Na podlagi 39.  in 40. člena Zakona o urejanju naseljih in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2 ali ne 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 72/93) ter 10.  in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO 6 – ZASAVJE

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za plansko celoto 6 – Zasavje, ki jo sestavljajo območja urejanja PE 6/1 in PE 6/2 – Prometni energetski koridor, S 6/1 – Retje, K 6/1 – Retje, G 6/1 – Nad Žago, G 6/2 – Hrib nad Savo in E* 6/1 – Deponija pepela, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT- Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-11/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze obravnavanega območja iz  prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditev in površin trajno varovanih gozdov na katastrskem načrtu v M 1:500

3. člen

Prostorski ureditveni prostori skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merilo in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje. V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.   

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja  prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora:

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja obravnavnega območja ter posameznih območij urejanja je razvidna iz grafičnega prikaza prostorsko ureditvenih pogojev v M 1:5000.

Obravnavano območje se nahaja k.o. Bevško, k.o. Trbovlje in k.o. Dobovec.

Opis poteka meje območja urejanja PE 6/1 – Prometno energetskih koridor, ki se nahaja v k.o. Dobovec: izhodiščna točka meje območja je na JV del obravnavanega območja in sicer je na sredini struge reke Save, na meji med občino Trbovlje in občino Hrastnik. Od tu gre po meji od njenega desnega brega do parcele št. 1191/1 k.o. Dobovec. Po njeni Z meji poteka proti S in se obrne proti Z in gre do parcele 509 ter se nadaljuje po njeni V in J parcelni meji. Po južni parcelni meji poteka 120 m na kar se obrne proti JZ, prečka parcelo št. 458/29 ter parcelo št. 508. Po parcelni meji parcele 508 poteka še cca 15m, na kar se obrne proti Z  in se priključi na njeno S parcelno mejo. Nadaljuje se v njenem podaljšku preko parcel št. 458/29, 1180 in cca 200m preko parcele št. 507/13. nato spremeni smer in gre v smeri SV do J parcelne meje parcele št. 514/1, poteka do parcele št. 1191/1 ter gre po njeni parcelni meji proti Z do SV vogala parcele št. 520, jo prečka v smeri proti JV vogalu parcele št. 521 in se na njeni J meji nadaljuje do njenega J vogala. Od tu zopet prečka parcelo št. 520 ter se nadaljuje po J parcelni meji parcele št. 523 do parcele št. 1191/1. po njej poteka 20m nakar se obrne proti J in prečka parcelo št. 1190 in se nadaljuje po parcelni meji parcele št. 507/16 proti J, JZ in 40m proti SZ. Tu se meja obrne in prečka parcelo št. 507/30 vzporedno SZ parcelno mejo. Naprej poteka meja po parcelnih mejah parcel št. 507/26, 507/20 in 507/10 do njenega J vogala, kjer se obrne in gre po njeni JZ meji 25m, se obrne proti JZ in prečka parcelo št. 507/17 vzporedno z njeno SZ parcelno mejo. V nadaljevanju poteka po parcelnih mejah parcel št. 536/3, 536/2, 536/1, 539 in 540. Od njenega J prečka parcelo št. 551 v smeri proti Z do parcele št. 542, se nadaljuje po njeni parcelni meji in parcelni meji parcele št. 544, se obrne proti JZ in prečka parcelo 551. Po 80m se obrne se obrne proti Z in gre 60m do parcelne meje med parcelama št. 551 in 550/1. V isti smeri prečka parcelo št. 550/1 in se po 30m obrne proti SZ in se priključi na  JZ parcelno mejo parcele št. 548. Gre po njej in preko parcele št. 549 do J vogala parcele št. 547/1, se nadaljuje proti Z in S po parcelni meji parcele št. 1191/1 do mostu, prečka parcelo št. 1191/4 in preko Save po meji med občino Trbovlje in Zagorje do sredine struge, kjer se obrne in gre po sredini Save do izhodiščne točke.

Opis poteka meje območja urejanja PE 6/2 – Prometno energetski koridor, ki se nahaja v k.o. Bevško in k.o. Trbovlje: izhodiščna točka meje območja urejanja je na S meji v sredini obravnavanega območja in je S vogal parcele št. 830/1 k.o. Bevško. Od tu poteka meja proti V in prečka v smeri Z vogala parcele št. 831/8 parcelo št. 831/1, gre proti J do parcele št. 776 in po njeni SV parcelni meji do parcele št. 1761/3 k.o. Trbovlje. V nadaljevanju gre meja po parcelni meji parcele št. 1761/3 proti S do parcele št. 1922/11 in naprej po J parcelni meji te parcele in parcele št. 1922/5 proti Z do parcele št. 834/3. Po njeni meji poteka naprej proti Z, S in V do Kolodvorske ceste parcelne št. 1761/3. V smeri proti V prečka cesto in se nadaljuje po parcelni meji parcele št. 1761/12 do S vogala parcele št. 1509/8. Gre naprej po njeni SV parcelni meji do objekta parc. št. 2808, po meji objekta, prečka parcelo št. 1823/5 in se po parcelni meji za objektom št. 2808 nadaljuje proti V do meje med izmerama v M 1:500 in 1:2880. Naprej gre proti V preko parcele št. 1823/1 do parcele št. 1536/3, katero prečka v smeri S ter se nadaljuje po Z meji parcele št. 1536/1 še 70m do zloma, prečka to parcelo v smeri SV in se priključi na S parcelni meji parcele št. 1536/1. V nadaljevanju gre po njeni in po S parcelnih mejah parcel št. 1536/1 in 1536/8 do meje med občinama Trbovlje in Hrastnik. Tu se obrne proti JV in gre po parcelnih mejah parcel št. 1535 in 1823/1 do Save. Gre po meji do sredine struge reke Save do JZ dela območja urejanja. Ko pride do meje med občinama, se obrne proti S, prečka Savo in parcelo št. 776 ter preide v k.o. Bevško, ter se nadaljuje po parcelnih mejah parcel št. 759 in 758 proti S. od tu se obrne proti SV in poteka po parcelnih mejah parcel št. 758, 789, 801/4,803/4, 810/4, 776, 822/2, 822/3, 822/4, 827 in 830/1. od S vogala slednje parcele prečka meja parcelo št. 831/1 proti izhodiščni točki.

Opis poteka meje območja urejanja S 6/1 – Retje, ki se nahaja v k.o. Trbovlje:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na J delu območja in je J vogal parcele št. 1574/1. od tu poteka meja po parcelni meji te parcele proti Z, D in Z do parcele št. 1552/7, gre po njeni J meji in po parcelnih mejah parcel št. 1574/9, 1575  in 1581 do ceste parc. Št. 1741, katero prečka v smeri proti JZ meji objekta št. 159/2. Nadaljuje se po njej in po SZ stranici objekta. Od S vogala objekta naprej meja prečka parcelo št. 1582/1 v smeri proti JZ vogalu objekta št. 158 in se nadaljuje po njegovi z stranici so ceste parc. Št. 1759/2, kjer se obrne proti Z in poteka po J parcelni meji ceste do parcelne št. 1597/1, gre po njeni V, J in Z parcelni meji, prečka cesto in gre naprej po parcelni meji parcele št. 1736 do njenega SV vogala. Od tu prečka parceli št. 1735/1 in 1734 proti SZ vogalu parcele št. 1733  in se nadaljuje do SV vogala te parcele. V nadaljevanju prečka v smeri proti V parceli št. 1675/1 in 1675/2 ter gre po parcelnih mejah parcel št. 1675/2 in 1675/1 proti J do ceste parcela št. 1739/2 ter po njeni S parcelni meji proti V, prečka cesto pravokotno na JZ vogal parcele št. 1697  in se nadaljuje proti SV po njeni parcelni meji. Po 150m se obrne proti J in prečka parcelo št. 1697. na njeni J parcelni meji se obrne proti JZ in prečka parceli št. 1719  in 1720. Od J meje zadnje parcele naprej prečka parcelo št. 1566  in cesto parcelne št. 1742 ter se nadaljuje po parcelni meji 1573/1 do SV vogala objekta št. 163. V nadaljevanju meja poteka po njegovi S in V stranici, v podaljšku prečka parcelo št. 1574/1 , gre po njeni parcelni meji proti JZ do izhodiščne točke.

Opis poteka meje območja urejanja K  6/1 – Retje, ki se nahajajo v k.o. Trbovlje:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na SV delu obravnavanega območja na meji med k.o. Trbovlje in k.o. Hrastnik in je V vogal parcele št. 1708. od tu gre meja proti JZ po JV parcelnih mejah parcel št. 1708 , 1709  in 1712 na J vogalu slednje se meja obrne proti Z, prečka parceli št. 1567/1 in 1569 ter se na njeni Z meji obrne proti J in gre po njej do parcele št. 1567/1 in po njeni meji do SZ vogala parcele št. 1555/1. nadaljuje se po Z meji te parcele do parcele št. 1561/1, gre po meji, ki jo deli s parcelo št. 1554 proti Z in se od njenega JZ zloma nadaljuje preko parcel št. 1561/1 in 1561/2 do Z meje te parcele. Tu se obrne in prečka parcelo št. 1551 v smeri proti J in Z do S parcelne meje parcele št. 1549, poteka po njej še cca 40  m, nakar se obrne proti JZ,prečka parcelo št. 1549  in gre po njeni J parcelni meji proti Z do S vogala parcele št. 1548, se obrne proti J, gre po parcelnih mejah parcel št. 1548 in 1547/1 do njenega JV vogala, kjer se zopet obrne proti SZ in gre po parcelnih mejah parcel št. 1547/1, 1548, 1546, 1550, 1587/1, 1593/1, 1511, 1610  in 1617 do JZ vogala parcele št. 1618 in po njeni Z parcelni meji do parcele št. 1619, kjer se obrne proti Z in prečka parcelo št. 1620/1 proti njenemu SZ vogalu. Meja se nadaljuje proti SZ in gre po parcelnih meja parcel št. 1620/1, 1620/2, 1620/3, 1599/1 do zahodne meje ceste parcelne št. 1739/2, gre po njej do križišča, ga prečka v smeri na V  in poteka po J parcelni meji ceste do parcele 158 in gre po njeni Z meji proti J. od njenega JZ vogala gre meja naprej preko parcele št. 1582/1 do S vogala objekta št. 159/2 po njegovi SV in JZ meji do J vogala in naprej po isti smeri prečka parcelo št. 1582/1 do ceste parcelne št. 1741. Tu se meja obrne proti V, prečka cesto in se nadaljuje po meji med parcelama 1552  in 1581 do SV vogala parcele št. 1552, gre po njeni V parcelni meji do parcele št. 1575, naprej po njeni S in V parcelni meji do SZ vogala parcele številka 1562/2 ter se nadaljuje po njeni S in po S mejah parcel št. 1562/6, 1652/4 in  1562/1 do četrtega zloma od SZ vogala S parcelne meje parcele št. 1562/1. tu se meja obrne, prečka parcelo št. 1754 proti JV vogalu objekta 163 ter se nadaljuje po V in S meji objekta ter po parcelni meji parcele št. 1574/1 proti S in V do ceste parcelne št. 1742. meja se nadaljuje preko ceste in parcel št. 1566, 1720, 1719  in 1697 do ceste parcelne št. 1739/2 kjer se obrne proti Z in poteka po J meji ceste parcelne št. 1720. Tu prečka cesto in gre naprej po njeni S parcelni meji do št. 1729, po njeni Z parcelni meji proti S do SZ vogala te parcele, prečka parceli št. 1675/2 in 1675/1  v smeri proti JV vogalu parcele št. 1731, gre naprej po njeni J parcelni meji delu J parcelne meje parcele št. 1730, prečka parcelo 1734  in 1735/1 proti JV vogalu parcele št. 1737/1 ter se nadaljuje po J in SZ parcelni meji te parcele. Od tu se meja nadaljuje proti V in JV po parcelnih mejah parcel št. 1738, 1731, 1675/1, 1680/2, 1684, 1680/2, 1685, 1688/2, 1689/2, 1692/1, 1700/1, 1700/2, 1700/4, 1705/2, 1706, 1707, 1708 do izhodiščne točke.  

Opis poteka meje območja urejanja G 6/1 – Nad Žago, ki se nahaja v k.o. Bevško:

Izhodiščna točka meje območja urejanja ja na JZ delu obravnavanega območja in sicer na stiku JZ parcelne meje parcele št. 831/1 in SZ parcelne meje parcele št. 830/1. Od tu gre meja proti SZ parcelni meji parcele št. 831/1 in po njeni S parcelni meji do parcele št. 849/1. Nadaljuje se po parcelni meji te parcele in parcel št. 836/1 in 835 do parcele št. 846/9 in po njeni Z meji proti S. Pri Zlomu V parcelne meje sosednje parcele št. 847 se meja obrne proti V in prečka parcelo št. 836/1 do njene V parcelne meje in gre po njej in V parcelni meji parcele št. 836/1 proti J. Nadaljuje se po parcelni meji parcel št. 1919, 1920, 1921  in 1922/15 do njenega JV vogala, se obrne proti Z in gre po njeni J meji. Nadaljuje se po parcelni meji parcel 834/3 in 834/1 in po njeni meji med parcelama št. 834/1 in 1922/14 do SV vogala slednje parcele. Tu se meja obrne in poteka po njeni V parcelni meji proti J do parcelne št. 831/2, se nadaljuje proti JZ po parcelnih mejah parcel št. 831/2, 831/3, 831/11, 831/14, 831/8 do njenega J vogala. Tu se meja obrne, gre po njeni JZ parcelni meji do njenega Z vogala od koder prečka parcelo št. 831/1 proti izhodiščni točki.

Opis poteka meje območja urejanja G 6/2 – Hrib pri Savi, ki se nahaja v k.o. Trbovlje:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na SV delu obravnavanega območja na meji med k.o. Trbovlje in k.o. Hrastnik in je V vogal parcele št. 1731. Od tu gre meja proti JZ po njeni JV parcelni meji in JV parcelni meji parcele št. 1567/1, naprej proti J preko parcele št. 1567/3, 1567/2, 1555/4, 1558/1 in 1557 do njenega J vogala. Nadaljuje se po parcelnih mejah parcel št. 1555/2, 1555/1, 1545/4, 2917, 1545/17, 1545/16, 1075, 2916, 2915, 2914  in 1545/6. na JV vogalu zadnje parcele se meja obrne proti SZ oz. Z in poteka po JZ in J mejah parcel št. 1545/6, 1545/13, 1545/3, 1545/2, 1545/1, 1545/5, 1543/3, 1542/3 in 1540/3. Cca 30m od JZ vogala na  J parcelni meji parcele št. 1316/1 se meja obrne proti JZ, prečka parcelo št. 1536/1 in se po njeni Z parcelni meji nadaljuje proti J. Cca 10m zloma le – te meje nadaljuje proti J preko parcele št. 1536/3 do njene J parcelne meje, kjer se obrne in prečka parcelo št. 1823/1 v smeri proti Z do meje med izmerama v M 1:500 in 1:2880. Nadaljuje se po J in Z parcelni meji parcele št. 1823/2, prečka parcelo št. 1521/12 in se nadaljuje proti S po parcelni meji parcele št. 1521/12 ter po Z mejah parcel št. 1521/10, 1521/4, 1521/9 in 1316/3. Po zadnji poteka 21m, nakar se obrne proti JZ, prečka cesto parcelne št. 1761/3 in se po njeni JZ meji nadaljuje proti SZ. Ko pride nasproti SZ vogala parcele št. 1316/2 se obrne, prečka cesto v smeri SV in se nadaljuje po SZ parcelni meji parcele št. 1316/2 in 1316/1 proti V in JV do S vogala parcele št. 1315  in gre po njeni SV meji do parcele št. 1316/1. nadaljuje se po parcelni meji te parcele naprej proti SV in nato proti Z do parcele št. 1542/1, ter gre po njeni S meji do SV vogala. Od tu prečka parcelo št. 1620/1 proti SZ vogalu parcele št. 1618 ter gre po meji med to parcelo in parcelo št. 1620/1 proti J do parcele št. 1543/1. Naprej gre po parcelnih mejah parcel št. 1543/1, 1545/1, 1545/2 in 1545/3 proti JV do parcele št. 1545/4 in se po njeni Z meji nadaljuje proti S in J parcelni meji parcele št. 1548, gre po njej proti Z in se proti SZ vogalu parcele št. 1547/2 obrne proti SV, prečka parcelo št. 1548, gre po njeni S parcelni meji in v njenem podaljšku prečka parcelo št. 1551. Po 30m se obrne proti S, gre do njene SV parcelne meje, se obrne proti V in prečka parcelo št. 1561/2 in 1561/1 ter se nadaljuje po parcelnih mejah parcel št. 1561/1, 1555/1 in 1567/1 do parcele št 1569. Gre po njeni parcelni meji proti S do drugega zloma parcelne meje, kjer se obrne proti izhodiščni točki in prečka parcele št. 1569  in 1567/1.

Opis poteka meje območja urejanja E* 6/1 – Deponija pepela, ki se nahaja v k.o. Trbovlje:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je J vogal parcele št. 1567/2. Od tu meja poteka proti JZ po parcelnih mejah parcel št. 1558/2 in 1557 do njenega JZ vogala, kjer se obrne proti S oz. SV in prečka parcele št. 1557, 1555/4, 1558/1, 1555/4, 1567/2 ter parcelo št. 1567/3 do SV vogala parcele št. 1567/3, kjer se obrne meja proti J in gre po njeni V meji in po V parcelni meji parcele št. 1567/2 do izhodiščne točke.

8. člen

Obravnavano območje urejanja se nahaja v k.o. Trbovlje Dobovec in k.o. Bevško in skupaj meri 316,17ha (PE 6/1 – 72,06ha, PE 6/2 – 66,56ha, S 6/1 – 4,18ha, K 6/1 – 47,82ha, G 6/1 – 29,38ha, G 6/2 – 94,5 ha in E* 6/1 – 1,66ha). V območju urejanja so naslednje parcele: 

Ureditvena enota »A« (PE 6/1 del in PE 6/2 del):

PE 6/1 – Prometno energetski koridor:

k.o. Dobovec: 485/29-d, 485/39, 503, 507/13-d, 508-d, 509, 510, 511/1, 511/3, 511/4, 511/5, 511/6, 512, 513/1, 513/2, 513/3, 513/4, 514/1, 514/2, 514/3, 514/4, 514/5, 541-d, 542, 543, 544-d, 545, 546, 547/1-d, 548, 549-d, 550/1-d, 551-d, 1180/1-d, 1191/1-d, 1191/2, 1191/3, 1191/8, 1194/1-d, 1194/2, 1195/1-d, 1196-d;

PE 6/2 - Prometno energetski koridor:

k.o. Trbovlje:  200/8, 201/1, 201/2, 201/4, 292, 443, 499, 500, 501, 502, 504, 505, 818, 939, 940, 941, 945, 946, 947, 948, 1522/1, 1522/2, 1522/3, 1523/1, 1523/2, 1524/1, 1524/2, 1524/3, 1524/6, 1524/7, 1525/1, 1525/2, 1526/1, 1526/2, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4, 1530, 1532, 1534/1, 1534/2, 1535, 1536/1-d, 1536/2, 1536/6, 1536/8, 1761/4, 1761/5, 1761/6, 1822-d, 1823/1-d;

Ureditvena enota »B« (S 6/1 – Retje):

k.o. Trbovlje: .150, .151, .152, .153, .154, .155, .157, .158, .159/1, .159/2, .160/1, .160/2, .162, .163, .164, .281, .619, .620, .1227, 1562/7, 1565-d, 1573/1, 1573/2, 1573/3, 1574/1-d, 1574/2, 1574/3, 1574/4, 1574/5, 1574/6, 1574/7, 1574/8, 1574/9, 1574/10, 1574/11, 1574/12, 1575, 1582/1-d, 1597/1, 1675/1-d, .1675/2-d, 1697-d, 1719-d, 1720-d, 1733, 1734-d, 1735/1-d, 1735/2, 1736, 1739/2, 1741-d, 1742-d;

Ureditvena enota »C« (PE 6/1 del in PE 6/2 del):

PE 6/1 – Prometno energetski koridor:

k.o. Dobovec: 507/10, 507/16, 507/20, 507/26, 507/31-d, 520, 524/1, 524/2, 524/3, 524/4, 525/1, 525/2, 526, 527, 528, 529, 530/1, 530/2, 531, 532, 532/1, 536/1, 536/2, 536/3, 537, 538, 539, 540, 541-d, 542-d ,547/1-d, 547/2, 550/3-d, 1191/1-d, 1191/4-d, 1191/5, 1191/7, 1191/9, 1191/10, 1191/11, 1193-d, 1194/1-d, 1195/1-d, 1199-d;

PE 6/2 – Prometno energetski koridor:

k.o. Trbovlje: 252, 942, 943, 1509/8, 1761/11, 1761/12, 1822-d, 1823-d, 1823/3, 1823/4, 1823/6, 1823/9, 1823/10, 1823/11, 1823/12, 1823/13, 1823/16, 2807, 2808;

k.o. Bevško; 776-d, 809, 819, 834/3, 1922/5, 1922/1;

PE 6/2 – Prometno energetski koridor:

k.o. Trbovlje; 252, 942, 943, 1509/8, 1761/11, 1761/12, 1822-d, 1823/1-d, 1823/3, 1823/4, 1823/6, 1823/9, 1823/10, 1823/11, 1823/12, 1823/13, 1823/16, 2807, 2808;

k.o. Bevško; 276- d, 809, 819, 834/3, 1922/5, 1922/1;

Ureditvena enota »B« (K 6/1 – Retje):

k.o. Trbovlje: 147, 148, 149, 1544, 1546, 1547/1, 1547/2, 1548, 1549-d, 1555, 1551-d,1552, 1554, 1559/1, 1559/2, 1560, 1561/1-d, 1561/2-d,1561/2, 1561/3, 1562/1, 1562/2, 1562/3, 1562/4, 1562/5, 1562/6, 1564, 1565, 1566-d, 1569-d, 1570, 1571, 1572/1, 1572/2, 1574/1-d, 1576, 1577, 1578, 1579, 1580, 1582/1-d, 1582/2, 1583, 1584, 1585, 1587/1, 1587/2, 1588, 1589, 1590, 1591, 1592, 1593/1, 1593/2, 1594, 1595, 1596, 1599/1, 1600, 1601, 1602,1603, 1605/1, 1605/2, 1605/3, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1613, 1614, 1617, 1618, 1619, 1620/1-d, 1620/2, 1620/3, 1675/1, 1675/2-d, 1676,1680/1, 1680/2, 1680/3, 1681/1, 1681/2, 1682, 1683, 1684, 1685, 1686/1, 1686/2, 1686/3, 1686/4, 1687, 1688/1, 1688/2, 1689/1, 1689/2, 1690, 1691, 1692/1, 1692/2, 1693, 1694, 1697-d, 1698, 1699, 1700/1, 1700/2, 1700/3, 1700/4, 1701, 1702, 1704, 1705/1, 1705/2, 1706, 1707, 1708, 1709, 1710, 1711, 1712, 1713-d, 1715, 1716, 1717, 1718, 1719-d, 1720-d, 1721, 1723, 1724-d, 1735/1-d, 1737/1, 1738, 1739/2-d, 1741-d, 1742-d, 1743, 1744;

Ureditvena enota »E« (G 6/1, G 6/2 in PE 6/2 del):

G 6/1 – Nad Žago:

k.o. Bevško: 831/1-d, 831/2, 831/3, 831/4, 831/5, 831/6, 831/7, 831/8, 831/9, 831/10, 831/11, 831/12, 831/13, 831/14, 834/1, 834/3, 835, 836/1, 846/9-d, 849/2, 1909-d, 1910, 1911/1-d, 1919, 1920, 1921, 1922, 1922/1, 1922/14, 1922/15;

G 6/2 – Hrib nad Savo:

k.o. Trbovlje: 717, 1057, 1315, 1316/1, 1316/2, 1316/3, 1521/2, 1521/4, 1521/9, 1521/10, 1521/12-d, 1536/1-d, 1536/3-d, 1536/7, 1540/1, 1540/2, 1540/3, 1542/1, 1542/2, 1542/3, 1543/1, 1543/2, 1543/3, 1545/1, 1545/2, 1545/3, 1545/4, 1545/5, 1545/6, 1545/7, 1545/8, 1545/9, 1545/10, 1545/11, 1545/12, 1545/13, 1545/14, 1545/15, 1545/16, 1545/17, 1549-d, 1551-d, 1555/1, 1555/2, 1555/3, 1555/4-d, 1557-d, 1558/1-d, 1561/1-d, 1561/2-d, 1567/1, 1567/2-d, 1567/3-d, 1569-d, 1620,/1-d, 1713-d, 1761/3-d, 1823/1-d, 1823/2, 2914, 2915, 2916, 2917;

PE 6/2 – Prometni energetski koridor:

k.o. Bevško: 758, 759, 784/1, 784/2, 784/3, 784/4, 784/5, 784/6, 785, 786, 787, 788, 789, 801/4, 801/2, 801/3, 801/4, 801/5, 802, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 810/2, 810/4, 822/2, 822/3,

822/4, 822/5, 823/1, 823/2, 824, 825, 826, 827, 830/1, 830/2, 831/1-d;

Ureditvena enota »F« (E*6/1 – Deponija pepela):

k.o. Trbovlje: 201/3, 654, 1555/4-d, 1556, 1557-d, 1558/1, 1558/2, 1567/2-d, 1567/3-d;

9. člen

V območju urejanja so varovane površine:

Površine trajno varovanih gozdov (Odločba o razglasitvi trajno varovanih gozdov, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88):

PE 6/1 – Prometno energetski koridor:

k.o. Dobovec: 507/10, 507/16, 507/20, 507/26, 507/31-d, 520-d, 524/1, 524/4, 525/1, 525/2, 529, 530/1, 530/2, 532, 537;

PE 6/2 - Prometno energetski koridor:

k.o. Bevško: 758, 789, 801/1-d, 801/3-d, 801/4, 810/4, 822/2-d, 822/3-d, 826, 827, 830/1-d, 831/1-d;

K 6/1 – Retje:

k.o. Trbovlje: 1549-d, 1620/3-d;

G 6/1 – Nad Žago:

k.o. Bevško: 831/1-d, 831/5, 831/8-d, 831/11, 834/1, 835, 836/1, 846/9-d, 849/2;

G 6/2 – Hrib nad Savo:

k.o. Trbovlje: 1315, 1316/1, 1316/2, 1316/3, 1521/2, 1521/9, 1521/12-d, 1536/1-d, 136/3-d, 1536/7, 1540/1, 1540/2, 1540/3, 1542/1, 1542/2, 1542/3, 1543/1, 1543/2, 1543/3, 1545/1, 1545/2, 1545/3, 1545/4, 1545/5, 1545/8, 1545/9, 1545/10, 1545/11, 1545/12-d, 1545/13, 1549-d, 1551-d, 1555/1-d, 1555/2-d, 1555/3, 1555/4-d, 1561/1-d, 1561/2-d, 1567/1-d, 1567/3-d, 1569-d, 1823/1-d;

Površine namenjene za trajno kmetijsko rabo:

K 6/1 – Retje:

k.o. Trbovlje: 1544, 1546, 1547/1, 1547/2, 1548, 1550, 1551-d, 1552, 1554, 1559/1, 1559/2, 1560, 1561/3, 1562/1, 1562/2, 1562/3, 1562/4, 1562/5, 1562/6, 1572/1, 1572/2, 1574/1-d, 1576, 1577, 1578, 1579, 1582/1, 1582/2, 1583, 1584,  1587/2, 1588, 1589, 1591, 1592, 1593/2, 1594, 1595, 1600, 1601, 1602, 1605/1, 1605/2, 1605/3, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1613, 1614, 1617, 1618, 1619, 1690, 1692/1, 1692/2, 1693, 1694, 1697-d, 1701, 1703, 1704, 1710, 1715, 1725, 1726, 1727, 1728;

Območja naravne in kulturne dediščine – Krajinski park KUM (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje):

PE 6/1 - Prometno energetski koridor:

k.o. Dobovec: 485/39, 503, 507/10, 507/16, 507/20, 507/26, 707/31-d, 509, 510, 511/1, 511/3, 511/4, 511/5, 511/6, 512, 513/1, 513/2, 513/3, 513/4, 514/1, 514/2, 514/3, 514/4, 514/5,  520-d, 524/1, 524/2, 524/3, 524/4, 525/1, 525/2, 526, 527, 528, 529, 530/1, 530/2, 531, 532, 533/1, 536/1, 536/2, 536/3, 537, 538, 539, 540, 541-d, 542, 543, 544-d, 545, 546, 547/1, 547/2, 548, 549, 550/1, 550/3, 551, 1180/1, 1191/1, 1191/2, 1191/3, 1191/4, 1191/5, 1191/7, 1191/8, 1191/9, 1191/10, 1191/11, 1193-d, 1194/1, 1194/2, 1195/1, 1196-d;

V območju urejanja ni območij varstvenih pasov vodnih virov.

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

10. člen

Območje urejanja z oznako PE sta namenjeni prometno energetskemu koridorju ob Savi (za dele območij urejanja so že sprejeti prostorski izvedbeni načrti), območje z oznako S je namenjeno stanovanjski gradnji, območje K površinam pretežno namenjenim kmetijski dejavnosti, območje G površinam pretežno namenjenim gozdarski dejavnosti (večji del območja pokrivajo trajno varovani gozdovi), območje E* pa je namenjeno površinam za pridobivanje neravnih surovin v stagnaciji.

Ker se območja urejanja navezujejo ena na drugo, so združena v enem prostorskem dokumentu. Obravnavano območje urejanja je razdeljeno glede na namensko rabo prostora na šest ureditvenih enot, in sicer:

»A« - območje, ki se ureja s prostorskim izvedbenim načrtom (PE 6/1-del in PE 6/2-del);

»B« - območje stanovanjske gradnje (S 6/1);

»C« - območje prometno energetskega koridorja (PE 6/1-del in PE 6/2-del);

»D« - območje kmetijske dejavnosti (K 6/1);

»E« - območje trajno varovanih gozdov (G 6/1, G 6/2 in PE 6/2 – del);

»F« - območje deponije pepela (E* 6/1);

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

11. člen

Ureditvena enota »A« obravnava dele območja PE 6/1 in PE 6/2, ki se urejajo z lokacijskimi in ureditvenimi načrti:

- Odlok o lokacijskem načrtu za prestavitev Zasavske ceste (Uradni vestnik Zasavja, št. 24/88);

- Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo tunela in prestavitvijo železniških tirov (Uradni vestnik Zasavja, št. 24/88)

- Odlok o ureditvenem načrtu za območja urejanja PE 6/1 – del – Prusnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 24/88);

- Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja PE 6/2-del separacija (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/87);

- Odlok o lokacijskem načrtu na vrtini VT 1 in VT 3;

- Odlok o lokacijskem načrtu daljnovoda DV 2x110 kV Trbovlje – Beričevo (v izdelavi);

- Odlok o ureditvenem načrtu za CDP – TET (Uradni vestnik Zasavja, št. 21/92).

V veljavnih prostorskih izvedbenih načrtih so podana določila glede posegov v prostor.

V ureditveni enoti »B«, ki je namenjena stanovanjski gradnji so dovoljeni sledeči posegi v prostor:

- dopolnilna in nadomestna individualna stanovanjska gradnja;

- do zidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

-  gradnja pomožnih in gospodarskih objektov;

- gradnja poslovnih objektov (oskrbna in storitvena dejavnost);

- spremembe namembnosti obstoječih objektov, v kolikor nova dejavnost nima kvarnih vplivov na območje;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji,…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj, ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja le teh;

V območju naselja, ki je kot tip opredeljeno za primestno vas so sledeči objekti opremljeni kot kulturna dediščina:

Retje št. 1 (stanovanjska hiša evid. št. 224  in štala evid. št. 225) in Retje št. 3 (štala s podom evid. št. 226 in kozolec evid. št. 227). Na podlagi predloga Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje sta kozolec evid. št. 2.3.0.23. (pri objektu Retje št. 8) in kozolec evid. št. 2.3.0.22 (pri objektu Retje št. 5) zavarovana kot kulturni – etnološki spomenik.

Vsi posegi na navedenih objektih so možni le po pogojih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Ureditveni enoti »C«, ki jo sestavljata dela območji urejanja PE 6/1 in PE 6/2 so dovoljeni sledeči posegi:

- do zidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja pomožnih in gospodarskih objektov;

- gradnja proizvodnih objektov;

- sprememba namembnosti obstoječih objektov;

- rekonstrukcija in ureditev deponije in transporta premoga in separacije do kompleksa Cementarne ;

- gradnja paletizacijske hale in rekonstrukcija industrijskega tira;

- izgradnja podhoda in med tirnega odločnega perona na železniški postaji Trbovlje;

- rekonstrukcija ceste Trbovlje – Hrastnik (M 10-9);

- izgradnja prometno-energetskega koridorja;

- izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Trbovlje – Beričevo;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji,…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, ograj ter urbane opreme,

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

V območju urejanja PE 6/1, ki predstavlja del krajinskega parka KUM evid. št. 003.1., (razen ureditvene enote »A« ter magistralne ceste in njenega varovalnega pasa so dovoljeni le posegi, ki veljajo za III. Režimsko varstveno stopnjo krajinskih parkov. V navedenem območju urejanja so zavarovani tudi naravni spomeniki:

-  Brzice na Savi evid. št. 005,8. (velja varstveni režim VR2 in VR4 za površinske geomorfološke in hidrološke spomenike);

- Izvir Mitovščice evid. št. 005.10. (velja varstveni režim VR3 in VR4 za podzemne geomorfološke in hidrološke spomenike);

- Mitovški Slap evid. št. 005.11. (velja varstveni režim VR2 in VR4 za površinske geomorfološke in hidrološke spomenike).

Dopustni posegi (na podlagi varstvenih režimov) na navedenih spomenikih in območjih so dovoljeni le na podlagi pogojev oz. s predhodnim soglasjem ZVNKD Celje.

V območjih, ki so v neposredni bližini trajno varovalnih gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih posegov v inicialno fazo gozda.  Pomembnejše skupine in posamezno gozdno drevje na negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente. Krčitev trajno varovanih gozdov ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60m ni možna.

V ureditveni enoti »D«, ki je v glavnem zavarovana na podlagi kategorizacije do na 1. območjih kmetijskih zemljišč izjemoma možni le sledeči posegi:

- gradnja objektov v sklopu kmečkega gospodarstva (kmečka stanovanjska hiša, hlevi, seniki, silosi,…);

- melioracije zemljišč;

- vodnogospodarske ureditve;

Na manjvrednih kmetijskih zemljiščih, ki se stikajo z grajenim okoljem so možni tudi sledeči posegi:

-  dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov;

- gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih;

- gradnja objektov osnovne preskrbe in storitvene dejavnosti;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča, parkirišča, pešpoti, platoji,…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

V ureditveni enoti se nahaja tudi sakralni spomenik p.c. sv. Križa evid. št. 2.2.3.9. za katerega velja varstveni režim I. stopnje. Razen samega spomenika – cerkev je zavarovana tudi neposredna okolica oz. vplivno območje spomenika. Kakršenkoli poseg na objekt in okolici je mogoč le z dovoljenjem in pogoji ZVNKD Celje.

V ureditveni enoti »E« so v glavnem trajno varovalni gozdovi s posameznimi objekti na gozdnih jasah, so izjemoma (s predhodno ugotovitvijo, da z nameravanim posegom v varovalni gozd ne bodo prizadete varovalne funkcije zaradi katerih so bili gozdovi zavarovani) dovoljeni le naslednji posegi:

- dozidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- rekonstrukcija transportnih poti od kamnoloma Plesko do kompleksa Cementarne;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- postavitev turističnih oznak ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

Na območju trajno varovalnih gozdov (Odločba o razglasitvi trajno varovalnih gozdov, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88) se  z gozdnogospodarskimi načrti ne prepisuje etata. Možne so le sanitatarne  sečnje po potrebi, poseg posameznih težkih dreves, ki svojo težo ogrožajo stabilnost tal, poseg posameznega drevja ob gozdnem robu, ki se zarašča v intenzivne kmetijske površine ter občasen poseg nizke intenzitete na manjših položnejših predelih ali platojih, ki so kot enklave v območju varovalnih gozdov in niso izločene v normalno gospodarjenje z gozdovi tako, da varovalne funkcije gozdov ne bodo prizadete. Krčitev trajno varovalnih gozdov ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60m ni možno.

V ureditveni enoti »F«, ki obravnava območje E* 6/1 so dovoljeni le posegi glede urejanja deponije pepela in zavarovanja le-teh.

12. člen

Dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave v območju so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarno varnostni in sanitarno – tehnični odmiki.

13. člen

Za vsak poseg v prostor za katerega se po 5. členu tega odloka zahteva lokacijsko dovoljenje, je potrebno predhodno pridobiti geološko poročilo. Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

14. člen

Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske oz. proizvodnje gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

Pri oblikovanju objektov v ureditvenih enotah »B« in »D« je potrebno upoštevati osnovne značilnosti obstoječe tradicionalne arhitekture, strešni naklon ter kritino obstoječih objektov ter vse ostale detajle in fasadne elemente. Zaključki strešin noj bodo izvedeni s čopi, osvetlevanje podstrešij po s frčadami.

15. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

16. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane  gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00m. V primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti knjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni in sanitarno-tehnični pogoji;

- pri individualni in poslovni gradnji ta odmik znaša min. 6,00m, pri proizvodnih in skladiščnih prostorih 1,5 – 2 višini višjega objekta;

- odmik stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov od gozdnega roba mora biti pri blago nagnjenem terenu vsaj ena drevesna višina, pri strmem terenu pa dve drevesni višini;

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav in nadzidav stanovanjskih, proizvodnih, pomožnih ter gospodarskih objektov.

17. člen

Novogradnje in adaptacije:

Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov sosednjih objektov s tem, da je pri visokopritličnih objektih kolenčni zid maksimalne višine  m. Streha mora biti dvokapnica z naklonom 30^o – 35^o, kritina pa temna – opeka ali tegola (svetla, salonitna in plastična ni dovoljena). Pri vseh obstoječih in novih objektih je dovoljena izraba podstrehe v stanovanjske namene. Objekti naj bodo ometeni, barve od ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava leseni elementov na stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi.

Tlorisni in višinski gabarit proizvodnih objektov naj se prilagajajo potrebam in dejavnosti, ki se vrši na njih. Kritina naj bo alu pločevina (salonitna kritina ni dovoljena).

18. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina pri individualni stanovanjski gradnji na praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje tlorisno manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 14. člena.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino. Ravne strehe so dopustne le kot terase.

19. člen

Nadzidave:

Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Nadzidave  objektov naj ne presegajo optimalnih višinskih gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo. Kota slemena naj ne presega višine + 10,00m. Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

20. člen

Pomožni in gospodarski objekti:

Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Gospodarski objekti po tem odloku so objekti, ki so namenjeni kmetijskim dejavnostim (skednji, kozolci…).

Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem. Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12m² lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

Gospodarski objekti naj bodo locirani v sklopu kmetij.

21. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območja in sosednja območja.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- proizvodnja;

- trgovska, gostinska in turistična;

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti;

Presoja vplivov  na okolje se upravi v postopku pridobitve dovoljenja. Za gostinsko dejavnost je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje s sveta krajevne skupnosti. Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi. 

22. člen

Vzdrževanje in adaptacija:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlo-sivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometeni s svetlih nevseljivih tonih.

23. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasni objekti in naprave namenjeni za zadovoljevanje potreb storitvenih in družbenih dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površino, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor. Postaviti jih je mogočo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora morajo biti postavljeno tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (potrebno je upoštevati 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko le na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje sodnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila…, mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

24. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno urediti v smislu obstoječe kulturne krajine. Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

Nivojske razlike se premoščajo z brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90m. kovinskih ograj in ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

25. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočiti mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

26. člen

Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko meri največ 600m2, za gospodarska poslopja max 800m2, za proizvodnje objekte pa se velikost prilagaja potrebam dejavnosti, ki se vrši v njih.

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75m.

Za gospodarska poslopja in proizvodne objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se kot funkcionalno zemljišče upošteva dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegi v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja.

c. merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

27. člen

Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali, se morajo obvezno priključiti na javno komunalo (v primeru da je že zgrajeno), energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…).

28. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo), Zakon o varnosti v železniškem prometu, Pravilnik o pogojih za graditev in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu ter ostale veljavne predpise iz področja železniškega prometa:

- rekonstrukcija magistralne ceste Trbovlje – Hrastnik (M 10-9) se mora izvajati po določilih lokacijskega načrta;

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108.  in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljavca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- Uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualni vsaj z ene strani, javni pa vsaj z dveh smeri;

- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi; skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100.  in 101. člen zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja organizacija določena v 99. členu zakona;

- gozdne prometnice, ki bi bile zaradi gradnje objektov in naprav ukinjene, je potrebno rekonstruirati tako, da bodo funkcionalne tudi po zaključni gradnji;

- za vse posege v 200m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati določbe Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu, glede min. odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, zaščite proti vplivu blodečih tokov vseh eventualnih kovinski delov, zaradi bližine elektrificirane železniške proge Ljubljana – Dobova;

Komunalno in energetsko urejanje:

29. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno – tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. horizontalni odmik 0,50m). v kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

30. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih porabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi, ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- preko območja urejanja poteka trasa dovodnega in oskrbovalnega cevovoda iz vrtin VT 1/85 VT 3/86 ter ŽP 1/76 (objekte obdeluje že sprejet lokacijski načrt);

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

31. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- kjer že obstaja kanalizacijsko omrežje bo možno objekte priključiti nanj po pogojih upravljalca;

- v območjih kjer ni kanalizacijskega omrežja se fekalne odpadne vode odvajajo v nepretočne greznice;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

- meteorno vodo iz stešin se lahko preko peslolovov spelje v ponikalnico oz. v lokalno meteorno kanalizacijo (v kolikor je že urejena);

- meteorne vode iz povoznih površin je treba predhodno očistiti preko lovilcev maščob, ostale meteorne vode iz zelenih in gozdnih površin pa je potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke) oz. v lokalno meteorno kanalizacijo;

- tehnološke odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje le, če so predhodno očiščene do te mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabniki prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije…) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi ta v celoti prestreže.

- uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo;

32. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje individualno;

- priporoča se ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitve nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem plinu (Uradni list RS, št. 22/91);

33. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je potrebno urediti organizirano zbiranje, odvažanje in deponija komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranje je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

34. člen

Električno omrežje in PTT omrežje:

- za novogradnjo mora upravljalec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmera na osnovni izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer to onemogočajo terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne predstavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja;

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

35. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in epidemiološkega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno;

- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj okolju (ekološka sanacija Termoelektrarne);

- dograditi oz. urediti komunalno infrastrukturo;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

36. člen

Požarnovarnostno urejanje;

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka prepričujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor potrebnega umika ni možno zagotoviti se le – ta lahko zmanjša ob pogoju, da se zagotovijo drugi požarno varstveni in tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasiljskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode ter bo urejena pažarna zaščita celotnega območja urejanja. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja mora biti zagotovljen drug ustrezen vir požarne vode;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- upoštevati še veljavne predpise ter podzakonske predpise, ki bodo izdani na podlagi zakona o varstvu pred požarom,

37. člen

Varovanje gozdov:

- ravnanje z gozdovi, ki leže v neposredni bližini naselij, mora biti usklajeno po usmeritvah za splošno koristne funkcije gozdov v območnem gozdnogopodarskem načrtu ter v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in po usmeritvah gozdonogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov;

- na območjih, ki so v neposredni bližini gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih posegov v inicialno fazo gozda;

- v primeru razvoja rekreacije in pritiska na gozd je potrebna rekreacijska infrastruktura (oznake, pešpoti, prostori za piknik…);

- pomembnejše skupine in posamezno gozdno drevje na negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente;

- pri vseh posegih v prostor, ki bi vplivali na gospodarjenje z gozdom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana;

38. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisije morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene. Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati  Zakon o varstvu okolja (UR. list RS, št. 32/93), s tem da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88).

Upoštevati je potrebno tudi odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

39. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvori z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev hrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- upoštevati normative še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odlok o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

40. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geološko labilnih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Vsi vodotoki in njihova poplavna območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje odnosno soglasje upravnega odbora, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. V ta zaščiten prostor je vključti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršnokoli poseg lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100 – letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je speljati vse do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti le  - te brez škode za dolvodne obrežne lastnike.

Specifični pogoji:

- Mitovški slap, izvir Mitovščice in Brzice na Savi je obravnavati kot naravno dediščino;

- v območju širšega korita poplavnih voda Save ni dovoljeno nikakršna gradnja, kar je treba upoštevati predvsem pri urejanju magistralne ceste Trbovlje - Hrastnik;

-deponija pepela mora biti urejena tako, da poplavne vode ne izpirajo deponije in ne  onesnažujejo površinskih voda ali podtalnice;

- posebej je potrebno obravnavati plazovita območja (geološke in geomehanske ekspertize);

- s posebnim tehničnim elaboratom je predvideti sanacijo pokritega dela Trboveljščice v območju Cementarne;

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

41. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami. Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanirati do takšne meje, da le-ta ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

42. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov ter odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/94).

IV. KONČNE DOLOČBE

43. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno na vpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

44. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

45. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200 – 15/1994

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

         s.r.