Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (MUV št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 17. redni seji dne 29. maja 2013 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za izgradnjo gasilskega doma

v Bohovi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 za območje Občine Hoče–Slivnica v letu 2001 (MUV, št. 20/04, in tehnični popravki) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja gasilskega doma v k.o. Bohova v Občini Hoče–Slivnica (v nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d. o. o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2012/OPPN-023.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po ureditvi območja OPPN.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE

Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM

NAČRTOM

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo gasilskega doma.

(2) Predvidene ureditve predstavljajo gradnjo nove stavbe,

gradnjo nove prometne infrastrukture, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini Bohova (695):

• 131, 298/11, 92/3, 287/6.

(4) Velikost območja OPPN je ca 3.843 m2.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE

UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1) Območje OPPN se nahaja ob naselju Bohova, na zahodni strani. Iz planskih aktov Občine Hoče–Slivnica izhaja, da se parcele nahajajo na stavbnih zemljiščih v območju državnih cest.

Območje OPPN se nahaja v območju veljavnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica-Fram-BDC (Ur. l. RS, št. 23/96).

(2) Območje OPPN leži ob obstoječi regionalni cesti R2-430 Maribor (Ptujska) – Hoče, na katero meji na zahodni strani, na severni strani meji na nepozidano zemljišče v obliki travnika, na vzhodni strani ga omejuje obstoječa lokalna cesta imenovana Ljubljanska cesta, na jugu območje omejuje cestni priključek na regionalno cesto.

Dostopnost do območja je mogoča na vzhodni strani, z lokalne ceste.

6. člen

(opis prostorskih ureditev)

Predvidena je izgradnja objekta za potrebe gasilskega doma s spremljajočimi objekti in površinami. Dovoz oziroma dostop do objekta je predviden preko obstoječega cestnega priključka na lokalno cesto, na parceli št. 287/6, k. Bohova. Za potrebe parkiranja bodo izvedena parkirišča pred objektom in ob objektu. Dodatno bo zagotovljena prometna površina za interventne poti in zunanje servisiranje službenih - gasilskih vozil.

7. člen

(pogoji glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih

del ter objektov)

(1) Vrste dopustnih dejavnosti:

- zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah,

- pisarniške dejavnosti,

- dejavnost strežbe jedi in pijač,

- drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

- druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas,

- druga proizvodnja električne energije.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

- gradnja novih objektov,

- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,

- nadzidave in dozidave novih objektov in naprav do opredeljenih gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,

- dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,

- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

- rekonstrukcija objektov in naprav,

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

- spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

- postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.

(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

• Druge nestanovanjske stavbe:

- gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč

- nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.

• Objekti transportne infrastrukture:

- ceste,

- prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi.

• Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:

- distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

(4) Dopustna je gradnja objektov za namene rabe alternativnih energetskih virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše skladno z namensko rabo območja. Energetski objekti:

• solarne elektrarne, toplarne – naprave za soproizvodnjo toplote in energetike iz biomase, na bazi geotermalne energije.

Dopuščene dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oz. objekte.

8. člen

(pogoji za projektiranje in gradnjo)

(1) V območju OPPN je predvidena gradnja objekta namenjena za potrebe gasilskega doma ter parkirišč s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Objekt bo lociran v severno zahodnem delu zemljišča, na vzhodni strani objekta bodo urejeni dovozi in dostopi, na južnem delu parcele pa parkirišča in zelene površine.

(2) Predvideni prostor za postavitev objekta je dimenzij: 60,00 m x 13,00 m. Objekt bo etažnosti delno P+1 in delno P+2, podolgovate pravokotne oblike, z ravno, delno poševno streho in značilno povišanim delom – gasilskim stolpom.

9. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

Majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekti v javni rabi, ograje priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekti.

10. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

Zasnova zunanje ureditve:

(1) V sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, izveskov,

informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo ovirala preglednosti pri vključevanju na in s površin gasilskega doma.

(2) Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov.

Krajinska ureditev mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves v smislu čim večje vpetosti v okolje.

(3) Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno – oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV

NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

IN GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.

(2) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko obstoječih javnih prometnih površin.

(3) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(4) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom in tovornim vozilom.

12. člen

(prometno omrežje)

(1) Obravnavano območje se navezuje na obstoječe javno prometno omrežje – Ljubljansko cesto. Za potrebe gasilskega doma se predvidita dva priključka, priključek na parkirišče ter priključek na ploščad pred gasilskim domom.

(2) Priključka sta prometno podrejena razen v primeru nujnih interventnih voženj, kar se opredeli s prometno opremo.

(3) Območje se na širšo prometno omrežje navezuje preko obstoječega križišča – semaforiziranega priključka na R2-430 odsek 0873.

13. člen

(parkirne in manipulativne površine)

(1) Parkirne površine so zagotovljene na južnem delu območja.

(2) Manipulativne površine in dostava so zagotovljeni na južni in vzhodni strani objekta.

(3) Intervenca je omogočena preko obstoječe prometne mreže.

14. člen

(pešci in kolesarji)

Promet pešcev in kolesarjev je zagotovljen po obstoječi Ljubljanski cesti ter delu ob regionalni cesti R2-430.

15. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega

urejanja)

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev in služb. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture.

(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra obstoječih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in nato še soglasje.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Zaradi predvidenega posega v prostor je potrebno zgraditi nov vodovodni cevovod od začetka Ljubljanske ceste na severu z navezavo na obstoječi cevovod JE DN 150 na jugu.

(2) Priključitev objekta se izvede na nov cevovod v skladu s pogoji upravljavca.

(3) Na predvidenem cevovodu se izvede tudi ustrezno hidrantno omrežje.

(4) Po izgradnji novega cevovoda se lahko obstoječi cevovod AC DN 150 opusti, obstoječi uporabniki se prevežejo.

(5) Pri nadaljnjih projektih in izdelavi projektne dokumentacije ter izvedbi je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja vodooskrbe ter določilo veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju.

17. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Za odvod odpadnih in meteornih vod iz območja je potrebno predvideti ločen sistem kanalizacije. Celotna kanalizacija mora biti vodotesna.

(2) Fekalne odpadne vode iz objektov ter onesnažene odpadne vode iz zunanjih površin se vodijo v obstoječo kanalizacijo naselja Bohova, vzhodno od obstoječe zazidave s končno dispozicijo na CČN Maribor.

Meteorne vode iz strešin se vodijo ločeno. Končna dispozicija je ponikalnica oziroma vaški potok. Natančen način se opredeli v projektni dokumentaciji. Odvod meteornih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentrimi filtri. Predvidi se vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Tla v garaži gasilskega doma naj bodo brez izpustov, v primeru le-teh pa je potrebna odvodnja preko lovilcev olj.

(3) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja odvodnje in čiščenja odpadnih vod ter določila veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju. Upoštevati je potrebno tudi zahteve iz izdelane analize tveganja.

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na širšem območju se nahaja obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se ga po potrebi prestavi oziroma zaščiti v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Priključevanje predvidenega objekta se izvede v skladu s pogoji upravljavca na obstoječe omrežje. Priključek se izvede v skladu z idejno rešitvijo številka 105/13-MO, ki jo je izdelal ELEKTRO MARIBOR d. d. marca 2013.

19. člen

(javna razsvetljava)

Zaradi načrtovane gradnje se prilagodi javno razsvetljavo v delu Ljubljanske ceste.

20. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na širšem območju se nahaja obstoječe kabelsko in TK omrežje.

(2) Priključevanje objekta se izvede preko predvidene kabelske kanalizacije, ki se položi v trasi Ljubljanske ceste. Predvidi se položitev plastičnih cevi, v katere se uvlečejo ustrezni kabli.

(3) Priključna točka za objekt je kabelski jašek v bližini hiše Bohova 1.

(4) Investitor si mora pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo, katere sestavni del je projekt za izvedbo TK priključka

21. člen

(plinovodno omrežje)

(1) V širšem območju OPPN, v naselju Bohova, se nahaja obstoječe plinovodno omrežje.

(2) Priključevanje objekta je možno z izgradnjo ustreznega hišnega priključka. V objektu se izvede ustrezna notranja plinovodna napeljava.

22. člen

(ogrevanje)

Objekt se lahko ogreva na zemeljski plin, dopustna je izvedba ogrevanja na biomaso, električno energijo. V primeru ogrevanja na toplotno črpalko je potrebno upoštevati določila Uredbe o vodovarstvenem območju in pridobiti ustrezna dovoljenja v skladu s smernicami pristojnega ministrstva.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE

KULTURNE DEDIŠČINE

23. člen

(kulturna dediščina)

(1) V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.

Glede na dosedanje poznavanje širšega območja se ugotavlja, da širše območje izkazuje velik arheološki potencial.

(2) V neposredni bližini je v vseh smereh okoli obravnavanega območja že več zavarovanih oziroma registriranih arheoloških najdišč (Razvanje - Villa rustica Pri kapelci EŠD 15538, Bohova - Arheološko najdišče Za vasjo EŠD 15539, Rogoza - Arheološko najdišče Rogoza pri Mariboru EŠD 15509, Hoče - Jedro prazgodovinske in rimske naselbine EŠD 8976, Hoče – Naselbina EŠD 10328, Pivola - Gomilno grobišče EŠD 8977), ki dokazujejo poselitev območja od prazgodovine do rimske dobe, pozne antike in zgodnjega srednjega veka.

(3) Upoštevajoč vse navedeno se zelo priporoča, da investitor v času priprave OPPN ali vsaj pred vsemi gradbeno – zemeljskimi dejavnostmi zagotovi ustrezne predhodne arheološke raziskave za oceno in vrednotenje arheološkega potenciala parcele in sicer:

- izkop strojnih testnih jarkov z arheološkim dokumentiranjem, ki bodo zajeli do 5 % celotne površine, ki jo obravnava zadevni OPPN;

- strojni izkop se izvede predvsem na parceli št. 92/3 k.o. Bohova, ki obsega 2.849 m2 površine in v naravi predstavlja travnik, na katerem pa je večja deponija komposta ali gnoja ter delno deponija manjše količine gradbenih odpadkov;

- strojni izkop mora biti izveden z ravno žlico, ob stalni prisotnosti in navodilih arheologa, v skupni dolžini do ca 140 x 1 m. Priporočamo izkop dveh testnih jarkov in sicer enega v smeri S-J vzdolž parcele v dolžini ca 120 m in drugega v amen V-Z v dolžini ca 20 m prečno na parcelo na mestu predvidene gradnje objekta gasilskega doma. Strojni izkop se v globino izvede do geološke osnove oziroma vrha eventualne arheološke kulturne plasti (v smislu 3. točke 1. odstavka 3. člena ZVKD-1), ki se mestoma prebije z namenom pridobitve elementov za določitev vsebine in sestave najdišča ter morebitnih nadaljnjih postopkov. Strojna dela lahko prevzame investitor v lastni režiji, arheološko spremljavo in dokumentiranje pa mora izvesti ustrezno usposobljen arheološki izvajalec.

Po končanih delih mora biti na terenu vzpostavljeno prvotno stanje;

- v primeru pozitivnih arheoloških rezultatov bomo z ozirom na njihovo naravo, obseg in ohranjenost naknadno določiti nadaljnje kulturnovarstvene ukrepe (sprostitev za gradnjo ob konservatorskem nadzoru, eventualne nadaljnje raziskave,..) in jih predpisati z dopolnitvijo smernic ali odločbo o arheološkem najdišču;

- arheološke raziskave morajo potekati v smislu 3., 4. in 27. alineje 3. člena ZVKD-1 ter skladno s določili 26., 27. člena in 31. ZVKD-1. Na osnovi 31. člena ZVKD-1 mora investitor za arheološke raziskave in odstranitev arheološke ostaline pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje pri pristojnem ministrstvu.

(4) V kolikor se investitor za te predhodne raziskave ne bo odločil, bo ZVKDS OE Maribor skladno z ZVKD-1 zaradi vpogleda v zemeljske plasti tekom zemeljskih del na obravnavanem območju izvajal stalni konservatorski arheološki nadzor. V kolikor bo pri nadzoru naletel na najdbe in pozitivno arheološko plast, bona osnovi 27. člena ZVKD-1 izdal odločbo o arheološkem najdišču, dela začasno ustavil in znotraj gradbenega okvira izvedel ročna zaščitna arheološka izkopavanja z ustreznim dokumentiranjem.

(5) Pričetek del mora biti pisno prijavljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor vsaj 10 dni prej, da se lahko pravočasno zagotovi strokovni nadzor, ki ga zavod izvaja v okviru svoje redne dejavnosti.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,

NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

24. člen

(varstvo zraka)

(1) V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka je območje mestne občine Maribor aglomeracija z oznako SIM. Stopnje onesnaženosti zraka določa Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka: SIM spada v I. stopnjo onesnaženosti zraka.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise in ukrepe, opredeljene v okoljskem poročilu.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

- preprečevanje raznašanja materiala z gradbišč;

- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se območje OPPN nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivoje hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

26. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Območje OPPN leži v ožjem vodovarstvenem območju črpališča Dobrovci – VVO II. V skladu z izdelano in revidirano analizo tveganja za onesnaževanje podzemne vode (IEI d. o. o., št. proj. GL-12269, marec 2013) je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi upoštevati naslednje vodovarstvene ukrepe:

- med gradnjo zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja možnih emisij (uporaba brezhibnih gradbenih strojev).

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastali zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oz. v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Po izgradnji objekta na podlagi ugotovitev analize tveganja ni predvidenih dogodkov, ki bi ogrožali podzemno vodo, zato je predviden poseg znotraj VVO II sprejemljiv.

(2) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati naslednje:

- Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

- Odvajanje čistih padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno urediti v skladu s predpisi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).

- Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste,…) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

- Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

- Tla v garaži gasilskega doma naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le-teh, se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo.

(3) V skladu z veljavnimi predpisi si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

27. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka.

(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.

(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO

TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM

PRED POŽAROM

29. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

- nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

- nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

- nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

- nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(4) V novem objektu je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.

30. člen

(varstvom pred požarom)

(1) Območje je locirano v bližini regionalne ceste, ki je povezano s povečano možnostjo nastanka požara zaradi prevoza požarno nevarnih snovi v cestnem prometu. Voda, potrebna za gašenje požara, je zagotovljena s hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane z:

- ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

- nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

- evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

- zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila.

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(3) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih prometnih in manipulativnih površin.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

OPPN

31. člen

(etapnost gradnje)

(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah (tudi del objekta), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ

OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH

IN TEHNIČNIH REŠITEV

32. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija objekta natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah. Prostor za postavitev objekta je dovoljeno preseči +0.5 m. Objekt je lahko manjših tlorisnih dimenzij kot je prikazano v grafičnih prilogah.

(3) Preseganje višinskega gabarita stavbe je možna za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…) in dostopov na streho. Dovoljena je izgradnja stavbe nižjega višinskega gabarita.

(4) Dopustna so odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in, v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(5) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Mikrolokacije in obliko parkiranja ter natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejanske potrebe.

(6) Dopustna so odstopanja glede komunalne in energetske ureditve od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter predpisanih odmikov med posameznimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi zaradi težav pri pridobivanju zemljišč.

(7) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše, skladno s potrebami in dopustnimi odstopanji od tlorisnih gabaritov. Možna je izvedba podrobnejše parcelacije znotraj območja.

X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV

IN IZVAJALCEV

33. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

34. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Po končanem projektiranju in pred gradnjo posameznega objekta mora investitor pri naslovnem organu s področja varstva vodnih virov pridobiti tudi vodno soglasje.

(3) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.

35. člen

(obveznost pred in v času gradnje)

(1) Pred pričetkom gradnje in v času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pričetek del mora biti pisno prijavljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor vsaj 10 dni prej, da se lahko pravočasno zagotovi izvedba stalnega konservatorskega arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli,

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

- skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne okoljevarstvene varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter varstvo pred hrupom pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XI. KONČNE DOLOČBE

36. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Hoče–Slivnica.

37. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 03201-4/2013-005

Datum: 29. maj 2013