Na podlagi 115.,
117., 119. in 282. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS,
št. 61/17 – ZUreP-2) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 8/18 in 38/18) je Občinski svet
Občine Ajdovščina na 20. redni seji dne 15. 4. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko sosesko Lipa v
Ajdovščini |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem odlokom se
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za večstanovanjsko sosesko
Lipa v Ajdovščini, ki ga je izdelalo podjetje OS ARHITEKTURA Katarina
Šauperl s. p., Framska ulica 3, 2000 Maribor (datum marec 2021,
št. proj. 16/2019), s katerim se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov
s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami. |
|
2. člen |
|
(sestavni del OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje: |
A. ODLOK |
B. GRAFIČNI DEL |
risba 1 |
Prikaz območja obdelave |
m 1:500 |
risba 2 |
Parcelacija |
m 1:500 |
risba 3 |
Funkcionalno oblikovalski pogoji |
m 1:500 |
risba 4 |
Situacija prometnega omrežja |
m 1:500 |
risba 5 |
Komunalna in energetska infrastruktura |
m 1:500 |
risba 6 |
Ureditvena situacija s prerezom |
m 1:500 |
|
C. PRILOGE |
1. Sklep |
2. Izvleček iz
prostorskih sestavin planskih aktov občine |
4. Seznam
strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve |
5. Nosilci urejanja
prostora |
6. Povzetek za
javnost |
7. Strokovne
podlage: Geodetski načrt, ki ga je izdelalo podjetje Gromap d.o.o.,
Cankarjeva ulica 62, 5000 Nova Gorica |
(2) Postopek
celovite presoje vplivov na okolje je izveden, na podlagi odločbe
Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-374/20219/8 z dne 1. 4.
2020. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN je
območje veliko 27.276 m², ki obsega zemljiške parcele v katastrski
občini 2392 Ajdovščina: |
številka
zemljiške parcele |
del |
površina v
m² |
295 |
celota |
649 |
296 |
celota |
1205 |
279/7 |
celota |
141 |
297/64 |
celota |
1519 |
297/65 |
celota |
519 |
297/79 |
celota |
105 |
297/80 |
celota |
21 |
297/81 |
celota |
53 |
297/82 |
celota |
56 |
297/83 |
celota |
733 |
297/84 |
celota |
76 |
297/88 |
celota |
238 |
297/91 |
celota |
1972 |
297/92 |
celota |
2206 |
297/93 |
celota |
3597 |
297/94 |
celota |
138 |
299 |
celota |
491 |
301/6 |
celota |
23 |
302/2 |
celota |
803 |
308 |
celota |
297 |
309/1 |
celota |
447 |
312/1 |
celota |
877 |
312/4 |
celota |
113 |
320 |
celota |
458 |
1721/2 |
del |
2768 |
315/2 |
del |
25 |
318 |
del |
11 |
305 |
celota |
453 |
306 |
celota |
279 |
303 |
celota |
462 |
304 |
celota |
336 |
297/35 |
celota |
546 |
297/32 |
celota |
249 |
297/33 |
celota |
241 |
297/34 |
celota |
259 |
302/1 |
celota |
1056 |
297/37 |
celota |
436 |
297/67 |
celota |
232 |
1721/4 |
celota |
13 |
301/1 |
celota |
107 |
301/5 |
celota |
63 |
301/4 |
celota |
2 |
297/66 |
celota |
459 |
297/38 |
celota |
227 |
297/85 |
celota |
254 |
297/86 |
celota |
181 |
297/45 |
celota |
117 |
291/3 |
celota |
244 |
291/2 |
celota |
542 |
293 |
celota |
130 |
292 |
celota |
388 |
294 |
celota |
277 |
291/4 |
celota |
22 |
(2) Ureditve
obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede
potrebna komunalna in energetska infrastruktura. |
|
4. člen |
|
(namenska raba) |
|
(1) Osnovna
namenska raba: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja. |
(2) Podrobnejša
namenska raba: površine za stanovanja, dopolnilne mirne dejavnosti, ki
so po emisijah ustrezajoče bivalnemu okolju in za katere ni treba
izvesti presoje vplivov na okolje, površine za promet ter zelene igralne
površine. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
Na območju OPPN je
v severovzhodnem delu območja predvidena gradnja večstanovanjskih stavb
– pozidava A, na severozahodnem delu se ohrani enostanovanjska gradnja –
pozidava B, na zahodnem delu je dolgoročno predvidena vrstna
stanovanjska pozidava – pozidava C in na južnem delu območja se ohranja
obstoječa pozidava z mešano namembnostjo – pozidava D, ki se jo v
primeru odstranitve nadomesti s stanovanjsko pozidavo z dopolnilnimi
mirnimi dejavnostmi. Predvidena je rekonstrukcija in razširitev
obstoječih prometnih površin ter ureditev novih prometnih površin za
premikajoči in mirujoči promet. V sklopu ureditve se predvidi tudi
zelene površine z otroškim igriščem. |
|
6. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov) |
|
(1) Območje je
opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja,
površine so pretežno namenjene stanovanju in dopolnilnim dejavnostim. |
(2) Vrste dopustnih
gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: |
– gradnja novih
objektov, dozidave in nadzidave, |
– tekoča
investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah, |
– odstranitev
obstoječih objektov in rušitve stavb, |
– rekonstrukcija
objektov in naprav, |
– funkcionalne
spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, |
– gradnja objektov
in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
– urejanje in
vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
– spremembe
namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. |
(3) Vrste dopustnih
objektov pozidava A: |
11220 Tri in
večstanovanjske stavbe z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(4) Vrste dopustni
objektov pozidava B: |
11100
Enostanovanjske stavbe. |
(5) Vrste dopustni
objektov pozidava C: |
11100
Enostanovanjske stavbe. |
(6) Vrste dopustni
objektov pozidava D: |
11220 Tri in
večstanovanjske stavbe z dopolnilnimi dejavnostmi, |
1220 Poslovne in
upravne stavbe, |
1230 Trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti. |
|
IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
|
7. člen |
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj – pozidava A) |
|
(1) Pri postavitvi
stanovanjskih stavb v prostor je potrebno upoštevati gradbeno linijo in
gradbeno mejo. |
(2) Največji faktor
zazidanosti je 0,4. |
(3) Višinski
gabarit stanovanjskih objektov je maksimalno K+P+3 ob standardni bruto
višini stanovanjske etaže, ki ne presega 3,50 m na višino posamezne
etaže oziroma skupna višine 14,00 m nad koto ± 0,00 m pritličja. Tretja
etaža večstanovanjske stavbe mora biti umaknjena od gradbene linije ali
od gradbene meje v notranjost objekta najmanj za 1,50 m, razen
komunikacijskega dela objekta (dvigalo, stopnice ipd.), ki lahko sega
največ do gradbene linije ali do gradbene meje. Na terasah v tretjem
nadstropju ni dovoljeno postavljanje nadstreškov, pergol ipd. |
(4) Kleti so v
celoti vkopane in so lahko izvedene po celotni površini območja. Streha
kleti je večinoma zazelenjena. Uvozne rampe v kletno etažo morajo biti
prekrite ter zakrite pred pogledi s hortikulturno ureditvijo. |
(5) Strehe so
ravne, v rahlem naklonu, dvokapne ali večkapne v naklonu od 20 do 25
stopinj. Na njih je dovoljeno nameščanje klimatov in drugih naprav, ki
služijo za delovanje objekta ter sončnih elektrarn pod pogojem, da ne
presegajo maksimalnega višinskega gabarita stanovanjskih objektov.
Fasade so v pastelnih in svetlih barvnih tonih ter v celoti ali
kombinirane z naravnimi materiali (les, kamen, steklo). |
(6) Za
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje. |
|
8. člen |
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj – pozidava B) |
|
(1) Lega obstoječih
stanovanjskih objektov je podrobneje opredeljena na grafični prilogi –
funkcionalno oblikovalski pogoji. |
(2) Obstoječe
stavbe se lahko rekonstruira in dograjuje do faktorja zazidanosti
parcele 0,4. |
(3) Odmiki novo
zgrajenih objektov od parcelne meje morajo biti večji od 4 m. S
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so lahko odmiki tudi manjši. |
(4) Višinski
gabarit stanovanjskih objektov je maksimalno K+P+1 ob standardni višini
stanovanjske etaže, ki ne presega 3,30 m na višino posamezne etaže, z
možnostjo izvedbe vkopane kleti. |
(5) Strehe so
ravne, v rahlem naklonu, dvokapne ali večkapne v naklonu od 20 do 25
stopinj. |
(6) Fasade so v
pastelnih in svetlih barvnih tonih ter v celoti ali kombinirane z
naravnimi materiali (les, kamen, steklo). |
(7) Za
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje. |
|
9. člen |
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj – pozidava C) |
|
(1) Pri postavitvi
stanovanjskih stavb v prostor je potrebno upoštevati gradbeno linijo.
Gradbena linija, ki se je morajo držati stanovanjske stavbe oziroma del
stavbe, ki je namenjen bivanju, v pritlični ali nadstropni etaži so
opredeljeni na grafični prilogi – funkcionalno oblikovalski pogoji.
Nadstrešek za avtomobile, ki je lahko tudi del oziroma v sklopu
stanovanjske stavbe in je v tem primeru del manj zahtevnega objekta, je
lahko na zahodni strani lociran izven gradbene linije. Maksimalna
velikost nadstreška je 6,20 x 5,20 m. |
(2) Največji faktor
zazidanosti je 0,7. |
(3) Višinski
gabarit stanovanjskih objektov je maksimalno K+P+1 ob standardni višini
bruto stanovanjske etaže, ki ne presega 3,20 m na višino posamezne
etaže. Kleti so vkopane. |
(4) Strehe so
ravne, v rahlem naklonu, dvokapne ali večkapne v naklonu od 18 do 25
stopinj. |
(5) Fasade so v
pastelnih in svetlih barvnih tonih ter v celoti ali kombinirane z
naravnimi materiali (les, kamen, steklo). |
(6) Za
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje. |
|
10. člen |
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj – pozidava D) |
|
(1) Pri postavitvi
novih stavb v prostor je potrebno upoštevati gradbeno linijo. |
(2) Največji faktor
zazidanosti je 0,5. |
(3) Višinski
gabarit novih objektov ne smejo presegati višine stavbe Okrajnega
sodišča Ajdovščina oziroma objekta na parceli št. 302/1 k. o. 2392
Ajdovščina. |
(4) Strehe so
ravne, v rahlem naklonu, dvokapne ali večkapne v naklonu od 18 do 25
stopinj. |
(5) Fasade so v
pastelnih in svetlih barvnih tonih ter v celoti ali kombinirane z
naravnimi materiali (les, kamen, steklo). |
(6) Za
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave novih objektov veljajo enaki
pogoji kot za novogradnje. |
(7) Obstoječe
legalno zgrajene stavbe je dovoljeno rekonstruirati in dozidati. |
|
11. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Dopustni
enostavni in nezahtevni objekti: |
– 12420 Garažne
stavbe, |
– 12714 Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe – le drvarnica in le na območju pozidave
B, C in D do velikosti 50 m², |
– 12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje - nadstrešnice, le na območju B, C in D, |
– 22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– 24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – le
otroška in druga javna igrišča, |
– 24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– 3211 Gradbeni
posegi za opremo odprtih površin, |
– 33130 Nepokrita
prezentirana arheološka najdišča in ruševine. |
(2) Pri vseh
dopustnih objektih, ker ni navedeno drugače, se upoštevajo splošna
merila iz Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). |
|
12. člen |
|
(urejanje zunanjih površin) |
|
(1) Zunanje utrjene
površine se uredijo tlakovano ali asfaltirano, vključno z urejenimi
parkirnimi mesti, nadstrešnicami, odvzemnim mestom za smeti –
zbiralnicami ločenih frakcij komunalnih odpadkov, teraso ipd. |
(2) Zelene površine
funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in
prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine ter
otroška igrišča. |
(3) Vozne in
manipulativne površine morajo biti vodo nepropustne. V primeru
tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod voznim materialom
predvideti folijo ali drug primeren vodo nepropustni material, ki bo
odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku. |
|
13. člen |
|
(parcelacija) |
|
Parcelacija je
podrobneje opredeljena na risbi 2 grafičnega dela OPPN. |
|
V. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN |
|
14. člen |
|
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
|
(1) Pri
projektiranju cest je potrebno upoštevati zakonodajo s področja
upravljanja občinskih cest. |
(2) Ceste znotraj
območja OPPN morajo predvideti manipulativne površine in optimalno
navezavo na glavne prometne povezave. |
(3) Vsi objekti
morajo biti načrtovani na način, da bodo zagotovljeni vsi ukrepi, s
katerimi bo zagotovljena prometna varnost na območju OPPN. |
(4) Vsi objekti in
naprave s pripadajočo interno komunalno infrastrukturo, morajo biti
grajeni oziroma postavljeni skladno z določili 97., 98. in 99., člena
Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US,
46/15 in 10/18), 21. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 106/12, 9/16 in 27/17) ter Odloka o prostorsko
ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 1/98,
Uradni list RS, št. 96/04, 92/05, 108/08, 19/09, 9/11, 100/11 in 14/12). |
(5) Pri umestitvi
cestnega priključka na severnem delu območja OPPN na ulico Quiliano je
potrebno zagotoviti ustrezno preglednost tudi z možnostjo posega na
parcele, ki niso zajete v ureditvenem območju OPPN-ja. Poseg ne sme
poslabšati pretočnost lokalne ceste LK 001 941 »Ulica Quiliano –
Gradišče«. |
(6) Krajevna cesta
LK 001 941 »Ulica Quiliano – Gradišče« se na območju OPPN, kjer je
predvidena pozidava A, rekonstruira tako, da se umesti površine za
kolesarje in pešce na zahodni strani cestišča. Poseg ne sme poslabšati
pretočnost lokalne ceste LK 001 941 »Ulica Quiliano – Gradišče«. |
(7) Vsi uvozi v
podzemne garaže morajo biti pokriti. |
|
15. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Na cestah naj
se predvidi javna razsvetljava (v nadaljevanju JR) z zemeljskimi vodi. |
(2) Elementi JR naj
se predvidijo s tipskimi oporišči, kovinska oporišča morajo biti
montažna. |
(3) Oprema JR mora
biti predvidena in izvedena v skladu s standardi in tipizacijo, ki jo
določi Občina Ajdovščina. |
(4) Omogočen mora
biti neoviran dostop do objektov JR. |
(5) Nova JR naj se
naveže na omrežje obstoječe JR. |
(6) Elementi in
objekti JR se morajo predvideti in izvesti z upoštevanjem Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS,
št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). |
|
16. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1) Za potrebe
večstanovanjskih stavb – pozidava A, D je parkiranje osebnih vozil glede
na velikost stanovanjske enote: |
– za stanovanja do
60 m² se zagotovi 1,5 parkirnega mesta |
– za stanovanje od
60 m² do 100 m² se zagotovi 2 parkirni mesti |
– za stanovanje nad
100 m² se zagotovi 3 parkirna mesta. |
Parkirna mesta se
prioritetno predvidi v kletni etaži stanovanjskih stavb. |
(2) Za potrebe
individualne stanovanjske gradnje – pozidava B je parkiranje osebnih
vozil (dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto) zagotovljeno na lastni
parceli. |
(3) Za potrebe
enostanovanjskih stavb v nizu – pozidava C je parkiranje osebnih vozil
(dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto) zagotovljeno na lastni
parceli. |
(4) Za potrebe
ohranjene obstoječa pozidave z mešano namembnostjo – pozidava D se
predvidi število parkirnih mest glede na namensko rabo posameznega
objekta. |
|
17. člen |
|
(dostava in intervencija) |
|
Do vseh stavb se
zagotovi minimalno 3,0 m širok dovoz za intervencijska vozila in
manipulativne površine. |
|
VI. UREJANJE IN PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
18. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Pri križanjih
in približevanju različnih gospodarskih javnih infrastruktur je potrebno
upoštevati ustrezne odmike in zaščite infrastrukture. |
(2) Na zasebnih
zemljiščih, kjer poteka gospodarska javna infrastruktura, je potrebno
urediti služnost za potrebe izgradnje, dostopa in vzdrževanja
gospodarske javne infrastrukture. |
|
19. člen |
|
(vodooskrba) |
|
(1) Za javni
vodovod profila DN 80 in več je potrebno predvideti cevi iz nodularne
litine. Za manjše premere se predvidi pocinkane cevi izolirane s trdo
PVC izolacijo ali PE-HD cevi 12 bar v zaščitnih ceveh. |
(2) Pri izdelavi
projektne dokumentacije je obvezno sodelovanje s Komunalno stanovanjsko
družbo d.o.o. z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in
naprav. Projektant mora zagotoviti ustrezne odmike objektov od javnega
vodovoda po pravilih stroke ter pri utesnjenih situacijah uporabiti pri
križanjih zaščitne cevi za vodovod. |
(3) Investitor mora
pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo
vodovodnih cevovodov. Po dokončanju del je potrebno novozgrajene
vodovodne objekte in naprave ter ostale infrastrukture v bližini
vodovoda geodetsko posneti ter posnetek v digitalni obliki dostaviti na
Komunalno stanovanjsko družbo d.o.o., ki vodi kataster komunalnih
naprav. |
(4) Pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamične posege v prostor si je
pred izvedbo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje
in mnenja na projektne rešitve. |
(5) Pred pričetkom
gradbenih del v neposredni bližini javnega vodovoda je potrebno
Komunalno stanovanjsko družbo d.o.o. zaprositi za zakoličenje
obstoječega vodovoda. |
|
20. člen |
|
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Kanalizacijski
sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje
odpadnih komunalnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistemi se lahko
priključi na obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka po Gregorčičevi
ulici. Predhodno je potrebno opredeliti količine odpadne vode (fekalne
in meteorne) v novem naselju in preveriti, če obstoječa kanalizacija
lahko odvaja predvidene nove količine odpadne vode. |
(2) Priključitev na
obstoječi kolektor javne kanalizacije (fekalne in meteorne) mora biti
izvedena vodotesno preko priključnega jaška. |
(3) Javna
kanalizacija in kanalizacijski priključek morata biti grajena iz
ustreznih materialov, ki zagotavljajo vodotesnost. |
(4) Kjer trasa
javne kanalizacije poteka po zasebnih zemljiških parcelah, naj se
zagotovi nemoten dostop za potrebe vzdrževanja javne kanalizacije. |
(5) Pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti mnenje k
projektni dokumentaciji. |
(6) Po končani
gradnji mora investitor dostaviti na Komunalno stanovanjsko družbo
Ajdovščina d.o.o. PID projektno dokumentacijo, geodetki posnetek novo
zgrajenih vodov ter objektov kanalizacije v digitalni obliki, video
posnetek ter dokazilo o pretočnosti in vodotesnosti kanalizacije ter
dokazilo o zanesljivosti objektov javne kanalizacije. |
|
21. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Prestavitev,
način in lokacija nove transformatorske postaje mora biti usklajena s
pogoji Elektra Primorska d. d. in splošnimi smernicami Sodo d. o. o.. |
(2) Do
transformatorske postaje, stojnih mest daljnovoda ter do jaškov kabelske
kanalizacije je potrebno zagotoviti dostop z osebnim in tovornim vozilom
iz javnih površin. |
(3) Razdelilne
omarice in priključno merilne omarice se morajo namestiti na stalno
dostopno mesto. |
(4) Priključevanje
objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu
s soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od
pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi
obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje energije (SONDO)
(Uradni list RS, št. 41/11). |
(5) Koridorji za
elektroenergetsko infrastrukturo naj se prioritetno predvidijo na javnih
površinah. |
(6) Pred pričetkom
gradnje se je potrebno seznaniti z natančno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih vodov in naprav ter naročiti zakoličbo
elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema. Pri izvajanju
del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno
upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. |
(7) Investitor se
obvezuje plačati stroške: |
– stroške za
upravno in projektno dokumentacijo, |
– stroške za
morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, |
– stroške zakoličbe
obstoječih naprav, |
– odškodnine za
trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in
smernic. |
(8) Nadzor nad
izvajanjem del in zakoličbo bo izvajal upravljalec na podlagi
predhodnega obvestila o pričetih delih. Izvedba del na
elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo v lasti Elektra Primorska d.
d., ne more biti predmet javnega razpisa. Dela mora investitor naročiti
pri Elektro Primorska d. d.. |
(9) Infrastrukturne
elemente oziroma tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne
energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) je
dopustno nameščati na vse objekte. |
(10) Lokacija
transformatorske postaje se določi skupaj z Elektro Primorska d. d. in
ni nujno na mestu kjer je prikazana v grafičnih prilogah. |
|
22. člen |
|
(elektronske komunikacije) |
|
Na celotnem območju
je dopustno graditi skladno s Tehnično smernico TSG-V-006:2018 gradbene
inženirske objekte 22242 – Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
in pri tem vzpostaviti dostopovne točke kot samostojne elektronske
naprave za mobilne komunikacije na prej zgrajenih stavbah, gradbenih
inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. |
|
23. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN
poteka obstoječe plinovodno omrežje na Župančičevi in Gregorčičevi ulici
ter na Ulici Quiliano. Novo plinovodno obrežje naj se priključi na
obstoječe plinovodno omrežje pod pogoji upravljalca plinovodnega
omrežja. |
(2) Trasa novega
plinovodnega omrežja naj poteka po trasi predvidenih cest in
intervencijske poti v pločniku ali ob robu cestnega telesa. |
(3) Gradnjo novega
plinovodnega omrežja lahko izvede le operater distribucijskega sistema
ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja
distribucijskega sistema. |
(4) Priključitev
novo načrtovanih in obstoječih stavb na plinovodno omrežje bo možna po
pridobitvi soglasja za priključitev po Energetskem zakonu EZ-1. |
(5) Varovani pas
plinovodnega omrežja je 5 m na vsako stran plinovoda. V 2,50 m pasu na
obe strani plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s
koreninami globine 0,50 m. |
(6) Pri načrtovanju
plinovodnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih
pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in
17/14 – EZ-1). |
|
24. člen |
|
(zbiranje odpadkov) |
|
(1) Na območju OPPN
je potrebno postaviti ustrezno število zbiralnic ločenih frakcij
odpadkov, v katerih se bodo v štirikolesnih zabojnikih zbirali naslednji
odpadki: ostanek komunalnih odpadkov, papir in kartonska embalaža,
plastična embalaža skupaj s kovinsko in sestavljeno embalažo, steklena
embalaža, biorazgradljivi kuhinjski odpadki. Zabojniki morajo biti v
zbiralnici dodatno zavarovani pred vplivi močne burje z varovalnimi
ograjami. |
(2) Zbiralnica je
lahko tipska (betonski zidovi višine 0,90 m, širine 0,15 m in mrežasta
ograja do višine zbiralnice 1,60 m) ali iz drugačnih materialov po
predlogu projektanta glede na tip naselja, v pravokotni obliki,
jugovzhodna dolžine 12,30 m in širine 4,00 m, jugozahodna in
severozahodna dolžine 10,00 m in širine 4,00 m. Vhod v posamezno
zbiralnico je širine 1,45 m, na krajši stranici, iz platoja, ki se ga
uredi pred zbiralnico. Glede na število uporabnikov je potrebno na
območju umestiti tri zbiralnice. |
(3) Zbiralnica mora
biti na mestu dostopnem vozilu za odvoz odpadkov na oddaljenosti največ
3,00 m od ustavljanja vozila. Med prevzemnim mestom in mestom in mestom
praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Površina
prevzemnega mesta mora biti ravna in utrjena. |
(4) Dostop do
prevzemnega mesta mora biti vsaj 3,00 m svetle širine in 3,80 m svetle
višine. |
(5) Vozilo za odvoz
odpadkov mora imeti zagotovljeno obračališče. |
|
VII. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE |
|
25. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) Na območju OPPN
se nahajajo enote nepremične kulturne dediščine: |
– 9462 – Ajdovščina
– Vilska četrt Putrhe, |
– 3 – Ajdovščina –
Arheološko najdišče Castra. |
V neposredni
bližini se nahaja enota nepremične kulturne dediščine: |
– 1562 – Ajdovščina
– Mestno jedro. |
(2) V času pred
izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno izvesti predhodne arheološke
raziskave, in sicer v obliki strojnih testnih jarkov. |
(3) Arheološke
raziskave bo predpisal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Nova Gorica in jih bo potrebno izvesti tudi ob rušenju objektov in
odstranjevanju temeljev. |
|
26. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
VIII. VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
27. člen |
|
(varstvo okolja) |
|
Okoljsko poročilo
za občinski podrobni prostorski načrt za večstanovanjsko sosesko Lipa,
ki ga je izdelalo podjetje MATRIKA ZVO d.o.o. pod št. OP-14.20 v maju
2020, predpisuje sledeče omilitvene ukrepe: |
– Odlagališča
gradbenih materialov, parkirišča delovnih strojev, tovornih vozil in
pretakališča goriv morajo biti urejena tako, da iztekanje odpadnih voda
in nevarnih snovi v tla ne bo mogoče. Predvideni morajo biti tehnični
ukrepi za preprečitev razlivanja tudi iz mirujočih vozil. |
– Oskrba delovnih
strojev z gorivom in mazivi se lahko izvaja na prostoru, ki mora biti
urejen tako, da onesnaženje tal in podzemne vode ni možno (ustrezno
tesnjenje). Predvideni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev
razlivanja tudi iz mirujočih vozil. |
– Začasna skladišča
nevarnih snovi so na gradbišču prepovedana. |
– Na delovišču se
sme uporabljati le brezhibna delovna mehanizacija, ki mora biti, kjer je
to mogoče, opremljena z lovilci olj in nevtralizacijskim sredstvom. V
primeru okvare je potrebno mehanizacijo nemudoma odstraniti iz območja
gradbišča. |
– Redno se mora
preverjati puščanja motornih olj, maziv ipd. na delovnih strojih in
napravah. |
– Dovoljena je la
uporaba kemijskih stranišč, razen v primeru, ko je odvodnjavanje urejeno
v javno kanalizacijo. |
– V času sušnega in
vetrovnega vremena naj se območja odprtih delov vlaži. Gradbenih del kot
so ruševine in nalaganje sipkega tovora naj se ne izvaja v vetrovnem
vremenu (burja). |
– Na severi strani
območja pozidave A, ob stiku OPPN s skladiščno halo, se ne umešča
otroških igrišč, temveč se prednostno umešča zelene površine. Pas
omenjene zelene površine naj se ozeleni z avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami. |
– Čas obratovanja
gradbišča: le v dnevnem času od 7:00–18:00. |
– Delež najbolj
hrupnih del (rušenje, odvozi, izkopi, utrjevanje za temelje ipd.) ne sme
presegati 5 % delovnih dni v kontekstu celotnega časa gradnje objektov
na območju OPPN. |
– Stanovalci
bližjih stanovanjskih objektov na Gregorčičevi in Župančičevi ulici ter
na Ulici Quiliano, naj bodo pravočasno in natančno obveščeni o poteku
izvajanja najbolj hrupnih del. Izvajalec del naj zbira pritožbe in
ukrepe. |
– Investitor, ki
naroči graditev objekta, mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na
gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastanejo pori
gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacije
seznama odpadkov. |
– Investitor mora
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno
skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in da je
zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali
prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo
neposredno po nastanku v zabojnike. |
– Nevarne odpadke
je potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z
ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na
območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih
odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz
ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno
označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno
iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico. |
– Zagotovljen mora
biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu
gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali
kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen). |
– Skladiščenje
nevarnih kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne
opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati
veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in
okolje. |
– Spoštovanje
splošnih zakonskih ukrepov za varstvo arheoloških ostalin, ki
predpisujejo ustrezno ravnanje in ukrepanje v primeru naključne najdbe,
vključno z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (PAR). |
|
28. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Pri gradnji
objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od
nerodovitnih tal ter uporabi za zunanje ureditve ali izboljšanje
kmetijskih zemljišč. |
|
29. člen |
|
(varstvo vodnih virov in podtalja) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja izven vodovarstvenega območja. |
(2) Fekalne odpadne
vode in meteorne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Ureditveno
območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega
okolja zelo majhna. Možnost nastanka požara ne obstaja, verjetnost vžiga
je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa
ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem
je to zgornji sloj podrasti. |
(2) Doseganje
predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so
določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. |
(3) Na ureditvenem
območju OPPN poteka javno vodovodno omrežje. Na območju predvidenega
posega se uredi zunanje hidrantno omrežje. Voda, potrebna za gašenje, se
zagotavlja iz hidrantnega omrežja in s prevozom vode z gasilskimi
vozili. |
(4) Stavbe morajo
biti projektirana in grajena tako, da je ob požaru na voljo zadostno
število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih
lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. O smereh evakuacijskih poti
odloči projektant. |
(5) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati zahteve glede zagotovitve potrebnih
odmikov od meje parcel in med objekti ter predvidet potrebne
protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte. |
|
31. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Objekte se
graditi v skladu s VII. stopnjo potresne intenzitete EMS in projektnim
pospeškom tal 0,175 g. |
(2) Varstvo pred
naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter, nalivi
ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov v prostor, z
zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo ter izvedbo
objektov. |
|
IX. VAROVANJE ZDRAVJA |
|
32. člen |
|
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Pri graditvi
objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati veljavne
predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Pri ogrevanju
objektov in pripravi tople vode se z uporabo primernih ogrevalnih
tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih
onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši
energenti. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja v III. coni varstva pred hrupom. |
(2) Viri hrupa ne
smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Pri gradnji in
obratovanju objektov, naprav in omrežij, se predvidijo ustrezni ukrepi
za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in obratovanja. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
Gradnja objektov
ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja (nadzemni ali podzemni
vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično
komunikacijo), ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo
veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja. |
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
35. člen |
|
(obveznosti investitorjev) |
|
Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo
gospodarske javne infrastrukture morajo investitorji pridobiti soglasje
upravljavcev in pravico graditi na zemljiških parcelah, po katerih je
predviden potek gospodarske javne infrastrukture. |
|
36. člen |
|
(obveznosti v času gradnje) |
|
(1) Pred začetkom
del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi
obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje
varovalnih pasov njihovih objektov in naprav. |
(2) Pri odrivih
zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in
deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala, ter se takoj
po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin. |
(3) Območje
gradbišča naj se čim bolj omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča
naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih
dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako
drugače zaščititi gradbeno jamo, se lahko posega tudi izven meja območja
določenega s tem odlokom. |
(4) V času gradnje
imajo investitorji in izvajalci, poleg obveznosti navedenih v 26. členu
tega odloka, še dodatne obveznosti: |
– evidentirati
gradbenotehnično stanje okoliških objektov in naprav; |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč; |
– promet v času
gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem
cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo
poslabšala; |
– v skladu z
veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– zagotoviti
nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov
in naprav; |
– vzdrževati
avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja; |
– zagotoviti
sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov in naprav ter okolice
objektov; |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse dostopne poti in prometnice, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, ter |
– po končani
gradnji odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse
ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z
načrtovanim namenom. |
(5) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
37. člen |
|
(faznost) |
|
Gradnja lahko
poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del z vsemi
funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko
infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih
prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi. |
|
38. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
Dopustna so
odstopanja od zasnove elektroenergetske infrastrukture, če gre za
tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, in če s takšnimi odstopanji soglaša upravljavec te
infrastrukture. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
S sprejetjem tega
odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet tega OPPN, veljati
določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ajdovščina
(Ur. glasilo, št. 1/98, Uradni list RS, št. 92/05, 108/06, 45/08, 19/09,
9/11, 100/11 in 14/12; kartografski del: Uradni list RS, št. 96/04). |
|
40. člen |
|
(vpogled OPPN) |
|
OPPN je na vpogled
na Občini Ajdovščina. |
|
41. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo gradbeni inšpektorji. |
|
42. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-1/19-112 |
Ajdovščina, dne 16.
aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin |