Na osnovi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16) je Občinski svet
Občine Beltinci na 24. seji dne 25. 5. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje »Kmečka ulica 2« v
Beltincih |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet in podlaga
za podrobni prostorski načrt) |
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje
»Kmečka ulica 2« v jugovzhodnem delu Beltincev (v nadaljnjem besedilu:
OPPN), ki ga je izdelalo podjetje ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, maj 2017,
pod številko OPPN-4/16. |
(2) Podlaga za
izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05,
37/13 in 11/15). |
|
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del: |
Tekstualni del
vsebuje: |
– območje
podrobnega prostorskega načrta, |
– arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje in merila
za parcelacijo, |
– pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin, |
– varnost pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– varovanje zdravja
ljudi, |
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
– dopustna
odstopanja od načrtovanih ureditev, |
– posebne pogoje, |
– končna določila. |
Grafični del
vsebuje: |
– Izsek iz
kartografske dokumentacije prostorskega plana m 1:2.000 |
– Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem m 1:500 |
– Ureditvena
situacija
m 1:500 |
– Prikaz
gospodarske javne infrastrukture m
1:500 |
– Načrt parcelacije
z zakoličbo m 1:500 |
|
II. OBMOČJE
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
(območje podrobnega
prostorskega načrta) |
(1) Ureditveno
območje zajema nepozidano stavbno zemljišče na jugovzhodnem delu naselja
Beltinci, ki je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. |
(2) Območje
podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca 1,8 ha in
zajema parcele št. del. del 3942, 2480/2, 2480/3, 2481, 2482, 2483,
2484, 2485 in 2486/2, vse k.o. Beltinci. V naravi so kmetijske površine
ter manjši del gozdne površine. |
(3) Območje se s
treh strani stika obstoječega naselja, na severovzhodni strani pa z
odprto kmetijsko krajino. Območje se s severozahodne strani stika z
obstoječim novejšim delom naselja, na severovzhodu in jugovzhodu ga
omejuje gozd, na jugovzhodni strani pa se stika z odprto kmetijsko
krajino. |
(4) Območje OPPN-ja
v prostorskih planih predvideno za izdelavo lokacijskega načrta.
Obravnavano območje predstavlja le en del območja predvidenega
lokacijskega načrta. |
|
4. člen |
(vplivi in povezave
s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN se
nahaja na jugovzhodnem delu naselja Beltinci. Na zahodnem delu se
območje stika z obstoječo poselitvijo, na severu in jugu se stika z
gozdnimi površinami, na jugovzhodnem delu pa se odpira v kmetijsko
krajino. Območje na SZ strani obkrožajo stanovanjski objekti s
spremljajočimi mirnimi dejavnostmi. |
(2) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva
narave in varstva kulturne dediščine. Manjši del na jugovzhodnem območju
leži v poplavnem območju. |
(3) Predvidena
prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika
varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva. |
|
III. ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5. člen |
(vrste dejavnosti) |
Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta se deli na 18 novih stavbnih zemljišč
namenjenih gradnji stanovanjskih hiš s storitvenimi dejavnostmi ter na
grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske
javne infrastrukture. |
|
6. člen |
(vrste gradenj) |
Na območju urejanja
so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– gradnja novih
objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave), |
– rekonstrukcije
objektov, |
– odstranitve
objektov ali njihovih delov, |
– spremembe
namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost
v OPN, |
– vzdrževalna dela
na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist. |
|
7. člen |
(vrste objektov) |
V skladu s
predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju dovoljena
gradnja: |
a.) Zahtevnih in
manj zahtevnih objektov: |
– 11 Stanovanjske
stavbe: |
– 11100
enostanovanjske stavbe, |
– 11210
dvostanovanjske stavbe; |
– 12 Nestanovanjske
stavbe, pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske
funkcije: |
– 123 trgovske
stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
12304 stavbe za
storitvene dejavnosti (vse razen avtopralnic), |
– 124 stavbe za
promet in izvajanje komunikacij, |
12420 garažne
stavbe, |
– 21 objekti
prometne infrastrukture |
– 211 ceste, |
– 22 cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
b.) Nezahtevni
objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost gradnje: |
– majhne stavbe:
garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti, |
– pomožni objekti v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti. |
c.) Enostavni
objekti: |
– majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica,
senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, |
– pomožni objekt v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomnik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti, |
– ograja, podporni
zid z ograjo, |
– rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo, |
– vodnjak, vodomet, |
– priključki na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
– vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni
zbiralnik, |
– objekti za
oglaševanje, |
– pomožni komunalni
objekti, |
– pomožni objekti
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
8. člen |
(gradbene linije in
odmiki) |
(1) Na območju OPPN
so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi: |
– grajeno javno
dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi.
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža,
zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena,
igrišče, parkirišče ipd.; |
– stavbno zemljišče
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; |
– površina za
razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj
stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z
gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 1,0 m od parcelne meje sosednjega
zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje grajenega javnega dobra; |
– gradbena linija
je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem delu z enim robom – s
fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški
nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne
fasade, in sicer za največ 1,0 m izven. Upoštevanje gradbene linije
velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte; |
– gradbena meja je
črta, ki jo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je
dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost površine za
razvoj objekta. Upoštevanje gradbene meje velja le za zahtevne in manj
zahtevne objekte. |
(2) Odmiki novih
stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in
gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena
situacija. |
(3) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati
minimalno 1,0 m. Ograja se postavlja znotraj parcele ali na parcelno
mejo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(4) Enostavne in
nezahtevne objekte se postavlja v notranjosti parcele. Na sprednji
strani parcele, pred objektom, so lahko nadstreški nad vhodom in
nadstreški za avte ter lope, ki so v sklopu nadstreška za avto. Pri
določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz
veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
(5) Odmiki objektov
obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti
usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. |
|
9. člen |
(oblikovanje
objektov in okolice) |
(1) Oblikovanje
objektov: |
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata ali lomljena v obliki črke L ali T. |
– višinski gabarit:
največ P+M pri objektih z dvokapno streho in P+1 pri objektih z ravno
streho. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti
minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste, vendar do največ 0,50 m. |
– streha: vse vrste
streh. Dvo in večkapnice morajo imeti naklone od 30º do 40º, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo, ki
poteka vzporedno z novo interno cesto. Nakloni enokapnih streh so od 15º
do 25º in prav tako s smerjo po daljši stranici objekta ter vzporedno s
cestno oziroma gradbeno linijo in to tako, da je kapna lega na cestni
strani. Dovoljene so tudi frčade. |
Na strehah je
dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki pa ne smejo presegati slemena
streh. |
– fasade: klasično
ometane, obarvane v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti. |
(2) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje
terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(3) Posamezna
parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina obcestne ograje je lahko
največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa do največ 2,0 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah je treba
postaviti tako, da ni ovirana preglednost in promet po javni cesti. |
(4) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. |
(5) Oblikovanje
enostavnih in nezahtevnih objektov ni omejeno. |
|
IV. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE |
|
10. člen |
(parcelacija) |
Velikost in oblika
novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala
gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza. Parcelacija je pravokotna na
novo cesto. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz
z javne ceste. |
Priključki na javno
cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Dovoljeno je združevanje parcel, vendar ob tem mora gradnja predvidenih
objektov ostati znotraj območja gradnje oziroma gradbene meje. Dovoljeno
je tudi odstopanje v širini parcele za največ skupno 1 m, pod pogojem,
da se s tem strinja lasnik sosednje parcele. Pri tem se regulacijski
elementi (gradbene meje, odmiki …) prilagodijo novi parcelni meji. |
|
11. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje
predvidenih ureditev je območje OPPN in koridorji priključnih vodov
gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih
površinah. |
|
V. PRIKLJUČEVANJE
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Gospodarska
javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Detajlni pogoji
za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se
določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem. |
(3) Točen potek
tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije. |
(4) Gospodarska
javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano
kapaciteto območja OPPN. |
|
13. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na severnem in
južnem delu območja potekate makadamski cesti, ki se na navezujete na
lokalno cesto. Za novo ureditev se makadamski cesti asfaltirate v enaki
širini kot ste obstoječi asfaltirani cesti. |
(2) Po sredini
ureditvenega območja se uredi nova prometna cesta s pločnikom v smeri
SV–JZ, ki se poveže z obstoječimi cestnimi povezavami. |
(3) Širina vozišča
osrednje interne ceste znaša 5,0 m. Širina ceste je lahko tudi več ali
manj, če za to obstajajo upravičeni razlogi utemeljeni s tehničnega,
prometnega in prostorskega vidika. |
(4) Pri umestitvi
nove ceste je potrebno upoštevati: |
– vso veljavno
zakonodajo, |
– zasaditev ob
cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti
ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme, |
– zagotovljeno mora
biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
– upoštevati
obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
– preprečiti je
potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na
javne ceste. |
|
14. člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Območje OPPN se
priključi na obstoječe vodovodno omrežje v naselju, ki poteka po
makadamski cesti na severnem delu območja OPPN. Na območju OPPN se
izvede novo sekundarno vodovodno omrežje. Trasa javnega vodovoda mora
biti vodena v javni površini, v robu predvidenih javnih poti – v bankini
zunaj asfalta. |
(2) Vse objekte,
kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno
vodovodno omrežje pod pogoji upravljalca. Za vsak objekt je potrebno
predvideti samostojni vodovodni priključek, izveden z odcepitvijo iz
predvidenega sekundarnega vodovoda, in sicer 1 m v zemljišče parcele in
ki mora biti na zemljišču zazidalne parcele zaključen z vodomernim
jaškom. |
(3) Na območju OPPN
se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na
javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati
zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. |
|
15. člen |
(odvodnja
padavinskih voda) |
(1) Padavinske vode
s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) odvaja v javno meteorno
kanalizacijo. Do izgradnje javne kanalizacije je možno odvajanje
meteorne vode tudi posredno v podzemne vode preko ustreznih zgrajenih in
dimenzioniranih ponikovalnic. Ustrezno očiščene padavinske vode se lahko
zbirajo v zbiralniku deževnice za ponovno uporabo. |
(2) Odvajanje
padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji
možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar
pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(3) Meteorna voda s
cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije
v ponikovalni jarek, katerega lokacija je na vzhodni strani OPPN in je
razvidna iz grafične priloge. |
|
16. člen |
(odvodnja fekalnih
voda) |
(1) Ob novi interni
cesti se uredi nova fekalna kanalizacija, ki se naveže na obstoječo. Vsi
fekalni kanali sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju javnih
poti. |
(2) Vsi predvideni
stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključiti na predvideno
sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak
objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsaj
posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje. |
(3) V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventualne
tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred
odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo
zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo. |
|
17. člen |
(oskrba z
električno energijo) |
(1) V skladu s
strokovno podlago Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje »Kmečka
ulica 2« v Beltincih, št. 406/16-MS, december 2016, se napajanje
predvidenih objektov izvede preko predvidenega NN 0,4 kV kabelskega
izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 Kv T-712 Beltinci
Jugovo. Obstoječi transformator 250 kVa se zamenja z novim
transformatorjem večje moči (predvideno 400 kVa). |
(2) Novi NN 0,4 Kv
bo izveden od obstoječe trafopostaje Beltinci Jugovo do obstoječe
razdelilne omare RO1 in RO2 ter do nove RO3. Obstoječe razdelilne omare
RO1 in RO2 se preuredijo. |
(3) Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. |
(4) Pri oskrbi
objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije. V ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih
kolektorjev. |
(5) Vse priključke
na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključke
elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih
zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in
vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo
znašati najmanj 50 cm. |
|
18. člen |
(plinovodno
omrežje) |
Na robu
obravnavanega območja OPPN je že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo
plinovodno omrežje se zgradi v novi interni cesti in poveže z
obstoječim. Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega
plina. |
|
19. člen |
(javna
razsvetljava) |
Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s
kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju
predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
|
20. člen |
(telekomunikacije) |
(1) Zunaj in
znotraj območja OPPN poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje.
Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti
zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti eventualno
zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja. |
(2) Na območju
predvidene nove cestne povezave je v bankinah predviden tk koridor (tk
trase s tk jaški). |
(3) Za potrebe
stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti projektirati enocevna
oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC cevi 2 x fi 110 mm) z ustreznimi
tk jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk jaškov na vsako
parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali pomožnem tk jašku. |
|
21. člen |
(ravnanje s
komunalnimi odpadki) |
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših
količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso
vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje
posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
|
VI. CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN
NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO
Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
22. člen |
(območja režimov) |
(1) V obravnavanem
območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven
območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine
in varstva narave niso predvideni. |
(2) Manjši
jugovzhodni del območja leži na poplavnem območju. Na tem delu ni možna
gradnja objektov, razen podzemnih gradbeno inženirskih objektov in
ograj. |
(3) Drugih
ogroženih območij na obravnavanem območju OPPN-ja ni. |
|
23. člen |
(varovanje
podzemnih voda) |
(1) Za vsako rabo
vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega
meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba
pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v
skladu z določbami ZV-1. |
(2) V skladu s 150.
členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
24. člen |
(požarna varnost) |
(1) Požarno varstvo
vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Do vseh
objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do
objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na
prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih. |
(3) Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne
vode. |
(4) Zaščita pred
širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega
materiala. |
|
VII. POGOJI GLEDE
VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
25. člen |
(varovanje zdravja) |
(1) Lega in
velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte, celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih
materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z
orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli. |
(2) Na podlagi
predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o
ocenjevanju hrupa v okolju, se območje uvrsti v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in
vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne
smejo biti prekoračene. |
(3) Pri vseh
posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
26. člen |
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
(1) Pri gradnji in
prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na posamezni
parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba
padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni
sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
|
VIII. ODSTOPANJA |
|
27. člen |
(odstopanja) |
(1) Odstopanja v
namembnosti območja niso dopustna. |
(2) Dopustna so
odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih
rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske,
hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih
razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z
rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci
urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
|
IX. ETAPNOST |
|
28. člen |
(etapnost) |
(1) Pred začetkom
gradenj zahtevnih in manj zahtevnih na območju OPPN je potrebno v skladu
s pogoji tega Odloka izvesti parcelacijo v celoti ali delno oziroma
fazno. |
(2) Obravnavano
območje urejanja se bo izvedlo v dveh etapah: |
1. Prva etapa: |
– gradnja komunalne
infrastrukture (vodovod, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija …) |
– gradnja cestne
infrastrukture. |
2. Druga etapa: |
– gradnja
stanovanjskih objektov |
– ureditev zunanjih
površin. |
(3) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko gradi pred začetkom obeh
etap. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v kolikor
le-ta še ne bo izvedena. |
(4) Časovna izvedba
parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape, je
odvisna od izkazanega interesa investitorjev. |
|
X. POSEBNI POGOJI |
|
29. člen |
(posebni pogoji) |
Prostorski
izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj
za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev ter pri izvajanju del
je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in
organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
XI. KONČNA DOLOČILA |
|
30. člen |
(hramba in vpogled) |
Občinski podrobni
prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem
občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci. |
|
31. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
032-01/2017-24-267/VI |
Beltinci, dne 25.
maja 2017 |
|
Župan |
Občine Beltinci |
Milan Kerman l.r. |
|