja lokacijskega
načrta. Poteki tras in koridorjev so razvidni iz kartografskega dela
lokacijskega načrta. |
|
|
|
X. USMERITVE
ZA DOLOČITEV POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
|
38. člen |
|
(pogoji
po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta) |
|
|
|
Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih
ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev
potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo
načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in sicer: |
|
-
ohranjati
zeleno bariero ob glavni cesti, |
|
-
ohranjati
gradbene linije ob vseh notranjih prometnicah in |
|
-
ohranjati
načrtovane priključke na glavno cesto. |
|
|
|
XI.
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
39. člen |
|
(vpogled v lokacijski
načrt) |
|
|
|
Lokacijski načrt je
na vpogled vsem zainteresiranim pri pripravljavcu, Občini Cerklje na
Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem in na
Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. |
|
40. člen |
|
(nadzorstvo nad izvajanjem) |
|
|
|
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor,
Inšpekcija RS za prostor. |
|
41. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
|
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na
Gorenjskem. |
|
|
|
Številka:
032-07/2006-14 |
|
Cerklje na
Gorenjskem, 30. 05. 2006 |
|
Občine Cerklje na
Gorenjskem |
|
FRANC ČEBULJ, župan
l.r. |