Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07-UPB2, 27/08, 100/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 329/11 - UPB8, 21/2013), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 14. in 44. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – UPB5), 6. in 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07– UPB2), 10. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 2/07 – UPB4) ter 16. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na svoji 18. redni seji, dne 18. 3. 2014, sprejel

ODLOK

O JAVNEM REDU IN MIRU

I.           Splošne določbe

1.   člen

(1) Odlok o javnem redu in miru (v nadaljevanju odlok) ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ter sankcije za taka ravnanja na območju Občine Bled (v nadaljevanju občina).

(2) Namen odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljevanju posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

(3) Vsebino iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje določa Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06).

(4) Poleg tega se odlok zaradi dejanj, ki so značilna za pretežno turistični značaj občine in predstavljajo povečano tveganje kršitev javnega reda in miru, posebej nanaša tudi na naslednja področja:

- varovanje posameznikov in premoženja na javnih krajih ter varstvo okolja,

- javne shode in prireditve ter z njimi povezana dejanja kot je npr. preseganje obremenitev okolja s hrupom,

- podrobnejša merila za določitev gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, v podaljšanem obratovalnem času in prodajo blaga zunaj prodajaln,

- obveznosti skrbnikov živali.

(5) Vsebino iz četrtega odstavka tega člena podrobneje opredeljujejo Zakon o javnih zbiranjih, Zakon o gostinstvu, Zakona o trgovini in drugi področni predpisi, ki predstavljajo pravno podlago za sprejem ustreznih aktov lokalnih skupnosti.

2.   člen

(1) Javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih.

(2) Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana.

(3) Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov, za prekrške, ki jih storijo otroci ali mladoletniki, pa starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba otroka ali mladoletnika, če je storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom.

3.   člen

(1) Javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.

(2) Ožje središče Bleda predstavlja območje ob Ljubljanski cesti, vključno s TPC Bled, od Grand hotela Toplice do križišča s Prešernovo cesto in ob njej, ob Rečiški cesti in ob njej iz smeri središča Bleda do odcepa ceste za Blejski grad, območje Športnega parka Bledec, starega jedra Grad ter območje osrednjih parkov ob vzhodni obali jezera od Grajskega kopališča do Kazine.

(3) Poletna turistična sezona na območju občine pomeni mesece junij, julij, avgust in september.

4.   člen

Za javni red in mir na območju občine skrbijo Policija, medobčinski inšpektorat in redarstvo ter zasebne varnostne službe, vsak skladno s svojimi pooblastili in organizacijskimi zmožnostmi.

II.          Varovanje posameznikov in premoženja na javnih krajih ter varstvo okolja

5.   člen

Prepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se na javnih krajih:

- moti javni red in mir ter vznemirja posameznike ali skupine ljudi,

- ogroža, poškoduje ali onemogoča nemoteno uporabo premoženja, ki predstavlja javno dobro,

- škoduje naravnemu okolju, naravnim vrednotam in kvari izgled okolja ali kraja, vključno na zasebnih površinah.

6.   člen

(1) Zaradi motenja javnega reda in miru ter vznemirjanja posameznikov ali skupin ljudi je prepovedano:

1.   dovoliti otroku igro na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem prostoru, kjer je lahko ogrožena njegova varnost,

2.   vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov proti njihovi volji, proti volji občanov izvajati propagandno dejavnost ter proti njihovi volji nadlegovati občane s prodajo predmetov ali storitev,

3.   na javnih krajih prodajati blago iz roke v roko, iz kovčkov, torb, škatel, provizorijev, pred vhodom trgovin in podobno, razen z dovoljenjem občinske uprave,

4.   prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih, v delih večstanovanjskih stavb, ki za to niso namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih,

5.   metati predmete, če se s tem moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja,

6.   metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in človeške iztrebke na javne površine,

7.   prevračati, prestavljati ali onesnaževanje klopi, korita za rože ali druge predmete in naprave, ki so del javne površine,

8.   popivati v prodajalnah ali na drugih javnih krajih, ki niso določeni za točenje alkoholnih pijač,

9.   ovirati ali motiti organizirane javne shode in prireditve.

(1)  Zaradi ogrožanj, poškodovanja ali onemogočanja nemotene uporabe premoženja, ki predstavlja javno dobro je prepovedano:

1.   hoditi po javnih zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih javnih poti ter na njih ležati, postavljati ležalnike, mizice, bivake, šotore, ponjave in dežnike oz. senčnike,

2.   kopati se in ribariti na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se lastniku s tem povzroča škoda z uničevanjem priobalnega pasu,

3.   jahati po javnih zelenih površinah, razen uradne osebe pri opravljanju službenih dolžnosti,

4.   uporabljati opremo (klopi in stoli) za prodajo blaga ali storitev na javnih površinah,

5.   postavljati reklamne panoje in druge objekte za oglaševanje, razen pod pogoji, ki jih določa občinski predpis, ki ureja to področje in v skladu s pridobljenim dovoljenjem,

6.   postaviti ali postaviti in pritrditi preproge ali predpražnike na javno površino, razen za protokolarne namene ali za prireditve, ki jih organizira občina ali če je tako določeno v predhodnem soglasju občinske uprave,

7.   na parkiriščih, funkcionalnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki so opredeljena kot javno dobro ali so v večinski občinski lasti, postavljati ali puščati kakršnih koli predmete, ki onemogočajo ali ovirajo njihovo osnovno rabo oziroma rabo vseh pod enakimi pogoji,

8.   na javnih površinah postavljati vozila, prikolice, bivalnike, šotore in podobnih objekte z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival,

9.   nameščati objekte, ograje, cvetlična korita, hladilne omare, vitrine, urbano opremo ali druge predmete na javnih površinah brez predhodnega soglasja občinske uprave,

10. poškodovati  javno površino in objekte ali opremo na njej,

11. postaviti premične objekte in vse vrste opreme na travnatem delu javne površine, 

12. saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo,

13. odlagati na javne zelene površine odpadke, obrezano vejevje in listje,

14. odlagati in skladiščiti na javnih zelenih površinah najrazličnejše materiale in predmete.

(2) Zaradi škodovanja naravnemu okolju, naravnim vrednotam in kvarjenja izgleda okolja ali kraja, vključno na zasebnih površinah, je prepovedano:

1.   pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame,

2.   obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje, cvetje ali druge nasade in poškodovati žive meje,

3.   saditi vrste rastlin ali saditi rastline na način v nasprotju z določili prostorskih aktov občine,

4.   v bivalnem in naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter sežigati materiale, ki povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja,

5.   zažigati travnate površine, suhljad, odpadke in grmičevje,

6.   metati, puščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje, npr. v potoke, hudournike, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali druge prostore, ki niso za to določeni ali da s tem onesnažuje okolico ali moti okolico. Za prekršek je odgovoren tudi lastnik zemljišča, ki dovoli ali dopusti odlaganje predmetov, snovi in odpadkov na svoja zemljišča,

7.   kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije,

8.   prati in popravljati vozila na javnih površinah ali bo vodotokih,

9.   speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino,

10. prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to določena,

11. s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoli poškodujejo vegetacijo na zemljišču in škodujejo zdravju ljudi in živali, kadar se le-ti nanašajo na rastline, rastlinske proizvode, tla ali objekte zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi vključno s pleveli,

12. iztepati, izlivati ali metati z objektov karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi,

13. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te namene omejeno,

14. imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, bazene, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi,

15. od ponedeljka do sobote od 21. do 7. ure naslednjega dne in ob nedeljah ter praznikih ves dan uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage ter izvajati druga hrupna hišna opravila. Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na plinskih, vodovodnih, električnih ali drugih omrežjih in napeljavah) ali pomenijo pripravo krme za domače živali,

16. v poletni sezoni izvajati gradbena dela brez prehodnega soglasja občinske uprave in v časovnih terminih, določenih v soglasju. Prepoved ne velja za nujna vzdrževalna dala, ki skupno ne trajajo več kot 3 dni,

17. opustiti namestitev, zanemarjati vzdrževanje ali ne odstraniti pravočasno varnostnih naprav in potrebnih znakov pri gradnji ali popravilu stavbe ali drugega gradbenega objekta,

18. zanemarjati red in čistočo v delavnici ali njeni okolici, v okolici stanovanjske ali druge zgradbe tako, da moti okolico, kvari zunanji izgled kraja ali ogroža zdravje ljudi,

19. opremljati ograje ob javnih površinah in poteh z bodečo žico in drugimi nevarnimi predmeti,

20. onemogočati dostop do objektov in naprav javne komunalne infrastrukture.

7.   člen

Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb ter zemljišč so dolžni:

1.   skrbeti, da so te nepremičnine in zemljišča vzdrževana in urejena,

2.   odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi,

3.   odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,

4.   odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in jih s tem onesnažujejo ali ogrožajo varnost mimoidočih,

5.   skrbeti, da so na objektih, ki mejijo na javne površine nameščeni in vzdrževani strešni žlebovi in odtoki padavinskih vod, ob javnih površinah pa tudi snegobrani,

6.   odstraniti ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine.

8.   člen

(1) Izvajalci in investitorji gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:

1.   pri obnovi, rušenju in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, v kolikor pri delu prihaja do prašenja,

2.   očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine,

3.   skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,

4.   nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah,

5.   očistiti vozila, posebej gume, pred odhodom z gradbišča,

6.   uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne raznaša na javne površine,

7.   redno čistiti neposredno okolico gradbišča.

(2) V primeru, da gradnja objekta ni izvedena v celoti in je od zaključka zadnjih del minilo tri mesece, mora investitor gradnje urediti objekt in okolico tako, da ne kazi podobe naselja. Iz okolice objekta mora odstraniti vse odpadke oziroma nevarne snovi.

(3) Objekt v gradnji v naselju mora imeti:

- zavarovane meje objekta in površine za njegovo normalno rabo pri gradnji proti okolici,

- urejene in vzdrževane dostope in dovoze,

- zaznamovana in zavarovana nevarna mesta na objektu in površinah za njegovo normalno rabo pri gradnji.

(4) Izkope in odpadni gradbeni material morajo lastniki in izvajalci del proti plačilu odvažati na odlagališče gradbenih odpadkov, ostale kosovne odpadke izven terminov organiziranega odvoza pa v zbirni center komunalnih odpadkov sami ali proti plačilu preko izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v občini.

9.   člen

(1) Izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v prostor zavarovati pred poškodbami javne zelene površine na celotnem območju gradnje. V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje in parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.

(2) Po zaključeni gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji upravnega dovoljenja zemljišče urediti, odstraniti gradbene barake in odvečni material. Na zelenih površinah mora razgrniti in poravnati najmanj 20 cm plodne zemlje.

(3) Po končanih delih na javnih krajih je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma ga urediti tako, da bo ustrezalo prvotnemu stanju.

(4) Odgovornost izvajalca traja tudi po izvedeni sanaciji, če se zaradi opravljenega posega, kasneje stanje spremeni in ne ustreza več prvotnemu stanju (posedanje, nekvalitetni materiali ali izvedba).

10. člen

Na javnih krajih in zasebnih površinah ni dovoljeno puščati neuporabnih ali zapuščenih motornih vozil in njihovih delov, gradbenih odpadkov ter drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico.

III.         Javni shodi in prireditve

11. člen

(1) Osrednji prireditveni prostori v občini so:

- Zdraviliški park,

- Trgovsko-poslovni center Bled,

- Olimpijski trg pri Športni dvorani na Bledu,

- del Ceste svobode od Festivalne dvorane do križišča z Ljubljansko cesto,

- Veslaški center v Mali Zaki in območje veslaških tribun ter sodniškim stolpom v Veliki Zaki,

- območje ŠRC Straža, Športna dvorana, Grajsko kopališče in Športni park Bledec,

- prireditveni prostori pod Ribensko goro, ob gostinskem objektu na Homu, ob Savi Bohinjki na Bohinjski Beli in pri gasilskem domu na Rečici.

(2) Za prireditvene prostore iz prejšnjega odstavka lahko občina izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav upravljavcu prireditvenega prostora, če je iz poročila o emisiji hrupa v okolje, ki je priloženo k vlogi za izdajo dovoljenja, razvidno, da so za uporabo zvočnih naprav na prireditvah na prireditvenem prostoru izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka 6. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05).

12. člen

(1) Javni shodi in prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih zbiranjih.

(2) Organizator javnega shoda ali prireditve, ki poteka na javnih krajih na območju občine, mora najkasneje 15 dni pred tem pridobiti dovoljenje občinske uprave za rabo javnih cest in drugih javnih površin, kar ne izključuje vloge za dovoljenje ali prijave prireditve pri pristojnem organu. Zaradi povečanih dejavnikov tveganja pri uporabi javnih cest in drugih javnih površin lahko občina organizatorju naloži potreben način in obseg zagotavljanja javnega reda in miru ter prometne varnosti.

(3) Vloga za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

- naziv organizatorja in prireditve, 

- tip in namen javnega shoda ali prireditve (predstava, mimohod, karneval, parada, filmska promocija, ples zabava, šport, politični, verski itd.),

- čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli),

- oceno pričakovanega števila obiskovalcev in udeležencev, 

- opredelitev lokacije,

- vrsto in načrt postavitve opreme z merami,

- elaborat zagotavljanja javnega reda in miru ter predlog morebitne začasne prometne ureditve.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.

13. člen

(1) Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu ali prireditvi na javnih površinah je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator.

(2) Organizator je dolžan v sodelovanju z občinskimi javnimi službami:

- poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru,

- zagotoviti zadostno število parkirnih mest za obiskovalce javnega shoda oziroma prireditve, v primeru, da poteka na obstoječih javnih parkiriščih, pa mora te nadomestiti na drugem mestu,

- poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja shoda oziroma prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke in s prenosnimi stranišči,

- po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti, odstraniti postavljene objekte in ostale  naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo.

(3) Uporabnik mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške. Če tega ne stori, opravi to na njegove stroške izvajalec javne službe urejanja in čiščenja občinskih cest in javnih zelenih površin.

14. člen

(1) Spontani ulični nastopi na javni površini so dovoljeni, če ne ovirajo rabe javne površine zaradi števila nastopajočih ali gledalcev. Dovoljeni so na Olimpijskem trgu pri Športni dvorani, delu Ceste svobode od Festivalne dvorane do križišča z Ljubljansko cesto, v Zdraviliškem parku, v območju veslaških tribun v Veliki Zaki in v območjih starih vaških jeder izven prometnih površin.

(2) Spontani ulični nastopi se smejo izvajati med 9. in 21. uro, vendar ne več kot dve uri na istem mestu. Uporaba opreme za ozvočenje, priključene na električni vir ali na generatorski vir, in osvetljevanja ni dovoljena. Dovoljeno je le ozvočenje za akustične instrumente in vokal, ki deluje s pomočjo baterijskega napajanja in ne presega 30 W glasbene moči.

(3) Dovoljenje za izvajanje spontanih uličnih nastopov izvajalcem na podlagi vloge izvajalca predhodno izda občinska uprava, vendar ne več kot za tri nestrnjene dni v zaporedju sedmih dni.  Vloga smiselno vsebuje določila 3. odstavka 12. člena tega odloka. Dovoljenje se lahko ob upoštevanju predhodnega določila nanaša na daljše časovno obdobje, vendar ne več kot eno leto.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.

IV.        Gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času, zunaj gostinskih obratov in prodaja blaga zunaj prodajaln

15. člen

(1) Na območju občine je redni obratovalni čas skladen z določili Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07), in sicer gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:

- gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,

- restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne,

- slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,

- obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,

- gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

(2) Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega objekta, določenim na temelju pisnega soglasja večine najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov.

(3) Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v predhodnih odstavkih tega člena, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.

16. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju s stanovanji, ki so namenjena bivanju, in izletniške kmetije na teh območjih, obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.

(2) Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.

(3) Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija.

17. člen

(1) Občinska uprava lahko dovoli obratovanje restavracij, gostiln, kavarn in izletniških kmetij iz 2. alineje 1. odstavka 15. člena tega odloka v podaljšanem času ne glede na določilo 1. odstavka 16. člena do:

- 24. ure na območju celotne občine.

- 3. ure naslednjega dne v območju ožjega središča Bleda.

18. člen

(1) Zaradi povečanega tveganja kršitev javnega reda in miru v nočnem času zaradi podaljšanih obratovalnih časov občina izbere izvajalca zunanjega fizičnega varovanja za ožje središče Bleda in obhodno službo za preostali del občine.

(2) Podaljšanje obratovalnega časa iz prejšnjega člena se gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat sklenjeno pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka tega člena.

(3) Obseg in ceno varovanja določi občina v postopku javnega naročanja na podlagi predhodnega mnenja sosveta za varnost.

(4) Občina primarno zagotavlja zunanje fizično varovanje v nočnem času na javnih krajih, dopolnjuje pa se lahko tudi z drugimi oblikami varovanja skladno z ostalimi določili tega odloka.

19. člen

(1) V času javnih prireditev, ki jih organizirajo Občina Bled, Zavod za kulturo Bled ali Turizem Bled, lahko gostinski obrati v neposredni okolici prireditve obratujejo do ure, ki je določena kot čas trajanja javne prireditve v odločbi, s katero upravna enota dovoli javno prireditev.

(2) Gostinski obrati, ki bodo zaradi prireditve obratovali v podaljšanem obratovalnem času, morajo o tem obvestiti pristojni občinski organ.

(3) Javna prireditev, katere organizator je gostinski obrat, sme biti izvajana le v času obratovalnega časa gostinskega obrata.

(4) Podaljšanje obratovalnega časa po tem členu se gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat sklenjeno pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka 18. člena tega odloka.

20. člen

(1) Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času se izda za obdobje tekočega leta, tj. največ do 31. 12., oziroma za krajše obdobje v okviru enega tekočega leta.

(2) Občinska uprava lahko izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času veže na krajše časovno obdobje, deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas:

1.   če je v letu pred vložitvijo vloge za izdajo soglasja v gostinskem obratu nastopil kateri od primerov navedenih v 1. odstavku 21. člena tega odloka;

2.   v drugih primerih, ki jih določa odlok.

(3) Dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena se dokazujejo na podlagi podatkov, ki jih pridobi občinska uprava od pristojnih organov, ki v skladu s predpisi vodijo ustrezno evidenco.

21. člen

(1) Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času se gostincu ali kmetu kot tudi konkretnemu gostinskemu obratu lahko med letom prekliče v primerih:

- ponavljajočih (tri ali več) se kršitev javnega reda in miru v gostinskem obratu ali v njegovi neposredni bližini, če so ta dejanja v neposredni vzorčni zvezi z obratovanjem gostinskega obrata;

- ugotovljenih hujših kršitev predpisov s strani pristojnih služb;

- da svet krajevne skupnosti poda utemeljeno negativno pisno mnenje na obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času;

- razdora pogodbe ali neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe, sklenjene s službo varovanja;

- zaradi drugih utemeljenih razlogov.

(2) O preklicu soglasja občinska uprava izda odločbo.

(3) V primeru preklica soglasja na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, je gostincu oziroma kmetu kot tudi konkretnemu gostinskemu obratu odvzeta možnost pridobitve soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času za čas šestih mesecev, ki se šteje od dneva vročitve preklica izdanega soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

(4) V primeru preklica izdanega soglasja za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, občinska uprava v odločbi določi ustrezno spremenjen obratovalni čas.

22. člen

(1) Ne glede na ostale določbe tega odloka lahko gostinec oziroma kmet zaprosi za enkratno dovoljenje za prekoračitev podaljšanega obratovalnega časa, vendar na letni ravni ne več kot 12-krat.

(2) Enkratno dovoljenje je možno pridobiti, kadar se v gostinskem obratu odvijajo prireditve zaprtega tipa (poroke, proslave, zaključene družbe ipd.).

(3) Enkratno dovoljenje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času mora gostinec oziroma kmet pridobiti pred prireditvijo in je vezano na točno določen datum.

(4) Podaljšanje obratovalnega časa iz prejšnjega člena se gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat sklenjeno pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka 18. člena.

(5) Izdaja enkratnega dovoljenja se lahko zavrne, če je v gostinskem obratu v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge nastopil kateri od primerov navedenih v 1. odstavku 21. člena tega odloka.

23. člen

(1) Gostinska dejavnost zunaj gostinskih obratov je poleg primerov, določenih v zakonu, dovoljena tudi v času poletne turistične sezone, in sicer:

·       na območjih z ustrezno namensko rabo,

·       ob zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti,

·       v času od 9. do 21. ure.

(2) Dovoljenje za izvajanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov izda občinska uprava skladno z določili zakona in tega odloka.

(3) V kolikor se gostinska dejavnost zunaj gostinskih obratov izvaja na javnih površinah v lasti občine je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje občinske uprave.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.

24. člen

(1) Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno, je treba pridobiti dovoljenje občinske uprave.

(2) Prodaja iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja v sklopu prireditev ali v obdobju poletne turistične sezone na javnih krajih:

- na območjih z ustrezno namensko rabo in zagotovljeno prometno varnostjo,

- ob zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti in varstvu okolja,

- v času od 9. do 21. ure, razen v sklopu organiziranih tržnic v Zdraviliškem parku ali na drugem mestu do 23. ure.

(3) V kolikor se prodaja iz 1. odstavka tega člena izvaja na javnih površinah v lasti občine je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje občinske uprave.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.

V.         Obveznosti skrbnikov živali

25. člen

Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, javne prireditve, ki jim niso namenjene, in v javne prostore. Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči (npr. slepim osebam).

26. člen

(1) Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva žival, ki utegne ogrožati varnost ljudi, premoženja in drugih živali.

(2) O najdbi zapuščene živali (mačke, psa) se obvešča pristojno Zavetišče za zapuščene živali ter pristojni organ občine o najdenih zapuščenih živalih.

(3) V primeru, ko se ugotovi lastnika zapuščene domače živali, se mu naloži plačilo oskrbe in namestitve zapuščene živali v višini dejanskih stroškov, ki jih je imela veterinarska postaja ali pooblaščeno zavetišče.

27. člen

(1) Skrbnik živali je dolžan počistiti iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in najmanj dve vrečki za iztrebke ter jih ob pozivu pokazati pooblaščeni osebi.

(2) Skrbnik psa je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in posebne ograjene prostore, ki so temu namenjeni.

28. člen

Skrbnik živali (razen hlevskih živali) je v urejenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dolžan preprečevati ponavljajoče in moteče oglašanje živali. Skrbnik živali je v nočnem času dolžan zagotoviti, da žival s svojim oglašanjem ne moti ostalih prebivalcev v soseski oziroma naselju.

29. člen

Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano.

VI.        Nadzor

30. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni občinski inšpektor ali redar, skladno s svojimi pristojnostmi, razen določil, ki so vezane na državne predpise in jih nadzorujejo Policija ali pristojni inšpekcijski in drugi organi.

(2) Če pristojna uradna oseba ugotovi, da so kršena določila tega odloka ima pravico in dolžnost, da odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.

VII.       Kazenske določbe

31. člen

 (1) Z globo 200,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 24., 25., 26., 27., 28., in 29. člena tega odloka.

(2) Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 24., 25., 26., 27., 28. in 29. člena tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v višini 400,00 EUR.

VIII.      Prehodna in končna določba

32. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Bled in njegove spremembe (Uradni list RS, št. 121/08, 51/10, 100/11).

33. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 034-1/2014-7

Datum: 18.3.2014