Na podlagi 21. in 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US:
U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 - ZUJF),
Zakona o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2; 23/07 popr.; 41/07 popr., 122/07 odl.
US: U-I-11/07-45, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12) in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list, RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj sprejel na 20.
seji dne 12. 12. 2012 |
O D L O K |
o zagotavljanju
socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Odlok o zagotavljanju
socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem
besedilu: Odlok) določa vrste socialno varstvenih storitev,
financiranje, izvajalce, upravičence, pogoje in postopke za
uresničevanje socialno varstvenih storitev v Mestni občini Kranj (v
nadaljnjem besedilu: MOK). |
2. člen |
Socialno varstvena
dejavnost v Mestni občini Kranj obsega preprečevanje socialne
problematike in reševanje socialne problematike posameznikov in družin. |
3. člen |
Socialno varstvene
storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav in obsegajo
aktivnosti in pomoč posamezniku in družini. |
Socialno varstvene
storitve, ki jih (so)financira MOK in so zakonska obveza so:
|
- družinski pomočnik,
|
- pomoč družini na
domu, |
- storitve v zavodih
za odrasle, |
- nevladne
organizacije, |
- razvojni in
dopolnilni programi, pomembni za občino, |
- pogrebni stroški,
|
- območno združenje
Rdečega križa Kranj. |
MOK v
skladu z Zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o
obravnavi uživalcev prepovedanih drog, za spremljanje in koordinacijo
preprečevanja uživanja prepovedanih drog in za izvajanje preventivnih
ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog lahko ustanovi
lokalno akcijsko skupino in za ta namen zagotovi sredstva za njeno
delovanje. |
MOK
lahko skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo in zakonom, ki
ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtuje, financira in
izvaja politike razvoja socialnega podjetništva na območju MOK oziroma
na ravni razvoja regije. |
MOK
zagotavlja sredstva za storitve iz drugega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena v skladu z vsakoletnim veljavnim proračunom. |
4. člen |
MOK zagotavlja
sredstva za financiranje socialno varstvenih storitev za občane, ki
imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOK ter tujce, ki imajo
dovoljenje za stalno prebivanje v MOK. |
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz
tretje alineje drugega odstavka drugega člena v primeru prijave stalnega
prebivališča na naslovu javnega zavoda Doma upokojencev Kranj
financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec
prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na
naslovu navedenega zavoda. |
Ne glede na določbo
prvega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz
šeste alineje 19. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na
naslovu javnega zavoda Centra za socialno delo Kranj financirajo iz
proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno
prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega
zavoda. |
5. člen |
Izvajalci storitev so
naslednji: |
- javni zavodi,
|
- zasebni zavodi,
|
- društva, ustanove -
fundacije in druge neprofitne organizacije. |
6. člen |
Sredstva za
financiranje storitev izvajalci pridobivajo iz naslednjih virov:
|
- MOK, |
- druge občine,
|
- pristojna
ministrstva, |
- Evropska sredstva,
|
- donacijska in
sponzorska sredstva, |
- drugo. |
II. DRUŽINSKI
POMOČNIK |
7. člen |
Družinski pomočnik je
oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. |
Pravico do izbire
družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem
razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč
pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem
besedilu: invalidna oseba). |
8. člen |
Invalidna oseba v
primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo
nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, katerega v času, ko
ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za
financiranje pravic družinskega pomočnika v skladu z veljavno
zakonodajo. |
Postopek o priznanju
pravice do izbire družinskega pomočnika vodi Center za socialno delo
Kranj v skladu z veljavno zakonodajo. |
9. člen |
Če je invalidna oseba
lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino,
katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar
le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima
prijavljenega stalnega prebivališča. |
III. POMOČ DRUŽINI NA
DOMU |
10. člen |
Pomoč na domu je
socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v
primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu
lahko nadomesti institucionalno varstvo. |
Socialna oskrba je
namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za
življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude
invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne
morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in
nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. |
11. člen |
Javno službo za
storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni socialno-varstveni
zavodi (domovi za starejše ali centri za socialno delo) na podlagi
neposredne pogodbe o izvajanju in druge pravne osebe oziroma zasebniki v
skladu s predpisanimi standardi in normativi na podlagi koncesije, ki jo
podeli občinski upravni organ. |
Za MOK opravlja javno
službo za storitev pomoč družini na domu javni zavod Dom upokojencev
Kranj na podlagi pogodbe za nedoločen čas, z možnostjo enoletnega
odpovednega roka. MOK javno službo pomoči na domu sofinancira po
dejanskih stroških. Dom upokojencev Kranj sredstva pridobiva od: MOK,
drugih občin, države in uporabnikov. |
12. člen |
K ceni storitve
pomoči na domu si mora izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na
domu pridobiti soglasje Sveta MOK. |
Izvajalec socialno
varstvene storitve pomoči na domu opravlja storitev pomoči na domu
skladno z veljavno zakonodajo. |
13. člen |
Če je uporabnik
storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoči na domu,
lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino,
katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar
le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima
prijavljenega stalnega prebivališča. |
IV. STORITVE V
ZAVODIH ZA ODRASLE, KADAR JE UPRAVIČENEC OZIROMA DRUG ZAVEZANEC DELNO
ALI V CELOTI OPROŠČEN PLAČILA |
14. člen |
Institucionalno
varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi
organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali
dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje,
organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. |
Institucionalno
varstvo opravlja dom za starejše. Dom za starejše lahko pri tem opravlja
tudi institucionalno varstvo za mlajše invalidne osebe, vendar se
opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti. |
Posebne oblike
institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe
opravlja posebni socialno varstveni zavod za odrasle. |
15. člen |
O delni ali celotni
oprostitvi plačila storitve iz prvega in drugega odstavka prejšnjega
člena odloča in vodi postopek Center za socialno delo Kranj, in sicer za
nedoločen čas. |
16. člen |
Če je uporabnik
storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega
varstva lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove
odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne
občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev. |
V. SODELOVANJE Z
NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI |
17. člen |
MOK za namene
sodelovanja z nevladnimi organizacijami letno objavi javni razpis za
sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva.
|
Postopek javnega
razpisa vodi strokovna komisija, ki jo imenuje Svet MOK, skladno s
Pravilnikom o postopku izvedbe javnih razpisov na področju družbenih
zadev v MOK. |
18. člen |
MOK na javnem razpisu
sofinancira naslednje programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije:
|
- programi, ki
omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju in drugi programi s področja varovanja duševnega
zdravja; |
- programi, ki
omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi pomoči
invalidom; |
- programi za
svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za osebe
z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in za njihove svojce;
|
- programi za delo z
zasvojenimi; |
- programi
medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugi programi, ki v
bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti
starostnikov; |
- programi
svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in
uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev; |
- preventivni
programi za ogrožene skupine otrok in mladostnikov ter programi pomoči
žrtvam nasilja; |
- programi pomoči
različnim starostnim skupinam in posameznikom kot osebam s posebnimi
potrebami, namenjeni odpravljanju socialnih stisk, ki niso del drugih
razpisnih programov; |
- individualno
družabništvo. |
VI. RAZVOJNI IN
DOPOLNILNI PROGRAMI, POMEMBNI ZA OBČINO |
19. člen |
Razvojni in
dopolnilni programi, pomembni za občino, so naslednji: |
- enkratni denarni
prispevek za novorojence v MOK, |
- enkratna socialna
pomoč v MOK, |
- novoletna obdaritev
socialno ogroženih otrok in mladostnikov, |
- nadstandardni
program Varstveno delovnega centra Kranj, |
- nadomestne oblike
bivanja in oskrbe izven mreže javne službe, |
- program Zavetišče
za brezdomce, |
- program
Razdelilnice hrane, |
- program Škrlovec,
dnevni center za mlade in družine, |
- program Center za
pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih, |
- program
Reintegracijski center, |
- program Varna hiša
Gorenjske, |
- program Materinski
dom, |
- varovanje na
daljavo, |
- medgeneracijski
center. |
VI. 1 Enkratni
denarni prispevek za novorojence v MOK |
20. člen |
Enkratni denarni
prispevek je enkratna denarna pomoč upravičencu, ki se zagotavlja iz
sredstev občinskega proračuna, s katero se družini zagotovi dopolnilni
prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. |
21. člen |
Upravičenci, pogoji,
način dodelitve, višina in postopek za dodelitev enkratnega denarnega
prispevka za novorojence so podrobneje določeni v Odloku o enkratnem
denarnem prispevku za novorojence v MOK. |
VI. 2 Enkratna
socialna pomoč v MOK |
22. člen |
Enkratna socialna
pomoč v MOK je materialna pomoč namenjena enkrat letno posamezniku ali
družini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti (težke
bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče in drugih
posebnih okoliščin, ki bi lahko ogrožale preživetje posameznika ali
družine) nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske
možnosti za rešitev stiske in so se znašli v posebnih socialnih
razmerah, tako da potrebujejo enkratno socialno pomoč. |
23. člen |
Enkratna socialna
pomoč je namenjena: |
- nakupu šolskih
potrebščin, kurjave in ozimnice, podaljšano bivanje, šolska kosila,
|
- doplačilu šole v
naravi, |
- doplačilu
zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva
zavarovalnica, |
- ob elementarnih
nesrečah ali smrti, |
- drugim posebnim
socialnim potrebam posameznika ali družine. |
24. člen |
Upravičence, pogoje,
višino in postopek za dodelitev enkratne socialne pomoči so podrobneje
opisani v Navodilu o dodeljevanju enkratne socialne pomoči v MOK. |
VI. 3 Novoletna
obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov |
25. člen |
Center za socialno
delo Kranj izvede vsakoletno dobrodelno novoletno obdaritev za socialno
ogrožene otroke in mladostnike, ki ne živijo doma in za katere starši iz
kakršnih koli razlogov ne skrbijo. Gre za otroke in mladostnike, ki so
nameščeni v vzgojne zavode ali zavode za usposabljanje in
rehabilitacijo, rejniške družine ali živijo pri skrbnikih. |
26. člen |
Center za socialno
delo Kranj sredstva za novoletno obdaritev socialno ogroženih otrok in
mladostnikov pridobiva od MOK, donatorjev in drugih občin. |
VI. 4 Nadstandardni
program Varstveno delovnega centra Kranj |
27. člen |
Nadstandardni program
Varstveno delovnega centra Kranj je namenjen odraslim osebam z motnjo v
duševnem razvoju, ki so dodatno senzorno in gibalno ovirani in so
vključeni v javni zavod Varstveno delovni center Kranj. Vsebine
nadstandardnega programa uporabnikom predstavljajo pomemben prispevek v
kakovost njihovega življenja tako na kulturnem in športnem področju
življenja kot tudi na področju vseživljenjskega učenja. V okviru
nadstandardnega programa se uporabnikom nadgrajuje uresničevanje
socialnega vključevanja in potrjevanje v občutku pomembnosti za družbo.
Programi so namenjeni tudi razbremenjevanju družin. |
28. člen |
Nadstandardni program
Varstveno delovnega centra Kranj obsega programe, ki se izvajajo izven
zavoda kot enodnevni ali večdnevni programi. |
- Športne igre so
namenjene aktivnemu športnemu udejstvovanju, spodbujanju zdravja in
ohranjanju osebnostne celovitosti preko gibal, čutil in čustev.
Ozaveščanje telesa omogoča uporabnikom celostno doživljanje sebe, ponuja
mu bolj dejaven, zdrav, uravnovešen in odgovoren odnos do lastnega
telesa. Poleg tega je to priložnost za pridobivanje novih socialnih
veščin in širjenje socialne mreže. |
- Večdnevni programi
(zimovanje, letovanje in letovanje z individualnim spremstvom) so
programi, ki poleg oddiha uporabnika pomembno vplivajo tudi na
razbremenitev družine. Programi enakopravno vključujejo uporabnike v
družbo, kjer skozi konkretne socialne izkušnje v različnih vlogah
pridobivajo različne življenjske izkušnje za uporabo v vsakdanjem
življenju. Zlasti pa se potrdijo v samostojnosti, odraslosti in vlogi
enakopravnega koristnika turističnih uslug. |
- Večdnevne
izobraževalne programe kot so lončarsko kiparske delavnice in podobne
ustvarjalne delavnice, preko katerih uporabniki spoznavajo lokalno
kulturno dediščino in običaje. |
29. člen |
Nadstandardni program
Varstveno delovnega centra Kranj za upravičence organizira in zagotovi
Varstveno delovni center Kranj. Sredstva za ta namen Varstveno delovni
center Kranj pridobiva iz proračuna Mestne občine Kranj, z lastno
zaposlitveno dejavnostjo in prodajo lastnih izdelkov, s prispevki
posameznikov ter iz donacij. |
VI. 5 Nadomestne
oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe |
30. člen |
Nadomestne oblike
bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe opravljajo stanovanjske
skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju ali se opravljajo v drugi
organizirani obliki. |
31. člen |
O delni ali celotni
oprostitvi plačila nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne
službe odloči pristojen občinski upravni organ, v skladu z Navodilom o
plačilu stroškov namestitve v nadomestni obliki bivanja in oskrbi izven
mreže javne službe. |
32. člen |
Če je uporabnik
storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve nadomestne oblike
bivanja in oskrbe izven mreže javne službe lastnik nepremičnine, se mu z
odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere
lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno
storitev. |
VI. 6 Program
Zavetišče za brezdomce Kranj |
33. člen |
Zavetišče za
brezdomce Kranj (v nadaljnjem besedilu: Zavetišče) opravlja socialno
varstveno storitev, ki ima obliko dnevnega centra z nočno nastanitvijo
in je namenjen izboljšanju trenutne situacije, z možnostjo kasnejšega
prehoda v dom upokojencev ali posebni socialno varstveni zavod.
|
Zavetišče nudi osebno
pomoč brezdomcu v smislu urejanja: njegovega statusa, dokumentov,
dohodkov, stikov s sorodniki, zdravstvenega stanja, higiene, iskanja
možnosti zaposlitve, aktivnega preživljanja prostega časa, druženja in s
tem širjenja socialne mreže. |
34. člen |
Uporabniki Zavetišča
so materialno in socialno ogrožene brezdomne osebe brez premoženja in
so: |
- državljani
Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki
Sloveniji, |
- državljani
Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki
Sloveniji z zadnjim stalnim prebivališčem v MOK, ki so sedaj brez
urejenega stalnega bivališča oziroma brez urejenih veljavnih dokumentov,
|
- posamezniki, ki
zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih dokumentov, vendar
že daljše obdobje (20 do 30 let) živijo v tem okolju in imajo v tem
okolju razvito socialno mrežo. |
Prednost pri
namestitvi v Zavetišče imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem
v MOK. |
35. člen |
O sprejemu,
namestitvi ali odpustu stanovalcev odloča vodja Zavetišča. Vodja
Zavetišča lahko po potrebi oblikuje posebno komisijo za sprejem,
premestitev ali odpust, ki jo sestavljajo strokovni delavec Zavetišča,
strokovni delavec Centra za socialno delo Kranj in predstavnik MOK. |
36. člen |
Uporabniki Zavetišča,
ki so občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče,
in sicer: |
- uporabniki, ki
prejemajo denarno socialno pomoč so dolžni prispevati od dneva
namestitve k plačilu storitve 75 %
denarne socialne pomoči. Uporabnik, ki nima urejene denarne socialne
pomoči, je dolžan s pomočjo strokovnih delavcev Zavetišča takoj po
sprejemu urediti vse formalnosti za pridobitev materialnih pravic,
|
- uporabniki, ki
prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki presega 25 %
cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve celotno ceno
mesečne namestitve, |
- uporabniki, ki
prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki ne presega 25 %
cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve sorazmerni
znesek tako, da jim od pokojnine oziroma dohodka ostane znesek žepnine v
višini 25 %
denarne socialne pomoči. |
Uporabniki Zavetišča,
ki so niso občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v
Zavetišče celotno ceno mesečne namestitve. Kolikor celotne cene mesečne
namestitve ne zmorejo plačati, mora namestitev za njih (do)plačati
občina iz katere prihajajo. |
Prispevek uporabnikov
je prihodek Zavetišča. |
Ceno mesečne
namestitve sprejme pristojni organ Zavetišča, ki si mora k ceniku
pridobiti soglasje župana MOK. |
37. člen |
Zavetišče sredstva
pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, evropskih sredstev,
prispevka uporabnikov in drugih virov. MOK zagotavlja Zavetišču sredstva
za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo, materialne
stroške in investicijske transfere. |
38. člen |
Zavetišče
organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali
kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali
kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si
mora Zavetišče pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe
Zavetišča zagotovi prostore, katere da Zavetišču za čas njegovega
delovanja v brezplačno uporabo. |
39. člen |
Zavetišče preneha
delovati v naslednjih primerih: |
- da potreb po
Zavetišču ni več, |
- kolikor Zavetišče
ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo
delovanje, |
- nima prostorskih
pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju
sodelovanja in sofinanciranja Zavetišča s strani MOK sprejme Svet MOK. |
VI. 7 Program
Razdelilnica hrane |
40. člen |
Program Razdelilnica
hrane (v nadaljnjem besedilu: Razdelilnica) je socialno varstvena
storitev, ki je namenjena: |
- dnevnemu
zagotavljanju hrane socialno najbolj izključenim posameznikom,
|
- zmanjševanju stiske
vključenih v program, |
- spodbujanju k
razvijanju in vzdrževanju minimalnih higienskih standardov, |
- spodbujanju in
razvijanju nekonfliktnih komunikacij in vzajemnega neagresivnega
vedenja, |
- spodbujanju k
smotrnejšemu izkoriščanju časa vključenih posameznikov, |
- spodbujanju k delu
pri urejanju okolice in prostorov. |
41. člen |
Uporabniki
Razdelilnice so osebe, ki na Centru za socialno delo Kranj prejmejo
napotnico. |
Kriterije za
pridobitev napotnice določi z navodilom Center za socialno delo Kranj. |
42. člen |
Razdelilnica
praviloma obratuje vse dni v letu. Ob delavnikih Razdelilnica zagotavlja
tople obroke, ob dela prostih dnevih pa Razdelilnica zagotavlja tople
obroke ali lunch pakete. |
Razdelilnica v skladu
z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi cenovno najugodnejšega
izvajalca za zagotavljanje prehrane. |
Za uporabnike
Razdelilnice, ki so občani MOK, je topel obrok hrane oziroma lunch paket
brezplačen. |
Uporabniki
Razdelilnice, ki so občani drugih občin, oziroma njihove občine, so
dolžni plačati izvajalcu ceno toplega obroka oziroma lunch paketa v
celoti. |
Prispevek uporabnikov
je prihodek Razdelilnice. |
43. člen |
Razdelilnica sredstva
pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov
uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Razdelilnici
sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo,
materialne stroške, investicijske transfere in sredstva za potrebno
število toplih obrokov. |
44. člen |
Razdelilnica
organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali
kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali
kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si
mora Razdelilnica pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe
Razdelilnice zagotovi prostore, katere da Razdelilnici za čas njenega
delovanja v brezplačno uporabo. |
45. člen |
Razdelilnica preneha
delovati v naslednjih primerih: |
- da potreb po
Razdelilnici ni več, |
- kolikor
Razdelilnica ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
- preneha delovati v
prostorih MOK. |
Sklep o prenehanju
delovanja Razdelilnice sprejme Svet MOK. |
VI. 8 Program
Škrlovec, dnevni center za mlade in družine |
46. člen |
Škrlovec, dnevni
center za mlade in družine (v nadaljnjem besedilu: Škrlovec) je namenjen
mladim med okvirno 10 in 20 letom starosti ter njihovim skrbnikom. V
prvi vrsti je Škrlovec namenjen mladim z že znanimi težavami v procesu
odraščanja in mladim s težjim materialnim, socialnim ali kako drugače
oteženim statusom ter njihovim svojcem, skrbnikom ali rejnikom, prav
tako pa se v dejavnosti Škrlovca lahko vključujejo tudi mladi brez
večjih življenjskih težav. |
47. člen |
Škrlovec izvaja
naslednje osnovne dejavnosti: |
- svetovalno delo z
otroci, mladostniki in družino, |
- prostočasne
dejavnosti ob delavnikih (družabne, športne, kreativno-umetniške in
pogovorne delavnice), |
- prostočasne
dejavnosti v času počitnic (skupinsko preživljanje zimskih, prvomajskih,
poletnih, jesenskih in prednovoletnih počitnic). |
Škrlovec izvaja
naslednje spremljevalne dejavnosti: |
- sodeluje v okviru
raznih Preventivnih programov za mlade, |
- sodeluje z
nevladnimi organizacijami, |
- izvaja mednarodne
projekte, |
- predstavlja
Škrlovec širši javnosti. |
48. člen |
Škrlovec sredstva
pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov
uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Škrlovcu
sredstva za plačo zaposlenega delavca s VII. stopnjo izobrazbe,
materialne stroške in investicijske transfere. |
Za uporabnike občin,
ki sofinancirajo program Škrlovca, je udeležba v programu brezplačna.
|
Občine uporabnikov,
ki programa Škrlovec na sofinancirajo, so v šolskem letu 2013/14 dolžne
prispevati enkratno pristopnino na uporabnika za obiskovanje programa
Škrlovec v višini 40 €. V primeru, da občina ne zagotovi plačila
pristopnine za uporabnika svoje občine, je to dolžan storiti uporabnik
oziroma njegova družina. V izjemnih primerih (socialno-ekonomska stiska
družine), izvajalec uporabnika lahko oprosti plačila pristopnine.
|
Pristopnine za
naslednja šolska leta, s sklepom letno določi župan MOK. |
49. člen |
Škrlovec
organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali
kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali
kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si
mora Škrlovec pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe
Škrlovca zagotovi prostore, katere da Škrlovcu za čas njenega delovanja
v brezplačno uporabo. |
50. člen |
Škrlovec preneha
delovati v naslednjih primerih: |
- da potreb po
Škrlovcu ni več, |
- kolikor Škrlovec ne
uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
|
- nima prostorskih
pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju
sodelovanja in sofinanciranja Škrlovca s strani MOK sprejme Svet MOK. |
VI. 9 Program Center
za odvisnosti |
51. člen |
Center za odvisnosti
izvaja program za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih
(v nadaljnjem besedilu: Center). Center nudi svetovanje in organiziranje
psihosocialne pomoči posameznikom, ki imajo težave z različnimi oblikami
zasvojenosti. Center zagotavlja sprejemno obliko obravnave, dnevno
obliko obravnave in bivalno obravnavo, to je stanovanjsko skupino.
|
Uporabniki Centra so
osebe s težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih drog, ki izkazujejo
primerno psiho-fizično sposobnost in so motivirani za sodelovanje v
programu ter imajo željo po aktivnem vključevanju v socialno delovno
okolje, učenju delovnih in praktičnih navad, spremembi načina življenja,
oziroma se pripravljajo za vstop v katerega izmed visokopražnih
programov (npr. komune ali terapevtske skupnosti) zdravljenja
odvisnosti. Uporabniki programa so tudi partnerji in svojci oseb s
težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih drog. Prednost obravnave v
programu imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK. |
52. člen |
Sprejemna oblika
obravnave je prvi stik uporabnika s Centrom. V sprejemnem delu uporabnik
preživlja prosti čas, se druži, pridobi različne informacije, se
pogovori s strokovnim delavcem Centra, naredi načrt za reševanje svoje
problematike, si išče zaposlitev ipd. |
Dnevna oblika
obravnave je namenjena obravnavi in dnevnemu bivanju posameznikov, ki
imajo težave z zasvojenostjo od nedovoljenih substanc. |
Bivalna oblika
obravnave oziroma stanovanjska skupina je namenjena posameznikom, ki so
bili najmanj mesec dni vključeni v dnevno obliko obravnave in so dosegli
določen napredek v urejanju zasvojenosti. |
53. člen |
Uporabniki občin, ki
sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati k dnevni obliki
obravnave mesečno 30 %
vrednosti denarne socialne pomoči. |
Uporabniki občin, ki
programa Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k dnevni obliki
obravnave mesečno 50 %
vrednosti denarne socialne pomoči. |
Stroški dnevne
obravnave so namenjeni psihosocialni obravnavi oziroma izvajanju
terapije, materialu za izvedbo individualnih in skupinskih vsebin ter
prehrani (v programu dnevne oblike obravnave je zagotovljen en topel
obrok). |
Uporabniki občin, ki
sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati k namestitvi v
stanovanjsko skupino mesečno 80 %
vrednosti denarne socialne pomoči. |
Uporabniki občin,
katere program Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k
namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 100 %
vrednosti denarne socialne pomoči. |
Prispevek uporabnikov
je prihodek Centra. |
54. člen |
Center sredstva
pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov
uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Centru sredstva
za materialne stroške in investicijske transfere. |
55. člen |
Center organizacijsko
lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali kot društvo ali
kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot druga oblika
javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si mora Center
pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe Centra
zagotovi prostore, katere da Centru za čas njenega delovanja v
brezplačno uporabo. |
56. člen |
Center preneha
delovati v naslednjih primerih: |
- da potreb po Centru
ni več, |
- kolikor Center ne
uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
|
- nima prostorskih
pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju
sodelovanja in sofinanciranju Centra s strani MOK sprejme Svet MOK. |
VI. 10 Program
Reintegracijski center |
57. člen |
Program
Reintegracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: Reintegracija) je
namenjen pomoč pri socialni rehabilitaciji oziroma ponovni vključitvi v
primarno okolje ter kot takšen šteje za ključni del obravnave
zasvojenosti od psihoaktivnih substanc. V sklopu individualne in
skupinske obravnave Reintegracija nudi pomoč pri vedenjskih težavah, pri
zastavljanju ciljev in evalvaciji le-teh ter pomoč pri vzpostavljanju
odnosov z bližnjimi kot tudi vzpostavljanju nove socialne mreže.
Reintegracija uporabniku ponudi oporo pri urejanju odnosov z
najbližjimi, oporo pri iskanju zaposlitve in nadaljevanju šolanja ter
pomoč pri iskanju stanovanja. |
Uporabniki
Reintegracije so osebe, ki so (o)zdravljeni odvisniki po končani
obravnavi znotraj terapevtskih skupnosti in komun. Sekundarno so
uporabniki programa tudi najbližje osebe (o)zdravljenih odvisnikov, ki
so eden od najpomembnejših mostov do njegovega »normalnega« življenja
znotraj družbe. |
58. člen |
Program Reintegracije
traja šest mesecev, s tem da se lahko bivanje podaljša za nadaljnje tri
mesece. Po končanem bivanju v Reintegraciji se oseba vključi v
izvenbivalni del (namenjen je opori osebi, potem ko zaživi samostojno
življenje), ki traja šest mesecev. |
59. člen |
Reintegracija
sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin,
prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja
Reintegraciji sredstva za materialne stroške. |
60. člen |
Reintegracija
organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali
kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali
kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si
mora Reintegracija pridobiti soglasje Sveta MOK. |
61. člen |
Reintegracija preneha
delovati v naslednjih primerih: |
- da potreb po
Reintegraciji ni več, |
- kolikor
Reintegracija ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
- nima prostorskih
pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju
sodelovanja in sofinanciranja Reintegracije s strani MOK sprejme Svet
MOK. |
VI. 11 Program Varna
hiša Gorenjske |
62. člen |
Osnovni namen
programa Varne hiše Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: VHG) je zagotoviti
ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, varen prostor bivanja in jim nuditi
zaščito in podporo pri zavestnem spreminjanju lastnega življenja na
prehodu iz življenja v nasilju v življenje brez nasilja, jim nuditi
strokovno pomoč in zagovorništvo. |
Čas bivanja v VHG je
omejen na največ leto dni. |
63. člen |
Uporabniki programa
VHG so ženske, ki so žrtve nasilja v družini in se želijo same ali z
otrokom oziroma otroki umakniti iz nasilnega odnosa na varno. V program
se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s
prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij. |
64. člen |
Izvajalec programa
VHG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša
Gorenjska. |
Društvo program VHG
izvaja v dveh enotah v Gorenjski regiji, in sicer v stavbi, katere
lastnik so gorenjske občine, in v prostoru enote VHG, ki ga ima društvo
v najemu. |
65. člen |
VHG sredstva
pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin
Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja VHG delež
finančnih sredstev za izvedbo programa in sredstva za investicijsko
vzdrževanje objekta, katerega solastnice so občine Gorenjske, in sicer v
deležu, določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji. |
66. člen |
MOK sofinancira
program VHG za čas, ko bo društvo izvajalo program varne hiše v
gorenjski regiji. |
Ne glede na določbo
prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od gorenjskih občin preneha
sofinancirati program VHG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju
VHG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK. |
VI. 12 Program
Materinski dom |
67. člen |
Osnovni namen
programa Materinski dom Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: MDG) je
zagotoviti ženskam in otrokom začasno namestitev, jim nuditi
psihosocialno pomoč oziroma jim nuditi socialno terapevtske aktivnosti,
krepiti njihovo samozavest, izboljšati komunikacijo, pomagati jim pri
razvoju čustvene inteligence, osebne moči, zvišanju praga premagovanja
stresa, prevzemanju odgovornosti, vzpostavljanja in krepitve socialne
mreže. |
Čas bivanja v MDG je
omejen največ na leto dni. |
68. člen |
Uporabnice programa
MDG so nosečnice in matere z otroki do 15. leta starosti, ki so se
znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo
drugih možnosti bivanja skupaj z otroci in so pripravljene aktivno
reševati svojo stisko. V program se vključuje večina uporabnic iz
gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice
iz drugih regij. |
69. člen |
Izvajalec programa
MDG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša
Gorenjska, ki program izvaja v gorenjski regiji. |
70. člen |
MDG sredstva
pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin
Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja MDG delež
finančnih sredstev za izvedbo programa, in sicer v deležu določenem
glede na število prebivalcev v gorenjski regiji. |
71. člen |
MOK sofinancira
program MDG za čas, ko bo društvo izvajalo program materinskega doma v
gorenjski regiji. |
Ne glede na določbo
prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od gorenjskih občin preneha
sofinancirati program MDG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju
MDG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK. |
VI. 13 Varovanje na
daljavo |
72. člen |
Storitev varovanja na
daljavo obsega celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega
alarma v primeru, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v
vsakdanje življenje. |
S storitvijo
starostnik lahko dalj časa ostane v domačem okolju in ni potrebna
namestitev v domsko varstvo. Upravičenci do te storitve so osebe, ki jim
psihofizične sposobnosti še omogočajo, da s to storitvijo in z občasno
organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno
počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. |
73. člen |
Storitev izvaja
izbrani ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki ga izbere pristojno
ministrstvo. |
Cena storitve je
sestavljena iz stroška mesečnega najema in dveh enkratnih stroškov:
priključnina in prvi obisk. |
MOK novemu
uporabniku, ki ima stalno prebivališče v MOK in v MOK tudi stalno
prebiva, krije strošek prvega obiska, o čemer odloči pristojni občinski
organ s področja socialnega varstva skladno z Zakonom o splošnem
upravnem postopku. Vse ostale stroške krije uporabnik. |
VI. 14
Medgeneracijski center |
74. člen |
Uporabniki programa
medgeneracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: MC) so prebivalci MOK.
V MC se povezujejo in v njem sodelujejo različne generacije
prebivalstva, s ciljem prenašanja znanja, izkušenj in spretnosti med
ljudmi. Starejša populacija svoje znanje, izkušnje in spretnosti prenaša
na druge in s tem ohranja socialne vezi ter starejši ostajajo s tem
aktivni kot prostovoljci. |
75. člen |
Program MC
uporabnikom nudi druženje, skupno ustvarjanje, promocijo zdravega
življenja in prostovoljstvo. V ta namen program MC izvaja različne
delavnice, igre, ekskurzije, kulturne in športne dogodke ter aktivnosti,
ki prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo in starejšo populacijo. |
76. člen |
MC se lahko
sofinancira iz sredstev proračuna MOK, sponzorskih in donatorskih
sredstev ter sredstev razpisov ministrstev, Evropskega socialnega sklada
in drugih virov. |
MOK lahko z ostalimi
partnerji v projektu zagotavlja prostorske pogoje. |
77. člen |
Program MC
organizacijsko lahko deluje v okviru javnega zavoda ali kot društvo ali
kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot fundacija. |
VII. POGREBNI STROŠKI |
78. člen |
Pogrebni stroški so
stroški plačila pogreba za pokojne občane, ki imajo dediče oziroma
sorodnike, le-ti pa niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov.
|
Upravičenci do
plačila pogrebnih stroškov so občani, ki so na dan smrti imeli
prijavljeno stalno prebivališče v MOK in občani, ki so umrli v MOK, pa
ni mogoče ugotoviti njihovega zadnjega stalnega prebivališča. |
79. člen |
Za občane, ki nimajo
dedičev oziroma sorodnikov, MOK krije sredstva za raztros pepela, ki ga
opravi pogrebno podjetje, skladno z Navodilom o plačilu pogrebnih
stroškov v MOK. |
VIII. OBMOČNO
ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ |
80. člen |
Rdeči križ Slovenije
je nepridobitna, neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega
pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije. |
Rdeči križ Slovenije
sestavljajo lokalne organizacije, in sicer na območju Mestne občine
Kranj je Območno združenje Rdečega križa Kranj (v nadaljnjem besedilu:
OZRK Kranj). |
81. člen |
MOK z OZRK Kranj
sklene letne neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja OZRK Kranj
in njegovega specifičnega programa lokalnega pomena, ki jih v javnem
interesu izvaja OZRK Kranj, in sicer na podlagi dogovorjenih letnih
programov. OZRK Kranj dogovarja letne programe s pristojnim občinskim
organom MOK na podlagi letnega neposrednega poziva za predložitev
finančnih načrtov. |
82. člen |
OZRK Kranj za MOK
opravlja predvidoma naslednje naloge: |
- organizira, izvaja
in zagotavlja razne oblike humanitarnih pomoči, |
- skrbi za starejše
občane, |
- skrbi za zdravje
občanov, |
- dela z mladimi
člani Redečega križa, |
- skrbi in razvija
prostovoljstvo, |
- druge naloge kot
so: teden Redečega križa, mednarodno in medobčinsko sodelovanje, izdaja
biltena Redečega križa in podobno. |
IX. LOKALNA AKCIJSKA
SKUPINA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG |
83. člen |
Lokalna akcijska
skupina za preprečevanje zlorabe drog v MOK (v nadaljnjem besedilu: LAS)
je strokovno posvetovalno telo župana. LAS sestavljajo strokovnjaki,
predstavniki služb, ki se profesionalno ukvarjajo z bio-psiho-socialnimi
vidiki zdravja prebivalstva, predstavniki prostovoljnih in humanitarnih
organizacij, predstavniki uporabnikov preventivnih programov,
predstavniki represije in politike. |
84. člen |
Člane LAS imenuje in
razrešuje s sklepom župan MOK. |
Delovanje in članstvo
LAS je vezano na mandat župana in je prostovoljno. |
LAS pri svojem
delovanju uporablja žig župana MOK. |
85. člen |
Naloge LAS v okviru
lokalne skupnosti so: |
- priprava
operativnega letnega programa za MOK, ki ga mora potrditi župan MOK,
|
- najmanj enkrat
letno poročanje Svetu MOK, |
- ocenjevanje stanja
na področju zlorabe drog iz preventivnega in kurativnega vidika,
|
- sprotno spremljanje
gibanja problematike drog v občini in svetovanje pri usklajevanju služb,
programov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe drog, |
- strokovno
usposabljanje članov LAS in razvijanje lokalnih kadrovskih potencialov
za delo v lokalni skupnosti na področju problematike drog, |
- vzpostavljanje
pogojev za aktivno izvajanje preventivnih programov v MOK, |
- obveščanje javnosti
o problematiki drog v lokalni skupnosti, s ciljem konstruktivnega odziva
na problematiko drog, |
- vplivanje na
državno in lokalno politiko, ki kakorkoli vpliva na zdravje in na
zakonske vidike problematike odvisnosti, |
- izvajanje drugih
nalog v skladu z namenom skupine, ki jih določi župan MOK v letnem
operativnem programu. |
86. člen |
LAS pridobi
proračunska sredstva iz proračuna MOK. |
Proračunska sredstva
LAS lahko porabi za: |
- sofinanciranje
preventivnih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah MOK,
|
- sofinanciranje
okroglih miz, predavanj, kongresov, preventivnih programov in
preventivnih akcij, |
- pobiranje odvrženih
igel, ki jih organizira LAS v sodelovanju z drugimi organizacijami, in
nakup zbiralnikov za odvržene igle, |
- strokovna
izobraževanja članov LAS, pogostitev. |
X. SOCIALNO
PODJETNIŠTVO |
87. člen |
Socialno podjetništvo
je vrsta družbeno odgovornega podjetništva, ki si v prvi vrsti prizadeva
za ustvarjanje javnega dobrega. Socialno podjetništvo krepi družbeno
solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo,
zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem
interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna
mesta ter socialno in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin
ljudi na trgu dela. |
88. člen |
Program Socialnega
podjetništva v MOK vodi in izvaja Fundacija Vincenca Drakslerja za
odvisnike - ustanove za zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in
njihovim svojcem, socialno podjetje (v nadaljnjem besedilu: Fundacija).
Fundacija nudi svetovanje in pomoč prebivalcem MOK pri ustanavljanju
socialnih podjetij. Kot uporabniki se v programu usposabljajo in
zaposlujejo težje zaposljive osebe kot so iskalci prve zaposlitve,
dolgotrajno brezposelne osebe, invalidi, bivši odvisniki od prepovedanih
drog in alkohola, starejši od 55 let in druge ranljive skupine na trgu
dela. |
89. člen |
Fundacija sredstva
pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, donatorjev
in drugih virov. MOK Fundaciji sofinancira sredstva za materialne
stroške, vodenje programa in investicijske transfere. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
90. člen |
Za (so)financiranje
socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu, OZRK Kranj, socialno
podjetništvo in razvojnih dopolnilnih programov (Škrlovec, Razdelilnica,
Center, Reintegracija, Zavetišče, VHG, MDG, enkratna denarna socialna
pomoč, novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok, medgeneracijski
center), pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK
izvede neposredni poziv v skladu z Navodilom o izvedbi postopka
neposrednega poziva za financiranje javnih zavodov v MOK. |
91. člen |
MOK vlaga predloge za
omejitev dedovanja na Okrajno sodišče v Kranju za naslednje storitve:
|
- storitve v zavodih
za odrasle, |
- nadomestne oblike
bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe, |
- pogrebne stroške,
|
- družinskega
pomočnika (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena
prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine),
|
- pomoč družini na
domu (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved
odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine). |
92. člen |
Ob uveljavljanju
pravic iz prve, druge in tretje alineje 3. člena tega Odloka, ki se
financirajo iz občinskega proračuna in za katere postopke vodi in o njih
odloča Center za socialno delo Kranj, pristojni občinski organ s
področja socialnega varstva MOK poda predhodno mnenje o znanih
okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pristojni občinski organ s
področja socialnega varstva MOK mora podati predhodno mnenje v roku 10
dni od prejema obvestila Centra za socialno delo Kranj, da vodi
postopek, v katerem odloča o navedenih pravicah. |
93. člen |
Nadzor nad porabo
proračunskih sredstev, ki jih MOK namenja za (so)financiranje socialno
varstvenih storitev opravlja pristojni občinski organ s področja
socialnega varstva MOK pri izvajalcih enkrat letno. |
Župan MOK lahko
odredi tudi dodatni izredni nadzor. |
Pristojni občinski
organ s področja socialnega varstva MOK sestavi o nadzoru zapisnik in o
svojih ugotovitvah seznani župana MOK. |
Kolikor pristojni
občinski organ s področja socialnega varstva MOK ugotovi manjše napake,
nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na izvajanje storitve
in finančno poslovanje, izvajalca na zadevo opozori in določi rok za
njegovo odpravo in vse zavede v zapisniku. Če nepravilnosti niso
odpravljene v določenem roku ali če gre za večje napake, izvajalca župan
pozove k odpravi s sklepom. Kolikor izvajalec nepravilnosti še vedno ne
odpravi, lahko župan v nadzor vključi tudi Skupno službo notranje
revizije Kranj. |
94. člen |
Z dnem veljavnosti
tega Odloka preneha veljati Odlok o organiziranju pomoči na domu in
merilih za oprostitev plačil storitev (Uradni list RS, št. 101/99,
17/01, 96/02). |
95. člen |
Ta Odlok o
zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
122-449/2012-28(47/04) |
Župan |
Mestne občine Kranj
|
Mohor Bogataj l.r. |